Dtopulmo i volne ^ BONDE S In $ ZNAMKE Cod!"== AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MOftNIN«! DAILY NEWSPAPE* ed'; 75 m IE ODOBRIL PRO-AM ZA LIGO NARODOV ust ie cr 1 thef nbufProti 2 glasovoma^ je bil ameriški senat prvi, dne in1 Je odobril carter, sprejet na konferenci v ihjrf Franci«cu, ki ustvarja novo ligo narodov. eo/ashington, 28. jul. — Ameriški senat je odobril čar-^codruženih narodov ter s tem zavrtel kolesje stroja za fo organizacijo, ki bo garantirala, če bo treba tudi s ere;/ ~ ~ —" silo, mir po svetu, .po^anci in Angleži SO I Senatorji so glasovali za čar- ing. ji »J« • t\ . ter poimensko. Za je bilo odda- ti AUaj na Dunaj I nih 89 glasov, proti Sta glasova-Majhni Ma senatorja Langer in Ship- CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING. JULY 30, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III Bombnik je treščil v nebotičnik v N. Y. tiad gA Atrija. -e? »ameriških in angleških afcjPelUa Dunaj; ki ga . skupno zasedene-gjriške, angleške, ruske ho|°ske čete. Kompletna -|vedlŠe "i d0Spela' : no vrse Pogajanja jpjp) glede skupne y »V m onTk* čete bodo okupi-£ dunajskih okrajev, r r« okupirali tovarniške ► Cu lgleži bodo imeli | rr er se nahaja grad Palača Habsbur-med angleškimi mi četami bodo fancozi. za- . V1 vojni ujetniki Pošljejo domov »akete ivoi«- •da smeJ°ita-<1,; ujetniki v tej de- m, 7 Italij° S JvklS ln obleke. v tudi sladkor, ■Ija ; ano mleko. e4 t0ef°;al italijanski ltrWDn», J dezeli' katere-apostolski državnega od- lefi' r«%tV*Tl ni treba vojnim 1 Ca"1 n°benih orit j -je, plačati pa jih or lz «vojega denarja. 'O iz zalpge ki je *awlif v Evropi. IKo, Hf, i jI rStavke — > Pri Coca-Cola Bot POdpiSali ® POd-P:g0db0 in - vr-' t na del 6nem tednu 1 ^ted n°-5?elali bodo en> 5 dni v tednu. A Dob7haja 70. roj- c,ani Jakob Pož- D p in št1: tVe- l/ o vi 6Vdni Prijatelji li^O ! *^ še let najboljšega stead, prvi republikanec iz North Dakote, drugi republikanec iz Minnesote. S tem je ameriški senat odobril vstop Zed. držav v Ligo narodov, kar je pred 25 leti zavrgel predsedniku Wilsonu, ki je ustvaril prvo Ligo narodov. Senator Johnson iz Kalifornije, ki je takrat glasoval proti Ligi narodov in je bil zdaj v odseku tudi proti čarterju, ni bil navzoč pri glasovanju: v zbornici, ker se nahaja v bolnišnici. Senat je odobril carter brez vsakega dodatka, prav tako, kot je bil sprejet na konferenci Združenih narodov v San Fran-ciscu od zastopnikov 50 narodov. Senator Langer je vstal malo pred glasovanjem in izjavil, da ne bo glasoval za carter, ker se mu zdi preveč nevaren za ameriška institucije in za ameriški narod. . ,.. . Za carter je glasovalo 53 demokratov, 35 republikancev in progresivec La Follette iz Wis-consina. Za sprejetje je bilo potreba dve tretjini senata. Da-si je bila tako majhna opozicija za sprejetje čarterja, pa se pričakuje velika debata v zbornici, kadar bo prišlo vprašanje, kako močno bojno silo naj dajo Zed. države na razpolago Ligi narodov za garancijo miru. Ta krat bo prišlo na dnevni vprašanje, če ima o tem svojevoljne* odločati zastopnik Zed. držav pri Ligi narodov. Temu se bo kongres prav gotovo uprl in takrat bodo spregovorili tudi tisti senatorji, ki so zdaj brez vsega nadaljnega glasoval'i za sprejem čarterja. ičiarter je nazadnje samo kot papirja, ampak kadar bodo morale pa Zed. države nastopiti dejansko za ohra. nitev miru proti temu ali one^ mu napadalcu, bo pa druga, ker kongres si hoče pridržati pravico odločevati glede ameriške boj_ ne sile. -o- NEW YORK, 28. julija. — Danes ob 9:49 dopoldne je armadni bombnik B-25 treščil v največje poslopje na svetu, Empire State Bldg. ki ima 102 nadstropja. Bombniki je zadel 79. nad. strop je, se pognal skozi steno in prebil steno tudi na drugi strani. Vsa nadstropja, spodej in zgorej zatedega, je takoj objel ogromen plamen. Pisarniški prostori, kamor je treščil bombnik, so bili zdrobljeni v prah in ljudje, kj so ,tam sedeli pri svojem delu, so bili razmesarjeni na drobne kosce. V nekj pisarni, so na primer videli poleg mize na tleh glavi dveh uradnic. Še sedaj ne vedo natančno, koliko oseb je bilo ubitih. Dozdaj sodijo, da jih je 15 in veliko število ranjenih. V par minutah je bilo na licu mesta 15 požarnih bramb iz New Yorka, ki so pogasile požar v 40 minutah. Gasilci so se peljali do 60. nadstropja, od tam naprej so morali pa po stopnicah vleči cevi za seboj. Reševalci še kar naprej iščejo za trupli ponesrečencev med ruševinami in zvitimi jeklenimi tračnicami v 79. nadstropju. To nadstropje leži 913 čevljev od tal, dočim meri vse poslopje 1,248 čevljev. Bombnik je imel tri može posadke in je prihajal iz Bedford, Mass. Nameravali so pristati v Newark, N. J. Nad New Yorkom je bila taka megla, da so letalci po radiu vprašali letališče La-Guardia za orientacijo. Tam jim je bilo povedano, naj lete visoko, ker Empire State poslopje ni videti iz megle. Nekaj trenutkov zatem je pa bombnik že treščil v poslopje. Ljudje, ki so videli bombnik trenu. tek prej, predno je treščil v nebotičnik, pripovedujejo, da so videli, kako je hotel pilot v zadnjem trenutku kreniti bombnik na levo, toda bilo je že prepozno. V bombniku so bili: polkovnik William Smith, star 27 let, iz Watertown, Mass., narednik Christopher Dimitro-vich iz Granite City, 111. in nek mornar, katerega ime pa še niso naznanili. Najhujše je bila razdejana pisarna National Catholic Welfare Conference, ki je katoliška dobrodelna akcija za ves svet. Tukaj je delalo ob času katastrofe 20 oseb. Enajst trupel so dobili pri mizah tako zgorelih, da jih še niso mogli identificirati. Bombnik je zadel v poslopju par čevljev od pisarniških miz. Pravijo, da znaša škoda nad $500,- 000 in da bo vzelo najmanj pol leta, predno bodo mogli poslopfjepopraviti. Vse poslopje je stalo $30,000,000. Ko je bombnik treščil v poslopje, se je to zamajalo za več kot dva čevlja, pripovedujejo priče. Največ škode je bilo v požaru, ki je nastal, ko se je vnel razlit gazolin od bombnika. Velike kose zidovja je razmetalo pet blokov na daleč po tleh. Bombnik, ki je predrl zunanji zid, je potem divjal po notranjosti in se zaletel v nasprotno steno. Spotoma je zadel dve spenjači, ki sta padli 913 čevljev globoko z vsemi osebami, ki so se takrat nahajale v spenjačah. V poslopju je bilo takrat okrog 1,500 oseb; ker je bila sobota, so bili radi tega mnogi uradi zaprti. Druge dneve je v poslopju nad 5,000 oseb. NOVI GROBOVI Volivni čas * V Clevelandu bodo jutri od prte volivne koče od 7:30 zju itraj do 7:30 zvečer, genski koledar za racioniranje X-2 soVEi~~ Plave znamke T-2 do N-l so v veljavi zdaj. aprej Javne do jutri. P-l do T-l bodo veljavne od 'SO, sjr . javi zdi V° masl° itd — Rdeče znamke K-2 do E-l •javno 2 do p-2 so veljavne do jutri. F-l do K-l /l)KOR Srede naPrej-B OflVLjj Znamka 36 je veljavna do 31. avgusta. jJova ^amke 1, 2 in 3 "airplane" so veljavne do pre-f ,ZOLIn _ a pride v veljavo v sredo 1. avgusta. Rj/embra- p Kuponi A-16 vsak za 6 galon, so veljavni do A »mat*' iT m C"7 ter B"8 in C-8, vsaka za 5 galon, do- liftn fcvNo Fred. Vidmar V soboto zjutraj ob 2:30 jte umrl v Crile vojaški bolnišnici Pfc. Fred Vidmar, star 30 let. Stanoval je na 15301 Daniel Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je v vojaški službi zadnjih 17 mesecev in sicer najprej v Camp Claybourne, La., in potem v Camp Miles Standish, Miss., kjer je zbolel in bil poslan v to bolnišnico pred tremi meseci. Tukaj zapušča soprogo Molly roj. Siska, 4 leta staro hčerko Diano, očeta Franka, doma iz Begunj pri Cerknici, brata Franka in sestro Ano poroč. Schwartz. Bil je član društva Modern Crusaders št. 45 SDZ. Predno je šel v vojaško službo je bil uposlen v trgovini John Sevec na Parkgrove Ave. Mati mu je umrla pred tremi leti. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne-re(j bovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Frank Lach V soboto zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici dobro poznani trgovec Frank Lach, pc domače Pintar, stanujoč na 637 E. 185. St. Vodil je trgovino z mesom in grocerijo. Prej je imel trgovino na vogalu 222. ceste in Ivan Ave. v Euclidu. V trgovini je bil zadnjih 25 let. Bil je star 59 let in doma iz vasi Studenec pri Blokah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Marolt, sina Franka, hčeri Agnes' in Mary poroč. Klemenčič, vnuka Dennis, brata Jacka, v stari domovini pa brata Jerneja in sestro Ivano Prebil ter mnogo drugih sorodnikov in prijateljev. Bil je član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kal vari j o. Joseph Mam V soboto zjutraj je umrl v Lakeside bolnišnici Joseph Marn, star 56 let, samski. Stanoval je pri bratu Franku na 640 E. 136. St. Doma je bil iz Japonski diplomat je ustrelil ženo in sebe na Turškem Ankara. — Japonski posla-niški uradnik Šjn Ici šiba je ustrelil najprej ženo in potem še sebe. Svojemu predstojniku je zapustil kratke vrstice, rekoč: "Prej bom doma na Japonskem kot ti." Kot poročajo, je vstal diplomat zadnjo sredo ob petih zjutraj, dvakrat ustrelil na svojo spečo ženo, potem pa sebi pognal kroglo skozi vrat. Bil je takoj mrtev, žena je pa umrla čez 6 ur. Diplomat je bil interniran v Turčiji od tedaj, ko je Turčija prekinila diplomatske odnoša-je z Japonsko. Prej je bil poslanik na Portugalskem, pro-šlo leto je bil pa premeščen na Turško. domovini pa brata Janeza, po pol brata Antona in mnogo drugih sorodnikov. Bil je član dr. št. 28 SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima in na pokopališče Kalvarijo. Frank Kozlevčar Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu Frank Kozlevčar, po domače Mandkov Francel Stanoval je na 1^39 Larchmont Rd. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebne^ zavoda. Cas pogreba in drugo bomo sporočili jutri. Naj bo vsem gornjim prera-no umrlim lahka ameriška zemlja, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. VOJNAPROTI JAPONCEM GUAM — Danes zjutraj sta ameriška in angleška flotila napadli japonsko obrežno mesto Hamamatsu. Z nosilcev letal so se dvignila bojna letala ter bombardirala Tokio in okolico. Pri napadu v soboto je bilo zadetih najmanj 196 japonskih ladij in 283 letal. TOKIO — Premier Suzuki je včeraj uradno izjavil, da se Japonska ne bo ozirala na ultimat Zed. držav, Anglije in Kitajske, ki je bil dan zadnji teden v Potsdamu. Izjavil je, da prepušča vso obrambo Japonske vojaškim strategom. ■-o- Delavska unija je odobrila župana Burka v izvolitev Ameriška delavska federacija je odobrila kandidaturo 'Shawnee Ave., se je v soboto župana Thomas A. Burka ter j podal v University bolnišnico, naslednje kandidate za mest- kjer se bo moral podvreči ope-no zbornico iz naših vard: v raciji. Pridnemu fantu želi- V OHIO BO LOV NA SRNE OD 3. DO 8. DECEMBRA Columbus, O. — Ohijska komisija za varstvo divjačine je odločila, da se bo lahko vršil letos lov na srne v državi Ohio od 3. do 8. decembra zvečer. Toda lov bo dovoljen samo v treh okrajih: Adams, Pike in Scioto, kot lansko leto. Streljati se bo smelo z lovskimi puškami in sicer z naboji, v katerih bo samo ena krogla. šibre bodo letos prepovedane, ker je bilo z njimi lansko leto obstreljenih preveč srn. Streljati se bo pa smelo samo srnjake. -o- Na operacijo Mladi Stanley Bohinc, naš bivši raznašalec, sin Mr. in Mrs. Stanley Bo'hinc iz 19107 Je gotov zmage! župan Tom A. Burke Kot trdijo politikarji bo dobil župan Burke pri volitvah jutri tako večino da se lahko že zdaj trdi, da bo gotovo zmagal tudi v novembru. Gotovi so nominacije tudi kandidati za mestno zbornico: Edward L. Pucel, Edward J. Kovačič in John J. Prince. John Novak ni kandidat John M. Novak, vardni vodja 23. varde in bivši councilman, zdaj ni kandidat za mestno zbornico v 23. vardi, kot nekateri mislijo. Kandidira nek drug Novak, ki nam je popolnoma nepoznan. Osma obletnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Turk v spomin 8. obletnice njegove smrti. Vlada svari, da bo se 12 mesecev živeža primanjkovale Washington. — Urad za poljedelsko ekonomijo svari civilno prebivalstvo, da moramo pričakovati še najmanj 12' mesecev občutno pomanjkanje živeža v deželi. Predvsem bo primanjkovalo mesa, maščobe in namiznih olj, sladkorja, sira, perutnine, jajec, sadnih in zelenjadnih konzerv. Preveč ne bo tudi takih stvari kot je riž, fižol, jabolk in takih konzerv, ki potrebujejo za pripravo sladkor. Produkcija živeža bo letos za 3 do 4 odstotke manjša kot lansko leto, sodijo. Toda bo za 33 odstotkov večja kot povprečno v letih 1935 do 1939. Letošnjo zalogo živeža bodo razdelili sledeče: ameriški civilisti ga bodo dobili 77%, oborožena sila 17%, za posojilni sklad in relif v Evropo 4 do 5 7>, za trgovski izvoz pa od 1 do odstotka. -o- Pozdrav iz Floride Mr. in Mrs. Karl Smigovec pošiljata pozdrave vsem prijateljem in znancem v Collin-woodu in Clevelandu. Vabita jih, naj ju pridejo obiskat, saj ni tako daleč. Mr. Smigovec pravi, da tisti, ki bi radi, da bi jim prišel sobe papirat, naj malo potrpijo tje do pomladi. Period, u» ^ — Vsi kuponi za kurivno olje, ki so bili j vasi Hudeje, fara Trebnje na 2a nov "44 ter 1944-45 so veljavni samo še do 31. j Dolenjskem, odkoder je prišel Jl;a edinin 0 sezono 1945-46 je veljaven kupon za periodo v Ameriko leta 1912. - n^djeza 10 galon> * l ....... _ I v ..............- —. Tukaj 4'zapušča brata Franka, v stari 10. vardi Edw. L. Pucel, v 23. Edward J. Kovačič, v 28. Michael Lucak in v 32. vardi John J. Prince. Pozdravi s počitnic Mrs. Ana Godlar se je podala na počitnice ter je v Chicagu obiskala svojo sestrično Mrs. Agnes Jurecich, odkjer pošiljata pozdrave. Od tu se je Mrs. God. lar podala v Lemont in v De-Pue, kjer je obiskala svoje prijatelje. - --------------*-------- • Kupujte vojne bonde ? moz. »i^iim. ^jaunjic sia »e viueia v zapaani Evropi, Cest CJlMani ! Pojdite jutri vsi na volišče in oddajte glas za svojega kandidata! mo boljšega zdravja. Pisma imajo pri nas Od svojcev iz Evrope imajo pri nas pisma sledeči: John Pucelj iz Chisholm, Minn., Anton Šuštar in Angela Mustar, oba v Clevelandu, in Frank Lesar iz Willard, Wis. Dan obrežne straže Župan Burke je proglasil ta teden'kot dan obrežne straže v počast 155. obletnice, odkar je bila ustanovljena. Obrežna straža šteje danes 170,000 mož. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama Mr. in Mrs. Joe Picelj iz 18701 Muskoka Ave., sta prejela brzojav, da je njun sin Cpl. Joe Picelj, star 20 let, utonil 26. junija v Nemčiji. Kot poroča eden njegovih tovarišev, je Joe padel z mostu, katerega so popravljali ameriški inženirji. Podrobneje o tem bomo poročali v kratkem, m b o Mrs. A. Ajnik, 9603 Prince Ave., je prejela iz Nemčije pismo od svojih dveh sinov, Maksa in Franka, ki sta se tam pred enim letom v Angliji. Max pravi, da pride 1. avgusta domov na dopust za 30 dni, Frank bo ostal pa še na Nemškem. Frank služi pri zračni armadi, Max pa pri topničar-jih. S-Sgt. John Zgonc, sin Mr. in Mrs. J. C. Zgonc iz 20996 Tracy Ave., Euclid, je prejel bronasto svetinjo radi izrednega poguma in izvrstno vodstvo svojega oddelka v bojih srečala. Zadnjič sta se videla v zapadni Evropi, čestitamo! i I ^ BlHERISKA DOMOVINA, JULY 30, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po pošti, pol leta 14-00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, do po&tl četrt leta 12.2$. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto (6.50. pol leta 13.60, četrt leta (2.00 Fonmesna itevllka 3 eente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.60 p«r year. U. S. and Canada. $3.60 for 0 month*. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, (2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, (£.50 per year; (3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Čez tri gore, čez tri vode. J Entered as second-class matter January 5th, 1I0*. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 187$. 88 No. 175 Mon., July 30, 1945 "Če Moskva ne bo ostala pri besedi, bom tudi jaz preklinjal." Tako obeta Rev. Trunk v uvodniku Amerikanskega Slovenca. Seveda ne misli resničnega preklinjanja, v mislih ima, recimo, zabavljanje ali kritiziranje, da rabimo bolj učeno besedo. Nas in naše somišljenike, ki že zdaj več ali manj zabavljamo na Moskvo in njeno vlado, pozivlje Rev. Trunk naj — čakamo in potrpimo, da bomo videli, kako bo Moskva besedo držala. Veliko upanja niti Father Trunk sam nima več, da bi Moskva besedo držala. Saj sam piše: "Zopet pa že naprej priznam, da bo težko šlo gladko pri vplivu, ker so komunistični ali 'rusko' navdahnjeni elementi že danes pri slovanskih plemenih (zakaj ne narodih? op. ured.) skoroda pri vladi, kakor je to dejstvo v Jugoslaviji. Torej vse izgleda, da tudi "čakanje" ne bo dosti zaleglo. Hi se resno bojimo, da bo Father Trunk prisiljen "preklinjati," če le ne bo na svojo obljubo pozabil. Toda bodimo resni. Mi se v toliko razlikujemo od Fa-thra Trunka, da že zdaj sodimo, da, Moskva svoje besede ne drži. Ponovno smo v svojih razpravah na tem mestu poka-zovali na stvari, ki to dokazujejo. Vzemimo tu samo en slučaj. Kako se je izvedla moskovska obljuba v J alti glede Ju goslavije? Ali je bilo v Jalti sklenjeno, podpisano in razglašeno v svet, da bo tako kot sam Father Trunk priznava, da je? In kar se tiče svobodnih volitev, saj Rev. Trunk sam pravilno sodi, da so svobedne volitve v Jugoslaviji, na Poljskem, v Romuniji in drugod že zdaj onemogočene. Ali ni to dovolj dokaza, da Moskva ne ostaja pri besedi? "Preklinjati" potem, ko bo VSA beseda Moskve v teh rečeh prelomljena — in da ne bo prelomljena, si niti Rev. Trunk ne upa z gotovostjo reči—, kakšnemu namenu bo to služilo? Prav nobenemu, pa naj se beseda "preklinjanje vzame dobesedno ali v onem prenesenem pomenu, ki smo ga zgoraj temu izrazu Rev. Trunka pripisali. Kdor bo ta krat preklinjal, se mu bo reklo: Šuti, brate, zakaj si pa doslej spal?! Nam kot Amerikancem je najbolj pri roki v tej zvezi tale misel: Mi prav dobro vemo in le same sebe varamo, ako si skušamo prikrivati, da komunistična nevarnost, ki jo Rev. Trunk odkrito prizna za vsa slovanska "plemena," enako resno grozi drugod po svetu, ne prav nazadnje nam v Ameriki. Pretkane in pretkano prikrite sile so na delu, da se Amerika polagoma omehča za komunizem. In te sile nam skušajo na vse pretege dopovedovati, da naj v Moskvo zaupamo, da nima nobenih zlih namenov, da se ne bo "vme-ševala" in tako dalje. Če se damo uspavati tem in takim sugestijam, molčimo in si zakrivamo oči, boUo "komunistično navdahnjeni krogi" pri nas z vso lahkoto naredili prav tisto, kar so v Jugoslaviji in drugod. Tisto Rev. Trunku ni všeč. Tudi nam ni. Toda tudi glede Jugoslavije nam je bilo stokrat svetovano, naj počakamo, da vidimo, posebej pa še glede naše stare ožje domovine, Slovenije. Mi vseeno nismo čakali na konec, da bi šele zdaj začeli "preklinjati." Mi smo lepo sproti zasledovali potek dogodkov, presojali jih korak za korakom in smo prišli še davno do prepričanja, da vse to ne more pomeniti drugega kot ti, kar se je končno zgodilo. Zato smo tudi sproti "preklinjali" in opozarjali naše ljudi, naj ne drve za komunistično propagando. Seveda z vsem svojim "preklinjanjem" nismo mogli ničesar doseči, ker potek dogodkov je bil sklenjen v Moskvi, in tisti svoj sklep, ki NI bil objavljen v Jalti in ne podpisan po Rooseveltu in Churchillu, ampak samo po Stalinu — tisti sklep je Moskva držala! Mi nismo nikoli pustili izpred oči tega, kar je za svet večjega pomena kot sovjetizacija naše stare domovine. Imeli smo vedno pred očmi tudi našo Ameriko. Da nikakor nočemo sovjetizacije Amerike, tega nam noben človek, ki ni "klada," ne šteje v zlo. To pa tudi vemo, da kaka sovjetizacija ne pride kar čez noč — treba ji je pripraviti tla. Da se ji pripravljajo tla, je znano. Kako se ji pripravljajo, to je treba sproti opazovati in sproti opozarjati, ne čakati mirno do tistega časa, da začnemo po dovršenem dejstvu "preklinjati." Znaki za pripravljanje sovjetizacije so lahko tu doma, lahko pa tudi — v Moskvi! V vsakem primeru, ko Moskva ne drži besede in Amerika spi, je korak, bliže k cilju narejen. Zato je v našem zabavljanju na Moskvo, ki že zdaj ne drži besede, vse kaj več ko "premalo smisla za slovanstvo." Amerika mora biti pozorna na izpodkopavače svoje konšti-tucije, dokler je še čas. Prebujeno javno mnenje lahko nesrečo prepreči o pravem času. Mi se kajpada zavedamo, da smo samo kapljica v morje pri ustvarjanju javnega mnenja. Toda vsako morje sestoji iz kapljic. Zato se ne moremo strinjati z obljubo Rev. Trunka da mo POTEM zabavljal. Zlasti ker je veliko vprašanje, kdaj se bo dalo do konca spoznati, da "Moskva ni držala besede." Bojimo se, da tisti, ki gledajo na ves svetovni položaj skozi očali Fr. Trunka, tega sploh nikoli spoznali ne bodo, čeravno že sam izjavlja, da a^ moskovsko držanje besede le malo verjame. Predolgo je verjel in svoje bralce tako vzgajal. Nova igra: ADAMIČEVI KENGURUJSKI SKOKI. (Naslov igre inšpiriral dr. Izidor Cankar, oziroma njegovo pripovedovanje, da komunisti v Argentini tudi delajo kenguru j ske skoke desno in levo, pa vendar vedno korakajo v isto smer). ♦ ♦ * PRVO DEJANJE. — Leta 1933. Adamič piše v knjigi "The Native's Return," da bo odslej njegova naloga, porivati Ameriko NA LEVO. Toda časi do druge svetovne vojne niso posebno pripravni za to nalogo. Browderju se v Ameriki obeta ričet, dokler mu res ne postrežejo ž njim. . . Adamič se radi tega bavi z drugimi rečmi. Predvsem se mu vidi potrebno, da si sirom Amerike zasigura primerno popularnost in čaka. Kaj neprimeren čas za izvrševanje naloge iz leta 1933 je, ko pade So-vjetija v objem s Hitlerjevo Nemčijo. Da si zagotovi primerno popularnost, mora Adamič takorekoč na svojo nalogo pozabiti. Nevarnost, da tudi Jugoslavija pride v vojno, ga pripravi do tega, da se začne zbliževati s svojimi rojaki. Sam priznava, da je bil med njimi doslej skoraj tujec. Ko Hitler res navali tudi na Jugoslavijo, skoči Adamič skoraj čisto NA DESNO. Misli na svoje sorodnfke v Sloveniji in postane skoraj normalen človek. * * * DRUGO DEJANJE: — Hitler navali na Rusijo. Adamič nekoliko zakoleba. Da bo Stalin izšel iz vojne kot velik zmagovalec, mu še ne pride do zavesti. Ali bo Amerika stopila v vojno? Ali bo ostala le pri svojem obljubljGli&m lend-lea-su? Toda na vsak način se napoveduje velika bodočnost sveta in nastane vprašanje, kako naj Adamič v teh časih pridobi na svoji popularosti. Ali naj v zaupanju na Stalinovo moč hitro spet zavije NA LEVO? Ni še prav varno! In poleg tega je tu podjarmi j ena Jugoslavija, ki potrebuje podpore za svoje osvobojenje, in je tukaj Amerika, ki obeta, da bo nekaj pomenila, pa le po-lahko leze v simpatije do So-vjetije. Najbolj varno bo, če Adamič stori to dvoje: Zamisli in napiše knjigo TWO-WAY PASSAGE. V tej knjigi se izkaže za takega DESNIČARJA kot nikoli poprej in nikoli pozneje. Amerika, kakoršna je, je Adamiču vzor vseh vzorov in SAMO ona je zmožna pomagati Evropi. Nikakor ne Anglija, njamanj pa kak — Stalin. . . "Ce katera de-r žela na svetu zasluži ime demokracija, je to gotovo Amerika." Tako zapiše Adamič. Stopi v tesen stik z jugoslovanskimi vladnimi predstavniki v New Yorku in jih pregovori, da vrhu ustanovitve znanega "Jugocentra" najamejo še propagandni urad "Miss Ruth Meier." Ta urad požre ogromne svote denarja in ima edino nalogo, da razširja od Atlantika do Pacifika slavo Draže Mihajloviča. Adamič tudi prejme iz Londona pri-znalno pismo generala Simovi-ča in se pred Ameriko postva-lja ž njim. Mihajlovičeva in Simovičeva popularnost služi dobro tudi Adamiču. * * * TRETJE DEJANJE.—Razširi se vest, da sta brala knjigo TWO-WAY PASSAGE i Roosevelt i Churchill. Popolnoma ugotoviti se to ne da. Kljub temu je Adamič na višku svoje popularnosti kot pristen ameriški — desničar. Po kapljicah začne prihajati na dan, da i Roaseveltova i Churchillova misel tečeta po zelo drugačnih strugah kot Ada- mičeva v knjigi TWO-WAY PASSAGE. Še mnogo bolj pa — Stalinova! Oglasi se neki hudobnež, ki izjavlja: Ako bi Stalin bral Adamičevo knjigo, bi postavil Lojzeta visoko na listo "čistke" za tisti čas, ko bo mogel tudi v Ameriki uprizarjati take reči. . . Ta hudobnež je iz Browderjeve bratovščine. * Vrhu tega se začne šušljati, da je Roosevelt ob času Edeno-vega obiska prepustil vso Evropo Londonu in Moskvi, naj se sama med seboj zmenita in poravnata radi nje. To pride na uho tudi Adamiču in fant zasluti prvič v svojem življenju, da bo knjiga TWO-WAY PASSAGE kmalu doslužila in oplela — če morda že ni. . . V svojih najskrivnejših mislih jo Adamič že PREKLICUJE IN ZATAJUJE. Toda s tem je prišla v resno nevarnost tudi Adamičeva popularnost. V vlogi desničarja ni bil srečen. Njegov kenguru j. ski skok NA DESNO se ni ob-nesel. Treba nujno takoj iskati novih potov in se na kak način pretipati nazaj proti — le vici. . . Ali se polagoma preti pati tja, ali pa napraviti kenguru j ski skok! * * * Četrto dejanje. — Tesni stiki s predstavniki jugoslovanske vlade v New Yorku o mogočujejo Adamiču, da sko či večkrat v Washington ter tam govori z raznimi visokimi uradniki. Začetkom maja le ta 1943 se mudi v Washingtonu dva dni. Razgovarja se okoli pol ure s Sumner Wellesom in štiri ure s tajnikom angleške ambasade. Tako nam v tej igri Adamič sam pripoveduje. Omenjena dva visoka urad nika mu nista sicer naravnost povedala, vendar pa dala precej jasno razumeti, da je Evropa v glavnem res že prepuščena Londonu in Moskvi. Radi tega Adamič sedaj končnove-1 javno PREKLICUJE knjigo TWO-WAY PASSAGE in že razmišlja, da bo treba čimprej napisati novo in popolnoma DRUGAČNO. Posebno še, ker je pri tajniku angleške ambasade izvedel, da Mihajlo-vič po mnenju Londona resnično sodeluje z Italijani. Ko so Nemci v februarju napravili pohod na partizane, so zahtevali Angleži od Mihajloviča. da partizanom pomaga, on je pa to odbil. Tako je pravil tajnik angleške ambasade. In je dostavil, da namerava Anglija vsak čas postaviti Mihajloviča pod kap. Že zato, ker Stalin tako hoče. . . To si je vredno zapomniti, si misli A-damič. In res si zapomni. Sumner Welles je hotel vedeti za Adamičevo misel glede ureditve povojne Jugoslavije. Sumner Welles sam je bil mnenja, da je mogoča samo dvojna rešitev: Ali personalna unija, pa nič več, ker da je prepad med Srbi in Hrvati preglobok — ali pa zveza balkanskih držav, kamor bi prišli i Srbija i Hrvatska kot samostojni državi. Adamič ima v mislih, kar je zvedel v angleški ambasadi, pa se hitro odloči za ZVEZO BALKANSKIH DRŽAV, češ, da bo le na, ta način prišla Rusija do svojega vpliva na Balkanu, ki da ji po vsej pravici gre. Pri tem pa Adamič pozabi spregovoriti v Washingtonu o Sloveniji in o Pri-morju in o Koroški. . . Ko mu poslušalci, ki jim o tem pripoveduje, to stvar očitajo, jih potolaži s tem, da bo vse te reči skomandiral Stalin. * • * PETO DEJANJE. — Adamič naveže stike z raznimi LEVIČARJI, ki mu razlagajo mišljenje Moskve. Najbolj ga zanima, kar mu pride na uho o tem, kako si Stalin predstav- lja ameriško prepustitev Evrope Londonu in Moskvi. Povedo mu, da Stalin to razume na kratko: Evropa je moja! Ce ne popolnoma vsa, pa gotovo vzhodna. Adamič premišljuje. Iz vseh informacij, ki si jih je nabral v Washingtonu in drugod, sestavlja v mislih Stalinovo bodoč-(Nadaljevanje na 3. strani) rodnikov čita te vrste in želi dobiti njegov naslov, naj se zgla-si v uredništvu Ameriške Do- movine. Pismo slovenskega begunca Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponik-var, župnik pri fari sv. Vida v Clevelandu, je prejel potom Lt. Louis Baznika, ki je vojni kurat z ameriško armado v Italiji, naslednje zanimivo pismo in prošnjo slovenskega begunca, ki je moral zapustiti svojo rodno zemljo in bežati pred "osvoboditelji" v tujino, da si je tako rešil svoje golo življenje. Pismo se glasi v celoti: Monigo, Italija, 4. VII. 45. Prečastiti g. župnik! Oprostite, ker Vas nadlegujem z nekaj vrsticami. Prosim Vas, če bi bili tako dobri ter sporočili jmojim sorodnikom o meni, ki se nahajam v tujini kot begunec. Bežal sem od doma še z mnogimi drugimi Slovenci pred našimi komunisti. Bežati sem moral zgolj radi svojega verskega prepričanja, kakor tudi vsi ostali. Rešiti nisem mogel dru. gega kot svoje golo življenje. Nahajam se tu brez obleke in brez denarja. Zato se tem potom obračam na sorodnike, če bi mi mogli v tem usodnem času priskočiti na pomoč. Moj brat Rudi je bil tudi radi svojega prepričanja ustreljen od svojih lastnih bratov. Vse ostale domače so izselili Nemci, čim so posedli našo zemljo. Kaj je z njimi, ne vem. Nazadnje so bili v Badnu pri francoski meji. Moj brat se nahaja v Cleve-landu — Vrtačnik John, r. v Ameriki, iz Sv. Jurija pod Ku-mom. Teta Zupan Pavla, r. Sv. Jurij pod Kumom, je tudi nekje v Clevelandu; stric Jakob Vrtačnik pa v Sygan, Pa. V Clevelandu imam tudi več bratrancev in sestričen. Za vse Vaše usluge, ki upam, da jih boste storili, se Vam najlepše zahvaljujem, Vas iskreno pozdravlja Vam nepoznani, Vrtačnik Jože. Op. ured.: če kdo izmed so- Prijazen opomin Jutri zjutraj se bodo otvo-rile volilne koče in izbrali bomo kandidate, ki bodo tekmovali pri novemberskih volitvah. Volili bomo kandidata za župana in volili kandidata za mestnega zastopnika. Ona dva, ki dobita največ glasov sedaj pri primarnih volitvah bosta v novembru uvrščena na glasovnico med katerimi so županski in vardni kandidatje. Sedanje primarne volitve so nadstrankarske in vsak voli tako, kakor sam hoče brez da bi povedal h kateri stranki pripada. Razume se, voliti sme pa samo za enega, ker v nasprotnem slučaju je glasovnica neveljavna. Kdor hoče biti gotov, da bo prav volil, naj na glasovnici poišče "For Mayor" ime Thomas Burke in pred njim naredi križ. Ko bo ta križ napravljen na pravem mestu naj na glasovnici poišče prostor, kjer je zapisano "For Council" naj poišče ime: John J. Prince in pred njim napravi križ in glasovnica bo pravilno in kompletno izpolnjena. Na vse drugo pozabite, ker je škoda časa tratiti. Primarne volitve niso n!ič manj, če ne bolj važne kakor pa glavne. Ce nima dober kandidat prilike biti izvoljen pri primarnih volitvah, potem za glavne volitve odpade in ne more na glasovnico. Na glasovnici za glavne volitve, ki se vrše drugi torek v novembru, sta le ona dva, ki bosta sedaj I prejela največ glasov neglede ' sta oba demokrata ali republi-ikanca. ' ZAKAJ MORAMO JUTRI VOLITI? 1. Ker hočemo, da se na župansko mesto vrne mož, ki ga je za to mesto odbral naš rojak in sedanji guverner Frank J. Lausohe. 2. Ker je sedanji župan mož zmožnosti, mož dela in visoke izobrazbe in mož, ki v svojem srcu čuti TVOJE in MOJE potrebe in stoji za pravicami malega in delovnega človeka. 3. Je mož, ki hoče davčno malega posestnika razbremeniti in pritisniti na bogatejši sloj, da od svojega dobička več plačajo. Tf^" 4. Ker hočemo i® vardi rešpektivno < človeka, ki znai i' vprašati in zahtevati^jen-nika, ki ve kaj so -roci ^ kako se postave del^ Se 5. Hočemo vojne?' kateri ve kako je mirnj ka suknja in še bVemag je težko vrniti n®JoniIa J brez cilja in upanJ^]a. ( ' pojasni rojak. i°lzne pojdite čez St- ho b0 s+ minutah boste ^ * otroke Devica je sede petreVa lom in si govor^ašo ; vsi divjaki. No i Mana upati, prav nobe' fii ^jj ' sami lažnjivci i".Pašniku ' Samo komandirrno šP ', H* ved ze ne bodo. Da "Jek ni vedal, kakšen kl<*|il0 iri Ig m r) jim? še malo »eJmunu £ teri podstopi. Z fiož'sv' ■' sama za vselej- (Ja jn /' komu navezala "'j nl0^a/'n ga potem še žive'|e . . naj. Ali ni boU ub sko življenje? a bi Se ' brez skrbi in J1|0; zb. moja volja je ^ 'flke kat v tem oziru. So ' « pravim, ce bi mB šal.'" ff SHERISKA DOMOVINA', JULY 30, 1945 /etloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA u # vatisi; . .-- g0 sijem in razburjeni so ja ne tako zanimive kakor Te-deli'r<>C1 zvečer domov. — trevove. Lepi in dobri so bili nef Se svetile oči in žare- njeni angeli, ampak nekoliko t< Ne sedeti, ne stati bo! a mirno. Gašper se je jo je tern1 dolgočasni. Najrajši so še pe-li s teto, ki je znala mnogo le-^ Premagoval. Naenkrat pih pesmic. Tako so se naučili anj» i la,/erica 11 Mani in od nje radi ali neradi mnogo 7la: "Jaz pa vem ne-1 dobrega; Tetreva pa so se hvaležni še dolgo spominjali. IX. Mana je bila spoznala, da so že otroci silno h grehu nagnjeni. Zato je ob vsaki priliki in marsikaki nepriliki goreče svarila, da naj se varujejo greha, ki žali Boga. Če si je Gašper pri plezanju hlače raztrgal, se je po njenih mislih že ljubi Bog razsrdil; če je Jerica po nerodnosti ubila lonec, je bil greh storjen, tako da je posegel Tone vmes in tolažil skesano Jerico, da ni čisto nič greh, če po nesreči kaj pobi je, ker ni s tem Boga nič razžali-^ F —r—oo, w grao- la- Oštel je tudi sestro, naj .A Je jezil Gašper. nikar ne plaši otrok s svojimi ► ;fž jim Tetrev kakšne grehi. "Jerico boš zbegala; Ga- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV t.' ieS!| bodi vendar! 0 jrat„ bes* ;pa ves, Jerica," je po- J modnem možu," je de-ica skrivnostno. > si otročja!" se je hu-Rl(iralt- "Drugič te ne 0 več s seboj." j Vam je Tetrev kake teavii*.. je vprašal To- pravil?' IePe!" je vzdihni-Ift "GašPer bo dobil va uro, jaz pa zlate u- Pa klepetaš, ti grdo-Jezil Gašper. ;|ž jim Tetrev kakšne rtl Pripoveduje o du-Mahovih," je menil t Je bil s sestro sam. — j se manjka, da bi se ^kega šuma bali in ;aiifl-'iah odkod se b0 k,aj levf letrevčku bo tre-povedati." noči tudi Gašper in C ferica Pa J'e bila , jpa ane vsa razburje- rlasv ,0, plašno veselje se * p| Zlll° čez sveže lice. z z«we Z't teto- Poskušala, žk fm odprt, in vzdihova- « PVh°agla d°biti kaj ma" ;er§ m s«; Pa bo, neumni ot-di)]( Je zavračala teta. ,oš#. Ze Vem,' je vzdihni- au(|kj Pomislila, če ni že llaC ,a mal° preveč. — daf^je bila, ko se je Vljef' aa odide z bratom D0I P* m Pa ti Jmela ne masla i, v .Ua Mana, ko je za- 1 stnl Gašperja, ki . St°lu ter snemal z to ' suhe klobase iinif m p/^v°dnega moža, * at v zadregi. li&(!LP.a Je Pritekel Bric. > Cm Tetrev," je vpil, vpO Vse otroke mi ' s saja- je AVGUST 5. — Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 2. — Piknik dr. Velebit št. icemen's Homecoming Fund at SWH, Waterloo Rd. OKTOBER" 20. — Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 21.—Prireditev Skupnih dru- 544 SNPJ in proslava 20 letni-j štev fare sv. Vida; ob treh po-ce obstoja. Piknik se vrši na'Poldne v cerkveni dvorani. prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 23. — "First Entertainment" sponsored by Waterloo Rd. Combined Lodges for the serv- 1946 JANUAR 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . Leg" je If Je, Bric?" je pogle-iinP nice Tone. epof Pripovedoval, napol otel1 fm'heljaj'e' kako * K1 otroci vse predale je !fcerifr je imel sranje-1 n in °rehe. "Se- 1 I a f Vse Pretepla. M ^ ^ Tono. Jfoara, hudoben." ' Xok?ela GSl>orja '» , . m ju peljala v kjer jima bo * o iV'""4 Jima Je nare .rid- kakg!nljiV° in dolgo i 41 k?k -gr'h da svetu Pndej° tat" fv tu na vislice, na je^H giaT - J?iGa je ibte-k- fl^? vtudi Gašper St. %e K ' k° Je zatrje- * 't' ott;, ]hujša P°ko- e^ Tetrpke.Jebila ta, da 'orilfašo i 1Zplačal in za" # Mana6 Prmela l0bC k;, ' 1 prijet" za ne- lir»".n0 šp _ er so vra- k^onnblloveč, in če so plaho Pogledali • Wjer je imel ej. da in °J grad> je bila a možaZmderjala jC P0" iivf,je naJ Pride boU.ub V!S notn- Otroci bi ? % bi cem,u strahu radi , 40 * ®!,bil Pokazal. A ; »bal se je bil tete_ rne poučne, šper se bo pa tebi in tvojim grehom uprl." Mana pa je imela o vzgoji svoje posebne nazore in se ni dala zlepa prepričati. Brat ji je očital, zakaj da sili malo' Jerico celo mašo na mrzlem kamenu klečati. "To je muka ki jo zasluži kak star grešnik, ne pa nedolžen otrok. Bogu, ki ima otroke tako rad, to gotovo ni. prav, in jaz bi si ne upal nobenega otroka tako trpinčiti, ker se Bogu smili." Mana se je sklicevala na svete žene, ki so toliko preklečali in premolili. "Ampak drugih niso silili, je dejal brat. "Ti kleči sama. kolikor hočeš, in za klečalo št iahko poleno s seboj vzameš: ampak z otroki imej usmiljenje!" "Če ne "kleče, se pa okoli o-zirajo," je dejala Mana. "Čemu pa so podobe in slike v cerkvi? Vendar zato, da jih ljudje gledajo, in orgle in petje zato, da poslušajo. Ali naj je otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil hud, če bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl! Pojdi no!" Teta je menila, da bo pa gospod župnik pohvalil Jerico, če bo videl, kako lepo da kleči in moli. "Nikar je ne uči hinvaščine —!" je dejal brat. "Ali veš, zakaj da hočeta oba otroka vedno z menoj v cerkev iti, ne s teboj ?" Kako lepo jima je pa tudi Tone spotoma razlagal, zakaj da ima sv. Katarina kolo, sv. Polona zob v ldešah, kako.lepe konje da jezdita sv. Martin in sv. Juri. Otroka sta zvesto gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila, da vse umejeta, a vedno sta še kako zanimivo posebnost opazila, katero ji ma je moral stric razložiti. Teta pa je trpela hude dušne muke, ko je videla otroka tako raztresena; saj nista ogledovala samo podob, ampak celo lustre in svečnike in mašnika in ministrante. Še sama ni mogla zbrano moliti, ko je morala vedno otroka gledati in se zgražati, da nič ne molita. Toda tajcšen je bil Tone, in on bo kriv, če se bosta otroka izpridila. Še hujši od brata pa se ji je zdel v tem oziru Bric. Ta je kar pratiko vzel v roke in razlagal otrokom, ki so se gnetli in prerivali ob njegovih •kolenih, podobe in znake. Povedal jim je, kaj pa pomeni: Juri, zakuri! Andrej'c, drv privlejc'! da mašuje sv. Lov-renec v rokavicah, sv. Jernej že v kožuhu, in skoraj pohujš-ljive stvari: "Stopimo na dva kola, poglejmo kaj neso! Županovega Martina; za njim se pelja barigla vina. Tam je ta ka pipa papa, da še nikdar ni bila taka." Verske resnice res niso bile Bricove legende; otrokom so pa ugajale. Zvedeli so (Nadaljevanje z 2 strani) nost in — svojo. Zapisuje si to in 0110 in snuje novo knjigo. S predstavniki jugoslovanske vlade v New Yorku polagoma trga stike, za kako informacijo mu pe še služIjo. Ne bo škodovalo, če si enega ali drugega v knjigi pošteno privošči. . . Kako pa naj svet verjame v njegovo ponovno iskreno levičar-stvo, če tega ne stori? Čitajoči ljudje NA LEVI morajo verjeti, da je Adamič le navidezno sodeloval z Jugo-;entrom za Mihajloviča in dru-?o. Šel je bil med te ljudi, da je izvlekel iz njih razne tajnosti, ki bodo zdaj prav prišle. Torej po komunističnem načelu: Namen posvečuje in opravičuje še tako umazana sredstva ! Tako postopanje bo o-pralo Adamiča pred levico vseh ljegovih poprejšnjih desničarskih grehov. . . Stalinu je torej Balkan zagotovljen, premišljuje Adamič lalje. To »^"pa' seveda pravi, Ja se bo sovjetiziral, kaj boš od Stalina kaj drugega pričakoval? No in — če je Stalin ia to, je seveda tudi ondot^o ijudstvo "and so would I." A-lamič zavrže tudi zvezo balkanskih držav. Kenguru j ski skok NA LEVO — prav na skrajno levico — je s tem dovršen. * * * ŠESTO DEJANJE. — A-damič se pokaže na govorniškem odru skupno z — Brow- kaj reakcionarjev bo malo po-ropotalo, pa to bo vse. Saj zdaj je Amerika zavila že daleč na levo in skoraj zadnji čas je, da Adamič poprime pri tem polivanju, ker drugače bo celo zamudil pravi čas za izvedbo svojih sklepov iz leta 1933. Torej le naravnost k Browderju! Izide knjiga "MY NATIVE LAND." Vsi grehi knjige TWO-WAY PASSAGE so odpuščeni. Evropa je iztrgana iz rok Amerike in izročena Stalinu, Jugoslavija posebej — Titu. Brow-der pove Adamiču, da ga je Sta. lin izbrisal iz liste onih, ki i-majo biti "izčiščeni." Za "stari kraj" ni treba več delati. V SANS prodira mnenje, da je "politično delo za stari kraj končano." Ni pa končano drugo SANSovo delo in še manj Adamičevo delo. Zato mora ostati SANg in mora o-stati Adamič. ZDAJ je napočil čas, da se izvede naloga iz leta 1933 — porivati Ameriko NA LEVO! Našli sta se tudi dve krasni krinki, da se to delo Iz ozadja, kjer je izginila A-merika, se prikaže BROWDER, se oklene TITOVE in oba zaplešeta okoli Adamiča, ki se tako blaženo smehlja kot takrat, ko je dejal Zalarju, da ni komunist. ZASTOR počasi pada. . . ♦ * * Prednaznanilo: Igra z naslovom ADAMIČEVI KENGURUJSKI SKOKI se bo v kratkem predstavljala v Narodnem Domu na St. Clair ju. Razume se, da pod pokroviteljstvom SANSa. Tikete si naročite pri tvrdki "Mirko." Ne odlašajte, da ne bo prepozno! čisti dobiček je namenjen za nagrado tistemu, ki bo iznašel za pričujočo kolono bolj primeren naslov. Svoje predloge pošiljajte Prosveti! -o- Razbojništvo ob glavni cesti Trst-Reka v začetku 19. stoletja Glavna^ cesta med Trstom in Reko je bila proti koncu osemnajstega stoletja postala popotnikom in voznikom zelo nevarna, ker je razbojniška druhal iz svojih skrivališč vedno pre-žala na nje ter je nemoteno drzno napadala in ropala, tako da sta bila potovanje in promet po imenovani cesti zelo naprilična in nevarna. Te žalostna razmere so trajale, dokler niso leta 1809 francoske čete zasedle primorske (ilirske) pokrajine. Francoski vojskovodja Mar-mont je 24. marca 1810. leta izdal naredbo, s katero je temeljito iztrebil tolovajsko druhal iz raznih bližnjih istrskih skrivališč. Naredba glasovitega generala Marmonta se je glasila takole: 1. Srenje, ležeče na glavni cesti med Trstom in Reko, so odgovorne za dogodke, kateri se bodo vršili na njih zemljišču v škodo javne varnosti, prometa BELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln afi delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. vsaj malo prikrije: komunistič- in občevanja, odgovorne so za ho "vseslovanstvo" in moskov-. vsak rop, -umor 'itd. ■ska "demokracija." Naprej do' 2. Prebivalci omenjenih kra-cilja! Črna zemlja naj pogrez- jev so porok vsi za enega in e- n e tega, ki odpada. . . * * * Alegorična slika Shod v Euclidu. Adamič go-vcranči. Iz ozadja se prikaže AMERIKA, se bliža Adamiču, pa se spet umakne v ozadje, kjer od daleč posluša. Z očmi in gestami kaže, da je silno razočarana. Od druge strani se prikaže TITOVA Jugoslavija. Približa derjem. . . Zakaj pa ne? Tre- se Adamiču in se mu vsa razpo-ba je dokazati svetu, da je skok!saJena globoko prikloni. Nato NA LEVO resničen. Ali je v'se obrne in pokaže umikajoči se tem kaj nevarnosti za pridob- AMERIKI — osle. Adamič pri ljeno popularnost? Nič! Ne- kaj tem navdušeno pl°ska in poslu šalci za njim. TITOVA potegne izpod pazduhe Adamičevo je ščip, kaj mlaj in oba i knjigo TWO-WAY PASSAGE krajca, da pomeni slamnik v in jo trešči v AMERIKO, ki se pratiki gorko vreme, rokavica mraz, kaj meglo, kaj dež. Zdaj 50 začeli paziti, če bo ugenila pratika vreme. Če je ugenila, jim je bilo prav; če ne, pa še bolj,- v Dalje prihodnjič.) žalostna popolnoma umakne. Adamič mogočno deklamira v smeri odhajajoče AMERIKE: Zgini, zgini, štor zabit, Amerika, vsa znucana! Nočeš se pri tej učit, zato si tak zatucana! den za vse, t. j. skupno, da se povrne oškodovanim potnikom in voznikom ukradeno blago, vendar s pridržkom, da se jim odškodnina povrne iz premoženja hudodelnikov, ako se ti ovadijo, ujamejo in izroče pravici. 3. Ako se bo tako tolovaj stvo izvnšilo, vzelo se bo izmed prebivalcev srenje, na katere tleh se je umor ali rop izvršil, dvakrat toliko mož, kakor je bilo u-morjenih, kot poroke, kateri pridejo v zapor v tržaški grad toliko časa, dokler se ne bo zločincev zasačilo in sodni j i izročilo. 4. Zločince se bo obsodilo v smrt na vešalih in njih obešena trupla bodo javno izobešena na ogled do nedoločenega časa pri dotični glavni cesti na Kraju, ki vodi v njih srenjo. Prebivalci dotične srenje so za šest mesecev odgovorni, da trupla ostanejo obešena na mestu, kjer so bila na ogled izpostavljena, pod kaznijo 1000 frankov v korist dobrodelnega zaklada v Trs.tu. 5. Poveljnik prvega oddelka ilirskih dežel in poglavar na-čelništva imata vse potrebno u-kreniti, da se natančno izvrši ta naredba, katera se ima, tiskana v italijanskem in ilirskem jeziku, trikrat zaporedoma o-znaniti s prižnic vsake župnije ni tudi pribiti na cerkvena vrata." Marmont je potem s pomočjo vojaščine in narodne straže dobro zasledoval in dal poloviti razbojnike. Obesili so 60 takih razbojnikov tam, kjer so imeli svoja skrivališča in tolovajska gnezda; 12 razbojnikov so usmrtili v Trstu. Naj se Marmontova odredba presoja kakorkoli, priznati se vsekakor mora, da je bila primerno sredstvo proti razbožni-štvu, ob omenjeni glavni cesti iz Trsta v Reko. Cesta je kma-iu potem postala tako varna, da je potnik, potovaje po tej cesti, breskrbno,* po domače rečeno, na dlanj roke lahko nosil svoj denar. Vsled Marmontove stroge odredbe je postala javna varnost bolj zanesljiva in sigurna ne sa. mo na omenjeni glavni cesti, ampak tudi na stranskih, to je občiniskih potih, v! oblažju tr-žaško-reške ceste. Ker se je to-ovajstvo tako strogo kaznova-o, so se ljudje streznili in se lo» lili poštenega in koristnega dela. (S.) -o- — Povprečna škoda, ki jo povzroče vsako leto vlomilci, tatovi in požigalci v Zed. državah, se računa eno milijardo dolarjev. * * * — Nesramen mladenič in garjev človek, nesramna deklina in kuhinjska cunja — treba se jih je izogibati. Kapitan Eddie Ricken-backer, predsednik in generalni poslovodja Eastern Air Lines je obiskal vojne veterane v Lawson General Hospital v Atlanti ter jim povedal, da ima njegova kompanija pn'i p ruvljeriih 1,000 del zanje. Rekel je, da ga zelo veseli, ko vidi njih prizadevanje za povojno" življenje. MALI OGLASI Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (175) \ Asemblerji za plinske peči Plača od ure . Delo tudi po vojni The Cleveland Co-operative Stove Co. 2323 E. 67. St. (175) MALI OGLASI Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning. Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 ______(x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 526« 550 E. 200. St. ___(x) Sobe se oddajo Oddasta se dve spalni sobi; ena je dovolj velika za dva. Lahko si tudi kuha. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (176) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 Tukaj je bilo nekoč mesto. — Japonci so se trmasto upirali v mestu Naha na otoku Okinawa, a ameriške granate in bombe so mesto slcoro popolnoma zravnale z zemljo. Slika, ki je bila posneta iz opazovalnega letala kaže uničeno mesto, kjer ni videti drugega kakor prazne ulice in še nekaj neporušenih sten raznih poslopij. Kupimo zajemalke Kupi se dve zajemalki za sladoled (ice cream scoops), eno veliko in eno majhno. Ponudbe naj se puste v uradu tega lista. (176) Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Na tisoče Slovencev. se je poslužllo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. Handel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 30, 1945 obrovske klade k glavni bra- & KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Draguška je bila zopet zelo na j trajnejši; nejedenkrat' od-molčeča, njen obraz je postal, ločujejo o celem bodočem živ-čudno resen; neobičajen pojav 1 j en ju. Tudi starec jih kliče v otroškem značaju; in njene čisto iz brzkončnih globin na-o£i so bile vedno preprežene sjzaj, da bi se okrepčal z njimi čudnimi meglami. Kaj vse je,vsaj za trenotek . . . Tako po-tičalo v tej glavi že za mladih polnoma so podobni cvetom mladostnih t imiii A V SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRERANO UMRLE SESTRE IN MATERE ROSE MERTEL ki iic za vedno zatlsnila »veje dobre oči 29. julija 1940. Mama naša, sestra mila, več ne čuje Tvoj se glas; pet že leta bridke tuge, kar si zapustila nas. Sniva.j zdaj Ti sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam Da se vidimo v nebesih, sproti milost božjo nam. Žalujoči ostali: SESTRA JOSEPHINE, SIN in HČERKA Cleveland. O., 30. julija 1945. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI BLA-GOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Pekol ki je preminil 30. julija 1941 v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce poletno na grob ti res sije, v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: SOPROGA in HČERE Cleveland, O., 30. julija 1945. naj prve vesne . . . Draguški so rojile po glavi severne dežele, s katerih ji je prvič odgrnil neprozorni zastor oni starec, s katerim so se se-šli na sokoljem lovu, d'rugič zopet on in tretjič oče Dobrogost. Tako mimogrede se ji je vrinila v glavo primera z njeno domovino . . .«Tam so se vzdignili drug proti drugemu sinovi je-dne matere, dokler ni postlal tujec vsem poslednjega ležišča, in v domovini ni skoro nič drugače . . . Saj tudi sedaj stoji oče nasproti svojim stricem. Res, nenavadne misli za dvanajst ali trinjastletno dekličjo glavo . . Naenkrat se je oglasil v stra-žnem stolpu rog; tedaj pa ni prenehal. Njegov glas je donel nekako prestrašno . . . Obe gospe sta prihiteli prestrašeni k oknu ... Po gradu se je že razlegal tudi zvon; toda njegov kembelj je tolkel po nekoliko sekundnem premolku. Tako zvone k orožju. "Kako daleč more to biti?" "Kak dan hoda, jasna gospa!" "Da bi ti prvi pomladni grom odbil jezik, lažnjivec!" je krik-nil oskrbnik nad stražnikom, ki je vedno odgovarjal svojim za-povedikom to, kar jim je bilo naj prijetnejše. Tudi slaba po-jročila je zakrival pod kakim i plaščem. "Ob petelinovem klicu jim lahko pogledamo na zobe!" Oskrbnik je ponosno dvignil i glavo in uprl pogled v daljavo. "Rekel sem: ob petelinovem ! klicu bi se nam mogli spodaj !oglasiti. — Jasha gospa, jaz sem sicer svoj posel poveril j tvojim rokam ... Ne bilo bi mi 'treba biti od danes odgovorne-: mu za nič . . . Toda ne prene-jsel bi tega ... Da bi imel tu j kak širokoustnež prvo besedo? ;— He, družina ... Na utrdbe, I vsak na svoje mesto!" Obe gospe ste se stresli po celem telesu; mogoče tudi vsled nočnega, mrzlega vetra. ! "Oče je nameril meč proti j lastni krvi . . . Nesreča! — Sveti Vaclav, potolaži žalostne, va-ruj nas vsega hudega ..." "Kyrie elejson!" je pristavi! duhovnik Dobrogost k Dragu-ščini molitvi in ni mogel vet pregovoriti besede. "Kyrie elejson!" je ponovili mejne ni. Vzduh, ki je prihajal skozi vse špranje v notranje, je bil vsled ostro dišečega dima smolnatih bakelj tak, da bi se človek kmalu zadušil v njem. Naenkrat se je starec vzravnal, s hitrim korakom zapustil sobico in odhitel po prostornem dvorišču. Živa duša se ni zmenila zanj, in če je mogoče soditi po njegovi brzi hoji, ni bila rana, ki mu je krvavela na glavi, nikakor vredna skrbi. Nameril je naravnost proti zakotnemu stolpu. Videti je bilo, da se je dobro spoznal v "Pribislav! — Prikaživa se z roko v roci, in zagrmiva ljudstvu v uho: Kviško — kviško — kviško ..." "Le danski kralj . . . Pusti me v miru!" Sluga, ki je živel svoje življenje ali na klopici ali v pri-gradku, se je bližal. Starčevo oko ga je takoj opazilo. In starec je imel časa dovolj, da se je oddaljil. Sluga je obhodil stolp, kakor bi sumil, da je bila tu tujčeva noga. Opazil je tudi, da je grmovje nekako po-pomljeno . . Toda starec je že sedel v sobi, kakor da ni prestopil niti vas!" "Resnica — sveta resnica!" Starec je prikimal z glavo; ni ga bilo volja, da bi se raz-govarjal dalje. "Vedno se mi je smilila tvoja domovina ... O vašem trpljenju sem slišal že zdavnaj. Skoro neverjetno je, kaj morajo trpeti tvoji rojaki." "In meni se nasprotno smilite vi, — tudi že od davna!" V teh starčevih besedah je bilo nekaj strupenega. gradu. Za trenutek je postal in se z vprašajočim pogledom praga ozrl okoli sebe. Kamenita klo-i "Torej se nisem motil' _ pica pred stolpom je bila pra-jTo je on, __ yendar sem Za_ zna- slectil njegove stopnje! — Ne- Sluga, ki se ni nikdar ganil*srečnik! — Danski kralj! — s tega mesta, se ni mogel vstav- Ali ni podajal on pomočne ro-ljati kipeči krvi, ki ga je gnala ke> kadarkoli se je poljubilo, z neodoljivo močjo na utrdbe. Nemcem proti nam? — Ali ni-Starec se je primaknil sedaj £0 bil ' delovne °db0r v lv°Jo kor ' skuša j 1 v tek U, Pohišb 'll0 do2dl * * Pora! , ' Ev, Prep lo bodo i V............"...........................................................................................»""""'""""'"'"»""i""'..............................................................................................m,........................m.....................u.....a....................uma.................. ll razd, yiada ki h 5 t JUTRI VSI V VOLILNE KOČE IN GLASUJTE ZA iimiiuiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiniiiiinii iiiiiricaiiiiiiiiiiiicsiiiiiiMiiiicaiitiiiniiiicsiiHiiiHriicsMMiiiiiiiicaiiiiiirruiicaiiiiiiiiifiicaiitifiiiiiiitBiiiiiiccaiiriiEiiiiiiuiiiiiiiiti111 FOR COUNCIL 32. „».r,Tu ■ s" je , Odbor toplo priporoča v izvolitev žu^kl' Thom. Burke 1 obis IS"""...........................................................................................................-......—„,ZL,.....—M,.....Z...................o,......................................... i