C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 20 ottobrc 1926. ?I< Posamezna šievitti 25 stotlnfi. Izhaia: vsako sretlo zjutruj Stane za celo leto 15 L » pol leta 8 » » cent let a 4 » Z« inozemstvo celo leto lir 40. No. naročila brez do- r,!)slane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^^r^^Šml " v v'v -if^^^^M^^^trJ^^M ^^r^^^r/^BWk ^^m^^Br ^^m št. 63 V Gorici, v sredo 2h oktobra 1926. Letoix. Nelrankirana piama se ne sprejemajo. Oglasi st> računalo po dogovoru In se plačalo v naprel List izdaia konsorcii 'GORIŠKE STRA2E* Tisk Kaioliške tiskarne v öorici. Riva Piazzuia šlev. 18. Uprava in uredništva: ulica Mameli štev. 5. — (prcl ScuoleJ. — Teles, int. štev. 308. Dr. Br. Občinski načelnik (podeštat). (Naadjevanje in konec.) Kdo more postati podeštat? Načelnik mora biti: 1. polnole- ten, 2. italijanski državljan, 3. ne sme biti obsojen radi kaznjivih dejanj navedenih v členu 2.5 ob: činskcga in deželnega zakona, niti radi kaznjivih dejanj proti sigur: nosti države (naslov 1. kaz. zako: na). Ker je načeljiik poklican, da upravlja majhne občine, mora imeti potrebno iznbrazbo. Vsled tega mora imeti zrelostno spriče: valo kake klasične, znanstvene, teh: niške ali učiteljske srednje šole ali kako drugo spričevalo, ki po prU znanju šolskega skrbnika oc/go- varja tem spričevalom. Pri tem presojevanju, ki se ne da pobijati, se mora šolski skrbnik ozirati na to, da je dotična oseba usposoblje? na za vršenje načelniških dolžno: sti. Ni pa potrebno, da izkažejo svojo izobrazbo 1. tisti, ki so se udeležili vojske 1915—1918 koi častniki ali podčastniki, in sicer pri četah v operacijski zoni, 2. tisti, ki so najmanj 6 mesecev uspesno delovali kot župani, kraljevi ali prefekturni komisarji ali občinski tajniki. Ti drugi so namreč prak: tično že dokazali, da so sposobni voditi upravo občine. Tezka je naloga, ki je poverjena načelniku. Zato je razamljivo, uu zakon zahteva, du mora načelnik biti ielesno sposoben (polnolet- nost), poiitično (ilalijansko dvzav- Ijanstvo), moralno (ne sme biti ob: sojen radi gotovih kaznjivih de: janj) in intelektualno (izobrazba). En načelnik za več občin. Dve ali več bližnjih občin, ka; terih prebivalcl skupno ne preka: šajo 5000 Ijudi, se lahko s kralje: vim odlokom podredijo upravi e: nega samega načelnika. Zakon je to dovolil radi iega, da se prihra: nijo stroški. Pogoji za to so: 1. da so občine ena blizu druge, da jih načelnik lahko upravlja; 2. da vse te občine skupaj nimajo več kot 5000 prebivalcev. Ta zakonska odločba lahko do? vede do neprijetnih neprilik, in si: cer v slučaju, ako nasfane spor in- leresov med občinami, ki jih iu pravlja eden in isti načelnik. Prej ni mogla biti ena in ista oseba zii: pan v več občinah (čl. 143. obč. in dež. zakona). Da lahko pride do tega spora interesov, je popolnoma razumljivo, če vpoštevamo, da gre za občine, ki mejijo ena na drugo. Morda bo pravilnik k temeljnemu zakonu rešil to vprašanje. Prisega. Načelnik in občinski svetniki morajo, predno nastopijo sluzbo, položiti pvisego. Morajo priseči, da bodo zvesti kralju, da se bodo zvesto držali ustave in državnih zakonov, ter da bodo vršili svojo oblast samo na korist kralju in dot movini. Ta prisega odgovarja prU segi, ki so jo morali prej položiti zupani.. Polaga se prisega pred pre: fektom ali pa pred podprefektom ali sodnikom, katere prefekf za to pooblasii, in sicer tekom enega ma seen od dneva, ko je dotičnemu bU /o naznanjeno, da je imenovan na: čelnikom. Služba je brezplačna. Služba načelnika in obč. svetnb kov je brezplačna. V izjemnih slu; čajih in z ozirom na gospodarski polozaj občine prefekt lahko dolo? či načelniku gotovo odškodnino, ki jo mora plačati občina, katero upravlja, oziroma občine, katere m pravlja načelnik. Načelno je torej služba načelnika in obč svetnikov brezplačna. Načelnik dobi odškod? nino izjemoma. a obč. svetnik nikdar, ker zakon glede obč. svet: nika tie pozna nikake izjeme. Komu je načelnik odgovoren? Nekateri sklepi načelnika so podvrženi odobrenju deželnega iu pravnega odbora. a neki odobrenju prefekt a. Delovanje načelnika nadzorujeta de/.elni upravni odbor in prefeki. Prefekt mora odobriti vse one sktepe načelnika, ki niso podvrženi odobrenju deželnega upravnega od- bora. Odobreniu deielnega upravnega odbora so podvrženi sklepi načeh nika, ki se tičejo: 1. odiujitve nepremičnin, javnih zadolznic, navadnih kreditnih pa: pirjev in industrijskih delnic, ka? kor tiidi ustanoviive sluznosti in najctja posojil; 2. nakupa industrijskih delnic in naložitve denarja, kadar se ne upo* rablja za nakup nepremišnin ali za posojihi na hipoiekc nU pri »C-».sl.'.'•'' del depositi e prestiti« ali za prido; itev javnih drzavnih fondov ali akladnih listov (buoni del tesoro); 3. najcmnih pogodb za nad 12 >U 4. izdatkov, ki obremenjujejo roračun nad 5 let; 5. sprememb v razredovanju cest i načrtov za otvoritev in predela; 'o cest s predhodnim mnenjem cU ilnega deželnega tehničnega ura^ la; ft. upeljave mitnic; 7. pravilnika o uporabi in upravi )bčinskega premoženja in naprav, :i jih občina upravlja; v slučaju, :e prizadeti ugovarjajo; 8. pravilnikov o občinskih dav: ščinah in davkih; ¦ 9. stavbnih pravilnikov in onih, krajevne policije, ki so po zakonih idkazani občinam; 10. izbrisa hipotekarnih vknjižb; 11. dviga kavcij; 12. dviga glavnic. Vsi sklepi načelnika so torej Dodvr/.eni nadzorstvu prefekta, če ?e ne tičejo predmetov, glede ka: ferih je potrebna odobritev dežeU nega upravnega odbora. Prefekt nora v/.eti na znanje vse sklepe načelnika, za katere je pristojen. On jih lahko razveljavi, če ne od: govarjajo zakonu, ali če ne spadajo 'v delokrog občine. Deželni upravni odbor mora oc/o- briti samo sklepe, ki se tičejo zgo- yaj omenjenih predmetov. To so glavne zakonske določbe, '*.'. ;.r.?//j/o imrmovinie in delwa* nje občinskega načelnika. Za združene države Evrope. (Pise poslanec Bcsednjak.) Do Ida 1914. je bila Evropa naj* boj4attjši in najmo<4očnejši del sve? ta. Države, ki so se nahajale na cv? ropskem ozemlju,, so držale v svo* jih rokah usodo svetovnejL'a ^ospo* darstva in dajale smer svetovni politiki. Pomislimo le, kaj je bila predvojna Nemeija! Njcno /.nan« stvo in njena tehnika sta vzbujala pri vseh narodih občudovanjc, v Nemčijo so se hodili ueit Ameri? kanci in Japonci. Predvojna Fran? cija je bila dr/ava z visoko omiko in s cvetoeimi finaneamt in je radi preobiliee zlata posojevala denar eelö v daljne dežcle. An^lija pa je s svojimi kolonijami tvorila naj* velieastnejšo državno ori^anizacijo, kar jih pozna zgodovina od easov Kristusove^a rojstva. Samo starim Rimljanom se je bilo posrceilo or.Ljanizirati slieno svetovno drža« vo. Po vsej pravici so imenovali Kvropo woko in mož^ani sveta«. V štirih letih svetovne vojnc je Evropa zapravila svojo vodilno vlo^o. Vojna je bilo žrelo, v kate« rcm je zginilo boj4astvo eelih ro* dov. kevolueije so prevrnile in po? nišile pol Evrope, zmaL|ovalci so sc po.Urcznili do vratu v dol^ove. Amerika je potisnila v manj ko 5 letih Evropo na dru.Lio mesto. Zdru? žene države so posekale Veliko Britanijo. Vse evropske velesile so postale dolžnice Amerike, in 60 let bo morala zmagovita An^lija, Francija in Italija odplaeevati Zdru? zenim državam dol.Uove, ki so jih naredile med vojno. Amcrikanski dolar je postal prvi denar na svetu. Kje je rešitev? Evropa, ki je skozi tisočletja vo? dila eloveštvo, propada ter leze v čedalje večjo odvisnost od Ameri? ke. Amerika je razvila mogoeno in? dustrijo in bije s svojimi izdelki Evropo, kjer se širi vsled tetja brezposelnost. Na Anj*leškem je v zadnjih štirih letih stalno 1 miljon 250 tisoe brezposelnih, v Nemeiji jih je trenutno nad 3 miljone. V se? dan jih razmcrah ni prieakovati, da bi se razmere zboljšale, kajti Amerika se ne bo ustavila, temvee vedno odločncjc napredovala. Nje? na naravna bo^astva so neizerpna in združena so v eni sami zvezni državi brez carinskih mej. Evropa, ki obsej^a približno enako ozemlje kakor Zdruzene države, je pa raz? cepljena v 35 samostojnih držav, obdanih s carinskimi zidovi, ima ?>5 razlienih valut, in ima 35 samo? stojnih armad. Vrh vse«*a živc ev? ropske države v sprotnem sovrašt? yu, narodi se medsebojno tlaeijo in neprestano oborožujejo ter se pripravljajo na nove vojne. V dr? žavnem proraeunu vsake srednje evropske države so postavljene vsako leto miljarde za vojsko in ljudske množice žrtvujejo tako velik del svojih dohodkov za pla? eevanje zunanjih doli'ov in za iz? delovanje topov ter vojnih ladij. Kako naj v takih razmerah Ev? ropa ozdravi? Kako naj se povzpne na prejšnjo višinoV Treba je popolnoma sprerneniti dosedanjo evropsko politiko. Let-.i 1923. se jc ustanovila na Dunaju posebna oi^anirzacija: Panevropska unija ali po naše Vseevropska zve? za, ki ima namen podreti današnje politiene meje in združiti vse ev? ropske države v ^ospodarsko in politično enoto, v Združene države Evrope. Prvi kongres na Dunaju. Vseevropsko j^ibanje, katere.ua je zapoeel Rihard Kudenhovc?Ka? lergi, trdi, da je v Združ. državah Evrope edina rešitcv evropskih na? rodov. Ako padejo obstojeee meje in se spremeni cela Evropa v zvez* no državo, odpadcjo čez noč vsi troški za vzdrževanje armad, zakaj med dežclami, ki so deli ene in iste države, bi bila vsaka vojna izklju- eena. Evropskim narodom bi bil za^otovljen trajen mir, miljarde, ki gredo danes v žrelo. militarizma, bi se obraeale v prid Ljospodarstvu. V Evropi bi veljal en sam denar. Va? lutne spremembe, iz katerih izhaja danes ijospodarstvu najveeja ško« da, bi prenehale, zavladala bi v tr<» ^ovini stalnost in zanesljivost Dol^ovi, ki so nastali med evrop? skimi državami in tlaeijo davko* plaeevalce vseh dežela, bi se mo^li zbrisati ali bi se vsaj z lahkoto poravnali. ker bi bili to dolgovi, ki si jih medsebojno dol^ujejo deli iste države. Zrušili bi se carinski zidovi, življenske potrebšeine bi se prosto prevažale iz kraja v kraj in bi bile mnoLo cencjše ko danes. Kakor v Ameriki tako bi se tudi v Evropi združile razlicne pano^e in? dustrije v velikans'ke skupne zve* ze, ki proizvajajo, kakor znano, vee in z mno^o manjšimi stroški neqo posamezna samostojna podjetja. Evropska industrija bi zadobila sta? i'O konkureneno moe; prenchala bi zato brezposelnost, z^inila dratji? nja, zavest, da v Evropi ne bo nik? dar vee vojne, bi napolnila ljudstva z zadovoljstvom in jim vdahnila ve? selje do dela in življenja. Vojna bi bila samo mo^oea med Evropo in Ameriko nli med Evropo in A? ziju, kar pa ni lahka stvar in se da lažje prypreciti kakor vojna med evropskimi državami. Tako ueijo in oznanjajo voditelji vseevropskega gibanja in na tem je mnogo rcsnice. Kudenhove?Kalergi je spisal vee knji)4. izdal meseenik »Pancuropa« ter prepotoval razlie? ne države, vršeč živo propagando za svoj program. Po triletnem tru* du se mu je posreeilo sklieati na Dunaj I. Vseevropski kongres, ki se je vršil letos od 3. do 6. oktobra. Panevropa in narodne manjšine. Dobil sem vabilo, naj se vdele? žim, in sem šel, ker se peea vsoev? ropsko gibanje tudi z narodnimi manjšinami. Ne zadostuje namree, da poudarja vseevropski pokret, ! kako lepe in koristne bi bile Zdru? | žene države Evrope, temvee mora • tudi delati na to, da se odstranijo ovire, ki stoje na poti njih ustano? vitvi. Kakor ni mogoee uresnieiti mini med narodi, ako se države oborožujcjo in pripravljajo na voj? no, tako se tudi Združene države Evrope nikdar ne ustanovijo, ako se veeajo in vedno bolj ostrijo nas? protstva med ljudstvi, ki bi se mo? rala sprijazniti in združiti v skupni državi. Ena najveejih zaprek Pan? evrope je zatiranje narodnih manj? ?sin. Ka'ko naj se narodi sporazu? mejo in zedinijo, ako obenem tla? eijo in nasilno raznarodujejo krvne brate sosedov? Kadar vidi narod, da bližnja država preganja in stis? ka njegove brate, tedaj se vzdigne v njem sovraštvo in obvladuje ga le ena misel in ena želja: da brate osvobodi in mašeujc. Osvobodilna vojna je njegov eilj in ne Združe? ne države Evrope. Ker je to resnica, ki se nc da ta? jiti in ne spremeniti, dokler se manjšine zatirajo,, je Vseevropski kongres sklenil, da postavi na dncv? ni red tudi prašanje narodnih manj? sin in ustanovil v ta namen posebno komisijo. Tako sc je delo kongresa razde? lilo v tri odseke: v odsek za gospo* Stran 2. »OO 3KA STRAZA« darska vprašanja, v odsek za du* ševno delo in y odsek za politiko in zaščito narodnih manjšin. Priključitev Avstrije Nemčiji. Avstrijci so hotcli spraviti v razpravo tudi združenje Avstrije z nemško republiko. Ko sem prišel na Dunaj, sem bral v »Arbeiterzei« tungi«, da je nemško « avstrijska Ljudska zveza vložila na vodstvo zborovanja zahtevo, naj se vseev« ropski kongres izreče za združenje Avstrije z Nemčijo, češ da se Združene države Evrope dajo usta* noviti samo na podlagi pravičnosti in svobode in ne na zatiranju ljud* ske volje. Avstrijsko prebivalstvo hoče biti združeno z nemško do* mo vino in Paneuropa mora pod* pirati težnjo narodov, da sc uje« dinijo z brati lastne krvi v skupni državi. To prašanje nas Slovence zelo zanima, zakaj mi zahtevamo, da se koroški Slovenci ne smejo pod no* benim pogojem priključiti Ncm« čiji. Ako bi se avstrijski Nemci združili z Nemčijo, bi se morali ko« roški Slovenci odcepiti in priklju« čiti Slovencem v Jugoslav!ji. Razprava o združitvi z Nemčijo zadeva torej življenske interese slovcnskega naroda. Tod a vodstvo vseevropskega kongresa je avstrij* sko zahtevo odklonila, češ da ne spada v delokrog zborovanja, ki se peča samo s splošno odpravo mcja in zaščito manjšin, ne pa s terito« rialnimi prašanji. Nepričakovani podporniki. Tako je kongres izločil načelno iz razprav avstrijsko«nemsko zdru« ženje, ki bi mu bilo povzročilo go« tovo hude preglavice. Koj ob otvoritvi se je videlo, da je našlo vseevropsko gibanje velikc in mogočne prijatelje. Oastno pred« sedstvo so sprejeli med drugimi češko « slovaški zunanji minister dr. Beneš, bivši francoski ministry ski predsednik Caillaux (Kajo), zborovanjem je predsedoval nek* danji avstrijski kancler Ignac Sei« pel, za njim predsednik ncmškega državnega zbora Paul Loebe, kon« gres so pozdravili s pismi in brzo* javkami predsednik čcško * slovaš« ke republikc Masaryk, francoski dr« žavnik Herriot, italijanski senator Luigi Luzzati, bivši ital. zunanji minister Sforza. vodja francoskih socialistov Leon Blum, angleški minister za kolonije, francoski zu« nanji minister Brian je naročil svojemu posh'niku na Dunaju, naj ga zastopa na zborovanju, pozdra« ve so poslali vodja avstrijskih so« cialnih demokratov dr. Renner, nemški pesnik Gerhardt Haupt* mann, amerikanski vseučilišči Nju« jork in Čikago itd. Na kongres sta prišla in tu govorila nekdanji dik« tator Rusije Kerenski ter vodja nemških katoličanov bivši kancler Wirth. Naštel sem ta imena, da poka* žem, kako daleč je že segel vpliv vseevropskega gibanja. Ako se od* govorni državniki priključujejo, je jasno, da ne gre za pokret samih sanjaeev, temveč za kolikor toliko resno zadevo. Na kongresu so bili prisotni odposlanci 25 držav. Gospodarski inferesi odločujejo. Ali so se praktični in trczni po<= tiliki ter še bolj praktični industri* jalci in trgovci vneli za Združenc države Evrope le radi elovekolju* bja? Kako si moremo n. pr. misliti, da je ravnatelj češko « slovaške državne banke gospod Luster, ki je bil na zborovanju navzoč, prišel na Dunaj iz samega sanjavega nav« dušenja! Kar žene take može praktičnega življenja k enotni Evropi, so iz« ključno gospodarski interesi. V tem tiči morda neka nevarnost, ob« enem pa največja moč tega po* kreta Prej sem že omenil, kako hudo trpi evropska industrija vsled ame« rikanske konkurence. Razen tega je 11 razpečavanje industrijskih izdelko', tudi v Evropi vedno težje. Fran coska. nemška in angleška industri ja zadeva na mejah posameznih dr žav na visoke uvozne carine. D. bi zaščitile domače producente, s< se skoro vse države v Evropi ob! dale s carinskim obzidjem, ki bran dostop inozemskemu blagu. Prebi valstvo je prisiljeno kupovati do mače izdelke, čeprav so večkra slabši in mnogo dražji od inozem skih. Industrijsko razvite dežel« imajo pa polnc zaloge dobrega ii cenega blaga. a ne morejo ž njin nikamor. Kako naj razvite dežel« prisilijo soseda, da odprc meje": Ali naj mu napovedö vojno, kako se je godilo v preteklostiV Ako po cenijo produkcijo in se jim tak( posreči znižati cene izdelkom, di zmagajo stroške uvozne carine, si sosed prav hitro pomore iz zadre; ge. Poviša kratkomalo še enkral carino n položaj ostane nespreme« njen. Jeklo in y.elezo. V nekaterih državah so si sku* šali zasebni podjctniki sami po« magati. Znano je-, da so se železne indstrije Nemčije, Francije, Bei* gije in Luksemburga pobotale in1 strnile v skupno zvezo, ki naj iz« loči med njimi konkurenco. Po enotnem načrtu si razdele med se* boj produkeijo in odjemalce, skup« no določijo cene in dobieek. k&kor za železo obstoji taka mednarodna organizacija tudi za jeklo, za ke« mične izdelke itd. Toda slicna udruženja imajo različne hibe. Pred« vsem ne obsegajo vseh prizadetih dcžel in nacialje nimajo nobene moči, da bi prisilile manj razvite države k otvoritvi meja. V takih razmerah so prišli go« spodarski vodilni krogi do ideje Združenih držav Evrope. Ako se združijo evropski narodi v politic« no enoto, odpadejo gotovo tudi cü- rine in s tem bo šele dan industriji in trgovini svoboden razmah. Fran- cos'ki znanstvenik Delaesi (DelaziJ je poudarjal na kongresu, da ohra« nijo v Združenih državah Evrope posamezne države popolno poli* tično in kulturno avtonomijo, vsak narod ostane gospodar svoje usode v slehernem oziru. samo v gospo? darstvu se bo moral podrediti in« teresom celote. V tem stavku se izražajo živ« ljenski interesi evropske industri« je, ki jo /enejo z nujnostjo k Pan« euro pi. Kitj je s šibkejšimi nurodi? Toda taki načrti se ne dajo tako zlepa izpeljati. Kaj naj naredi mlada poljedelska država, ki ima velike zemeljske zaklade, mnogo premoga, bakra in železa, a ga ni še izrabila v industriji? Ako bi se ne zaščitila s carino, bi sploh nikdar ne ustvarila lastne industrije, ker bi jo starejše industrije zadušile. Carina je danes neizogibna tudi radi nestalnosti in valovitosti ev= ropskih valut. Ko denar kake dr* žave sunkoma in močno pada, po« stanejo njeni izdelki nenadno silno ceneni in poplavijo lahko mahoma tržišča sosednih dežcl. Ako se bližnje državc brž ne zaščitijo s ca* rino, jim ceneni izdelki lahko zada* vijo industrijo in nakopajo takoj na stotisoče brezposelnih delavcev Dokler se valuta evropskih drža-" ne utrdi in stalno ozdravi, so za« ščitne carine neizogibne. Ne smemo dalje zabiti, da so pogoji za produkcijo v različnih deželah danes zelo različni. V eni deželi plačuje na primer prebival« stvo velikanske davke in mora vsled tega vračunavati davke v ce* no izdelkov. Kljub največji prid* nosti in varčnosti mora podjetnik prodajati svoje blago dražje nego njegov tovariš, ki plačuje državi manjše davke. V eni deželi obstoji socialna zakonodaja, vsled katere morajo delavci in podjetniki pla* čevati visoke zavarovalnine za slu* čaj bolezni, onemoglosti, nezgode, starosti in brezposelnosti, v drugi državi ne obstoje taki socialni za* koni. V prvem slučaju so sicer raz« mere b«lj pravične in človeške. a zavarovalnine pomenijo kljub temu velik izdatek, ki ga je treba vraču* nati v cene izdelkov. Povsod kjer vladajo take razli* ke v zakonodaji, imajo industrije gotovh dežel brez lastne krivde večje stroške in nc morejo uspešno tekmovati z drugimi državami. Pre« den se more torej misliti na enotno ureditev ali na odpravo carin, je treba poskrbeti. da se ustvarijo v vseh evropskih državah enaki po* goji za produkcijo. Gospodürsku Paneuropa je težka zadeva. Take in ena'ke misli so razvijali govorniki razlicnih narodov na kongresu in v odsekih. Iz tega je razvidno, da se tudi z gospodar* skega stališča Združene države Ev«= rope ne dajo čez noč ustanoviti. Z velikimi in lepimi načrti opraviš prav malo, kadar gre za žep in de* nar tvojega bližnika. Na kongresu siTi(j slisali najrazličnejše predloge in nazore. Eden je govoril o skup* nem evropskem denarju in skupni evropski banki, drugi o enotnem civilnem in trgovskem zakomku, toda pot do teh stvari je še zelo dolga in strma. Edino. kar se da da* nes narediti, je odstranjevanje največjih ovir in potrpežljivo pri« pravljanje bodoeega združenja. Gospodarska komisija je bila vsled tega kolikor toliko previdna in je predložila kongresu dve reso^ luciji, od katerih si nobena ne upa zahtevati carinske enote Evrope. Prva se zadovoljuje z ustanovit« vijo stalnega gospodarskega odbo« ra in se glasi: »Komisija za gospodarske zadeve predlaga kongresu ustanovitev stab nega odbora, sestoječega iz zastop* nikov gospodarskegu življenja vseh dežela, cigar naloga naj bi bite, da prniičlljf vac '>fJ stnr'Ij^no in v bo? doče dohajajoče predloge, ki se tU čejo gospodarskih vprasanj cele Evrope.« Poy.iv na zvezo narodov. Bolj določna in va/na pa je re* solucija, s katero se obrača vseev« ropski kongres na Zvezo narodov z nastopnimi zahtevami: Da se zagotovijo mednarodni in govini boljši pogoji, naj skliče Zve; za narodov po zgledu mednarodne prometne konference (ureditev ze* leznic op. ur.) tudi mednarodno trgovsko in cnrinsko konferenco. V okviru te konference naj se ustanovi poseben oddelek za Evro* po, katercmu se priporočajo v sklepanje nasfopna vprasanja: 1. Trgovski odnošaji med evrope skimi dr/.avami naj se ustanove na popolni enakopravnosti in v ta namen, naj se odločno omeji višina carin. da se napravi tako konec stalnemu naraščanju carinskih prU stojbin in se prepreči medsebojno gospodarsko izrivanje držav. 2. Podpirati je treba vsak poskus po gospodnrski zdruzitvi evrop? skih dezei, in sicer prihaja kot predhodna stopnja v poštev: tesna gospodarska strnitev vsaj nekate* rih držav ali pa mednarodna organ nizacija posameznih gospodarskih panog. (Tako so se združili pred kratkim vsi voditelji železne indu; strije Nemčije, Francije, Belgije in Luksemburga. Op. ur.) 3. Da se ti cilji uresničijo, je treba ozdraviti in utrditi valuto držav, katerih denar je še vedno nestalen, kar je tudi v interesu de: zel, ki se jim je ie posvecilo urediti lastne valutne razmere. 4. Delati je treba na to, da se ustanovijo v posameznih drzavah enaki pogoji za produkcijo, kar se izraza posebno v socialni in davčni zakonodaji. 5. Prouči naj se tudi. pod katerU mi pogoji bi se dala uresničiti got spodarska in carinska enota Ev* rope. (Konec prih.) Verski pouk na ljiad«k:ili šolah. V zadnjem času so dobili duhov« niki, ki poučujejo na ljudskih šolah naše dežele veronauk, nalog, da morajo v IV. razredu imeti vero* nauk v italijanskem jeziku. V ne« katerih okrajih so dobili katehetje ta nalog ustmeno, v drugih so dobili pismen odlok. Dva teh pismenih odlokov, ki sta ju izdala didaktič« na ravnatelj a Cecco iz Vipaye in Semich iz Ajdovščine, prinasamo v naslednjem v dobesednem pre« vodu: Kr. didaktično ravnateljstvo v Vipavi. Predmet: Verski pouk v visjih razredih. Podrejenim ljudskim šolam! Častitim župnim uradom! Kr. okrožno solsko nadzorništvo v Postojni mi z okrožnico stew 1617373 z due 1. oktobra 1926 spo; roča, da se bo moral na podlagi ukaza kr. šolskega skrbništva v Trstu št. 9228 verski pouk v četn tem razredu ljudskih šol vršiti v italijanskem jeziku. Ministrska naredba z dne 10. ja? nuarja 1924 dovoljuje, da se ta pouk sme vršiti v materinskem jeziku le v nižjih razredih ljudske sole; (v prvem, drugem in tretjem razredu). Da se gorenji ukaz točno izvrši, zato so osebno odgovorni gospodje katehetje. Kr. didaktični ravnatelj: A. Cecco, mp. Didaktični ravnatelj v AjdovščU ni je k tej okrožnici pripisal še tole: »Gospode katehete, ki se ne ču? tijo sposobne radi jezikovnih tež? koč ali iz drugih vzrokov, da hi mogli skrupulozno in vestno vršiti to novo obveznost — naprošam. da mi javijo svojo odločitev do 16. t. m., da bom zamogel poveriti ven ski pouk učiteljem itatijanskega jezika. Kr. didaktični ravnatelj Val. Semich Z ozirom na te odredbe je »Zbor svečenikov sv. Pavla« razposlal svojim duhovnim sobratom slede« čo okrožnico: Glede poučevanja krščanskega nauka na ljudskih šolah sporoča* mo po prejetih informacijah, da so v tem oziru doslej v veljavi naslednji predpisi, oziroma na* vodila: 1. Na podlagi odredbe kralje; vega ministerstva za javni pouk z dne 10. januarija 1924 je do; voljeno, da se v nasih krajih po- učuje krsčanski nauk na nizji stopnji ljudskih sol t. j. v /., //., III. razredu v domačem materU nem jeziku (nella lingua locaU mente usata). 2. Ista naredba odloča, da naj v krajih mešanega jezika skrbi šolska oblast, da se poučujejo vsi gojenci v krščanskem nauku v materinskem jeziku in sicer po potrebi v ločenih odsekih. 3. V krajih, kjer je šolska oblast sama odredila v cetrtem razredu pouk v krščanskem nauku v ita* lijanskem jeziku, naj čč. gg. so; bratje v smislu sklepa skupne dekanijske konference počakajo s poučevanjem krsčanskega na& uka v soli, dokler ne bo to vpra» šanie sporazumno z višjo cen kveno oblastjo in pristojnim mU nistrstvom urejeno. Da ne bo pouk trpel, naj z& časno čč. sobratje poučujejo kn ščanski nauk za to skupino v cen kvi. 4. Lajične moči bi ne smele po- učevati kršč. nauka brez pred* hodnega cerkv. dovoljenja in to v smislu cerkv. predpisa kan. 1381 § 3. To sporočamo v vednost ča- stitim sobratom. Zbor Svečenikov sv. Pavla. V Gorici, dne 9. okiobra 1926. Priloga,, Goriške Str&že" St. 63 »ÖOR1SK STRATA« Stran 3. DNEVNE VESTI. Odpis zemljiškega davka poplavljencem. Okrožni davčni urad izjavlja, da je v Julijski Benečiji še vedno v veljavi ministrska naredbu bivše Avstrije z dne 25. decembni 1917, Uradni list št. 516. Ta naredba določuje, da smejo davkoplačevaU ei, katerih zemljišča so utrpela znatno škodo vsled vremenskih ne? sreč, zaprositi davčno oblastvo, da jim duloma ali popolnoma odpiše zemljiški davek. To velja tudi za poseslnike, katerih zemljisča in poslopja so bila poškodovana po povodnjih. Prošnje je treba naslo; viti na Okrožni davčni urad (UffU cio distrettuale delle Imposte dU rette, Gorizia) in sicer do 20. ok? tobra. Dopis nam je izvolil poslati go; riški rnestni magistrat dne 16. oki tobra. Ker je rok prekratek, prosh mo davčno oblast, da ga podaljša vsaj še za mesec dni. Poplavljenci naj pa hitro vložijo prošnjo za od- pis zemljiškega davka. Za sklad »Goriške Straže«. Radi pomanjkanja prostora da? nes ne moremo priobčiti zadnjega seznama darov. Kljub temu, da bridko občutimo tcžko nesrcčo, ki ji planila v zadnjih tcdnih preko našc zemlje, sc obračamo vsecno ponovno do vseh tisočcv naših pri- jateljev s prisrčnim opominom: Nc nozabite na »Goriško Stra/o«! Duhovske vesti. Č. g. župniku Fr. Hlišu je pode? ljena župnija Šentviška gora; č. g. dosedanji I. kaplan in katehet Ivan Semič v Tolmimi je bil investiran za župnika v Čepovanu; novomaš? nik č. g. Peter Šorli ie imenovan za IF. kaplana v Tolminu. Alojzijeva proslava. Častiti duhovščini in vsem rnla- dinskim vzgojiteljem in voditeljem naznanjamo, da nameravamo v kratkem času preskrbcti ljudsko iz? dajo življenjepisa sv. Alojzija po prav nizki ceni. — V bližniih dneh pošljemo vscm duhovskim uradom podpisovalne pole z alojzijanskim pravilom za album, ki ga dnc 31. de? cembra t. 1. zastopnik naših mlade? ničev položi na grob sv. Alojzija v Rimu. — Podobice in svetinjice sv. Alojzija bodo na prodaj v Katoliški knjii^arni v Gorici. Škofijski odbor. Našemu učiteljstvu. Najboljši Iaški easopis za učitelj? stvo je »Scuola Italiana Moderna«. Izhaja kot tcdnik v Bresci, via Oal? legari in stane letno 30.30 lir. Kdor ga naroči, ga ne bo več opustil. Pravi zaklad. Andrej Senekovič umrl. V nedeljo 17. t. m. je umrl v Ljubljani v visoki starosti 78. let vpokojcni gimnazijski ravnateli Andrej Scnekovie. Bil je znan kot odločen narodnoobrambni bojevnik in skoz dolga leta do smrti prvo? mestnik Ciril * Metodove družbe. Čast njcgovemu spominu! Policijski nadkomisar dr. Greco ponesrečil. Vodja goriškega pol. komisarjata dr. Greco se je vozil pred dobrim tednom s službcnim motocikljem, ki ima priklopni voziček, proti Loč« niku. V bližini »Malih rojc« pod južno postajo se je vozilo vsled o? polzke ceste prevrnilo ter sta pri tern g. nadkomisar in njcgov šofer bila občutno ranjena. Prvi ie dobil težke poškodbe na levi lakti, drugi na čclu. Oba sta bila prepeljana v mestno bolnišnico. Kakor doznava? mo, se je stanje g. nadkomisarja zdatno zboljšalo in je že odšel iz bolnišnicc v rojstni kraj na krajši dopust, da popolnoma okreva. Mcd tem ga bo nadomestoval komisar bcneškc kr. kvesture dr. Colitti. Praznik Kristusa Kralja in duhovščina. Še ta teden izda Katoliška knji? garna v Gorici podobice s Kristu? som Kraljem ter dotično molitvico. Istočasno izide tudi tiskovina s slo? venskim berjlom in evangelijem, ki sta za ta praznik predpisana za ve? soljno Cerkev. Format te tiskovine bo tak, da se bo lepo dala prilepiti v knjigo cvangelijev. Naročite po dopisnici. Naučni minister Fedele pride v Julijsko Krajino. V7 zaeetku novembra obišee. tako poročajo, našo deželo in tudi n<<še podeželske sole, naučni minister Fedcle. Spremljala ga bosta med drugimi šolski skrbnik Reina iz Tr? sta in šolski nadzornik Rubbia iz Gorice. Sprcjct bo gotovo z veliki? mi eastmi in divil se bo brezdvom? no velikim uspehom svoje šolske reforme. Čc bo pa vse eisto zlato, kar bo videl in slišal, o tem naj se skuša ekscelenca prepričati. »Vso srečo ti želim ...« Znani prof. Garassini, ki je pred nekaj meseci napravil toliko nepri? jetne^a šuma med našim ueiteljs stvom in ljudstvom, je odstopil kot pokrajinski tajnik fašistovske uei= teljske zveze. Njegovi shodi med u.čitcljstvom naše dežele so še prc? vee v živem spominu, da bi o njih pisali. Naj samo ugotovimo: Cava? lotti je sei, Garassini je sei, zvczdc u.qasajo. O vknjiženih terjatvah. Znano je čitateljcm «Gor. Stra* že«, da je treba plaeati od obresti približno 26°/0 davka na premično premoženje (Ricchezza mobile). Saj smo v našem listu temeljito razložili posebno davek na prcmič* no premoženje. V zadnjem easu razpošilja ^oriška davkarija strans kam, ki imajo na posestvi vknjiže* ne terjatve takozvane »Avviso d' accertamento« za te terjatve. Isto deiajo gotovo tudi dru^e dav* karije. Dävkarije pa ne delajo prav nobene razlike med obrestnimi in brezobrestnimi terjatvami. Avviso d' accertamento prejemajo n. pr. tudi žcne, ki imajo na posestvu svojega moža vknjižcne terjatve n. pr. v varstvo svojc dote. Te terjatve so pa skoro izključno brez* obrestne. Tudi drujjih vknjiženih terjatcv je veliko brezobrestnih. Odloeno svetujemo strankam, da vložijo tekom 20 dni rekurz na davčno komisijo prve istenee proti tem Avviso d' accertamento. Re? kurz je treba napraviti na kolkova* nem papirju od 2 lir. Vložiti La je treba pri županstvu ali pa pri pri? stojni davkariji. Člani K. D. Z., ki ne znajo sami napraviti tega re? kurza, naj se zglasijo v tajništvu K. D. Z. Macdonald z avtom v Sahari. Kakor poročajo iz Londona, je odpotoval znani voditelj angleškc delavskc stranke in bivši ministrski predsednik Macdonald iz Londona v Atriko ter hoče napraviti »spre? hod« po južni saharski pušeavi v avtomobilu. Da se že postarnemu Uospodu lc ee! Poplavljeni krompir. P. S. Na Vaše vprašanje glede poplavljenega krompir ja odgovar? jamo: Krompir razprostrite na tan* ko v suhem, zraenem prostoru, da bo vedno ostal suh. Prebirajte ga ]io,qostoma in odstranite ves gnil krompir, kakor tudi vse one krom? pirje. ki so ležali zraven i*nilih in so od njih mokri (oku/eni). Tla pod krompirjem lahko posujete z apnom. Županstvo pri Sv. Luciji ob Soči nam naznanja, da se bo vršil v Sv. Luciji v nedelio po sv. Simonu in Judi, to je dne 1. oktobra t. 1. obi? čajni jesenski semenj. ! Fašistovski svet. ! V soboto so se v noči zbrali fa« jiistovski nrvaki na posvetovanje. . Jd desetili zveeer do petih zjutraj i>o se pomenkovali. Menili so se o ^oložaju v stranki, domenili se o ~>roslavi pohoda na Rim, o draginji n mezdah itd. Na seji je bila tudi ;prejeta ustava fašistovske stranke. yo večini ostane vse pri starem. 5okrajinski tajniki si zberejo 7 so? Klbornikov; to je pokrajinski di? ektorij; v vsakem kraju pa si taj? lik privzame še pet fašistov, ki tvo? 'ijo lokalno fašistovsko vodstvo. V'si na novo sprejeti fašisti bodo norali priseči na dan 23. marca, da >o pripravljcni tudi kri preliti za fa? iizem. Čujejo se že tudi glasovi, Ja se bo ustanovila »organizaeija ašistov, ki še nimajo izkaznic« non tesserati). Bolgari in Italija. Za Romunom Avareseujem je u-isel v Rim tr.di bolgarski zuna? lji minister Burov. Z Mussolini? em je imel važen politieni raz^o? *or. Nato je še obiskal papeževega čržavnega tajnika Gasparija. Fa? jistovsko časopisje piravi,. da pc>? ncni ta obisk zbližanje med Bol? ^arsko in I tali jo. Obsojeni Dumini. Fašist Dumini, ki je bil obdolžen, Ja je žalil Mussolinija, je bil brž cbsojcn. Zašili so ga za 14 mesecev h 20 dni ter za 100 lir globe. Za narodne manjšine. Na Poljskem se močno opaža, da je zaeela vlada pravičneje postopati r.apram narodnim manjšinam. V načrtu imajo, da se ustanovi po? sebno državno podtajništvo za na? rodnc manjšine. Koliko je pa dru? ,Uih. držav, ki bi podobno ravnale? Izguba državljanstva. Po novem zakonu naperjenem proti antifašističnim italijanskim politikom v inozemstvu je izgubilo 15 političnih boßuncev italijansko državljanstvo. Premoženje zascže vlada. Med obsojenimi sta tudi zna? ni zgodovinar profesor Salvemini in novinar Donati. Novi zakon o izbeglicah pa še ni zadel bivšega ministrskcga predsednika Nittija in voditelja popolarov don Sturza. Poveljnik mil ice. Dosedanji vrhovni poveljnik mi? lice princ Gonzaga je odstopil. Je baje sibkega zdravja. Poveljstvo nad milieniki je sprejcl Mussolini sam. Za načelnika glavnega stana je pa postavljen general Bazan. Ljubljanska občina. Po odstopi! župana Periea so via? dali na ljubljanskem magistratu tri? je gerentje Žerjavove stranke. Pre? tekli teden so pa tudi te poslali v pokoj in nastavili vladnega komi? sarja. Pravijo, da bo šele za komi? sarjem prišel zopet pravi od ljud? stva izvoljen župan. Dvakrat da, kdor hitro da. V Jugoslaviji, kjer so tudi dosti trpeli od zadnjih poplav, so vrgle prostovoljne zbirke že doslej 6 mi? ljonov 707.863 dinarjev. Tudi za riaše poplavljence bi bila hitra po? moc na mestu. Blagim sreem. Proximo vsa blaga srea, naj prU skočijo na pomoč ubogemu pot phivljencu, katcremu je zadnja povodenj vse odnesla. Družinski oče s kopico otrok in bolno zeno se nahaja v največji bedi. S hva; leznosijo sprejme vsak dar, slaro ponošeno obleko itd. Darove spres jema uprava »Goriške Straže«. KAJ BOSTE STORILI Za VSE SVETE? Spominjali se boste »NAŠEGA ČOLNIČA« in PROSVETNEGA SKLAD A! Naše glasilo mora izhas jati, ker je neobhodno potrebno. V vsaki vasi naj se zberö dekleta in fantje, ki bodo ob praznikih nabis rali prispevkov. Mladina, tekmuj! Mestne novice. Grobovi za vse svete. Mestna občina v Gorici razglaša, da morajo biti vsa dela na pokopa? lišču dovršena do 28. oktobra. Kdor misli popraviti spomenike in uredi? ti grobove za vse svete, mora do 28. oktobra to koneati. ¦. Urnik za goriške mesnice. Od 1. novembra naprej bodo go? riške mesnice ob nedeljah eel dan zaprte, zato pa bodo v sobotah od? prte do 8. ure zveeer. Nesreča. Zadnjo nedeljo je imela stotnija tržaških milienikov vaje na obron? kih Sabotina. Ko so se zveeer vra? čali v kamjonih po strmi poti mimo Vrhovlia proti Kojskcmu, sc je na nekem klancu pod Vrhovljami zad? nji kamjon vsled slabe vožnje šo? fcrja prekopicnil. Vsi, ki so se vo* zili v kamjonu, so bili vrženi na ce? sto in vee ali manj ranjeni, med njimi štirjc težko. Knjižeunost in umetnost. Novi zbori. Vinko Vodopivec: 1. Pesem za posvečevanje nove cerkve ali no? vega oltarja. — 2. Pesem v cast sv. Cecilije. (Za blagoslovitev novih orgel). Gorica 1926. Prodaja se v Katoliški knjigarni v Gorici. Cena 2 liri. Kanonik dr. Kimovec je v Cerkvcnem Glasbeniku štev. 1—2, 1926 te skladbe takole ocenil: »Dva zelo preprosta, pa hkrati učinkovita zbora, ki ju bodo pov? sod radi, lahko in z uspehom peli. Najlepši bo srednji del sv. Ceeili? je. Pesem sv. Ceciliji na cast bi se smela tudi ob kaki drugi priliki glasiti z naših korov in ne samo na njen god ali pri blagoslovitvi novih orgel.« Ob tej priliki priporoeamo tudi Vodopivčeve »Evharistične« in »Marijine«. Cerkv. skladbe za vernih duš dan. Kjer nimajo za ta dan na razpo? lago celotnega zbora, ampak samo par pevcev, naj naštudirajo eno ali drugo izmed sledečih enoglas? nih latinskih rekviemov: 1. Koralni Requiem z orglumi v harmonizaciji P. Horna (lahka), M. Springer j a ali K. Hartmanna (obe boljše vrste). 2. Hladnik, Requiem za 1 glas z orglami. 3. Premrl, Requiem za 1 glas z or? glami. Poslednja dva sta pisana za srednji glas. Cerkv. zborom, ki bi se radi na? ueili Requiema za 4 glasen mešani zbor, priporoeamo sledeče sklad* be: 1. A. Fa ist, Requiem v c?molu (zelo lep in plemenit). 2. J. Gruber, Requiem v d?molu (za šibkejše zbore). 3. A. Lipp, Requiem z »Libera«, za sopran in alt, tenor in bas po? ljubno (zelo lahek). Dobro bi bilo, da bi naši cerkve? ni zbori imeli vedno pripravljeno eno ali drugo vecglasno latinsko mašo za mrtvc; Arsaj za vernih duš dan, ko pride toliko ljudi v cer? kev, in ko umrje kaka zaslužnejša oseba v vasi, bi bilo lepo slišati mogočen zbor prepevati koralni ali kak večglasen Requiem, ki bi glo? boko pretresel duše zbranih verni? kov. Poskušajte! Navedcne sklad?' be dobite v Katoliški knjigarni v Gorici. Valuta. Dne 18. oktobra si dobil : za 100 franc, frankov 68.50 do 69.50 Lir za 100 belg. frankov 67.— do 68.— Lir za 100 švk. frankov 440,- do 460.— Lir za 100 ceä.-slov. kron 69.— do 70— Lir za 100 dinarjev 41.— do 42.— Lir za 1 Sterling 113.— do 114.— Lir za 1 do!ar 23 25 do 23.50 Lir Novci po 20 frankov 90.— do 94.— Lir za 100 avst. kroti 0.0330 do 0.0345 Lir Vojnoodškodninske obveznice: dne 18. oktobra 67.25. Strati 4. •(X)RISKA H RA2A* Nadalnja popočila o grozotah :adnjih poplav. Med poplavljenci v Gorah in na Vipavskem. Korita' Breznica> osojmca pa m* majo niti slabe gozdne poti; vsa Par dni po poplavah dnc 27. in 28. sept, me je zapeljal znancc z vozom preko Št. Petra in Volčjedrage v Rencc, da si \).üledam škodo, ki jo je napravilo grozno neurje ob spod* nji Vipavi. V mestu so krožile o položaju tako težke in nasprotujoče si vesti, da si ni bilo mogoče ustva? riti jasne slike. Ko sem n. pr. tele* fonično vprašal na podprcfckturi, kakšen je položaj v Renčah, se mi je odgovorilo: »Dostop v Renče je nemogoč. Kaj je z mostom čez Vi* pavo ne vemo. Po polju pred vasjo dcre vodovje in ni mogoče dobiti poročil.« Tudi o razlienih drugih krajih so se širila najčrnejša poro? čila. Smatral sem zato za potrebno, da se kot easnikar na Heu mesta ne? koliko poueim o položaju, ki ga je povzroeila povodenj, kakoršne še ne pomnijo naše vasi. Kot skromen elovek sem si najprvo izbral naj* bližjo okolico. V Renčah. Ko ie naš voz v Bukovici zavil iz glavne po stranski cesti preko pol ja proti Vipavi, so se zaecli opažati sledovi poplave. Bolj ko smo se bli? žali mostu. ki pel je v Renee, bolj smo videli na poliu posledicc silne vode. Koruza, trava, zelnate glave in drugi sadeži so bili oblateni in nagnjeni v smeri toka Vipavc. Mars sikaj je bilo seveda tudi izruvanega in odnešenega. Prišli smo tudi mi? mo prvih hiš, na katerih je mokra erta na zidu pričala, da je bila voda nad 2 m visoko. Pri mostu, ki je ostal nepoškodovan, ie bila struga reke še polna. V vasi sami niso bili ljudje videti nič kaj pobiti. Doži? veli so nekai nenavadnega: skoro dva dni so bili odrezani od sveta, toda vsled tega od granat utrjeni živci še ne pridejo iz ravnovesja. V vasi sami niso imeli nie vode, ker leži na položnem pobočju, ki se po? časi dviga od Vipave proti kraškc- mii hrbtišču. Največ škode je utr? pel mlinar Ivan Stibilj, kateremu je odneslo več skladanic desk in pa elcktrarna, v katero je vdrla povo? denj ter zablatila stroje; dvanajst dni so bili Reneani, tako so mi po* zneje pravili, brez elektriene luči. Po isti poti kakor sva se pripelja* la, sva se s prijateljem vrnila na glavno cesto in jo zavila proti Biljam. Kmalu se nama je nudil obupen pogled na opekarno grofa del Me? stri, ki je prva na tej poti. Opekar* na z vsemi obširnimi skladišči in le? žišči ilovice v vodi. Značilne lesene strešice skladiš*č lcže kupoma po vodi. Skoda ogromna, kajti voda je vdrla v dve peči, ki sta še goreli. Kakor sem pozncje zvcdcl, ie voda prepojila že izdelano opeko — okrog 600.000 kosov, — jo zmeheala in zopet spremenila v blato. Pri drugih tukajšnjih opekarnah ni ta- ke škode, ker niso obratovale. V Biljah do trga pred ccrkvijo ni bilo posebno opaziti sledov ponlave. Tu smo pa takoj že po mokrih zidovih opazili, da je bila voda narasla do 3 metre. Med vasjo Bilje in med skupino okrog cerkve pelje sem od Vipave nekak rokav, ki tvori ne? znatno nižino. V tem rokavu nasto? pi pri vsaki Ie nekoliko veeji popl i* vi voda, ki poeasi leze proti trgu in cerkvi. V taki višini kakor letos pa je še ne pomnijo. Nastopila je tako visoko, da jo je bilo v ncko? liko vzvišeni cerkvi okrog 60 cm. Celotna omenjena nižina se je spre* menila v jezero in ljudje so se ob? iskovali v čolnih in na splavih. De? čaki so pri tem naravnost vživali in so bili vsi potrti, ko se je začela voda odmikati in vpadati; oni bi imeli radi večkrat tako nenavadno zabavo. Škoda v Biljah ni posebno težka. V hiše, v katere je vdrla, je no,nro.1si seveda precej blata in videl sem, kako so ljudje čistili podove in zraeili pohištvo. Tudi na poljih je marsikaj skvarilo in odneslo va? lovje, kamor je doscglo. Miren. V Mirnu, kamor sem se pripeljal iz Bilj, je voda najbolj gospodovala v zgornjem koncu, kjer je odneslo zasilni most. Ze več kot pet let dela vlada nov most čez Vipavo, kajti odnešeni nikakor ni odgovarjal za? htevam sedanjega prometa. Zdi sc, da je to oklevanje in omahovanje razjarilo drugače mirno Vipavo in ie odtrgala most, da ni ostala o n jem nikaka sied. S tem se Vipava še ni zadovoljila. Prckoračila je bregove na obeh straneh in zaeela pocasi vdirati v hiše, ki so na obeh stra? neb mostu. Tako je poplavila vse polje okrog Cevljarske zadruge in proti Rupi. Precej globoko so mo* rali bresti ljudje od »Zadruge«, da so prišli v poslopje in spravili na varno, kar je bilo v pritličju. Na drugem bregu je Vipava napravila mno_go škode trgovcu Marmolja. kateremu je vdrhi v skhidišča. Tu? di na poljih ie ponckod izstopivša voda napravila občutno škodo. Pri pogledu na vsa ta opustosenja in razdejanja, je prav veselo vplivalo, ko sem poslušal. kako so se Miren? ei iz enega brega v drugega pogo* varjali kar »telefonično« in tudi jaz sem se iim pridružil. Iz idrijskega okraja. Par dni za tem, ko sem v Trstu eine 2. t. m. sreeno opravil svoje uredniške posle z višjim sodiščem, sem se odpeljal po naroeilu naše pol. organizaeijc čez Črnivrh v Idri^ jo. Kar sem tarn videl, je grozota. Radi pičlosti prostora ne morem dancs podati ps>drobnejšega poro,-. eila. (Jredništvo je namreč mnenja, da moramo dati besedo tudi našim dopisnikom iz raznih poplavljenih in opustosenih krajev, katerih ne noznamo po osebnem ogledu. Po== trebno je, da tudi zanameem ohra* nimo podroben in celoten opis te nesreče, kajti zadela je našo deže? lo kot .se malokatera, ki jo nozna naša povestnica. Čeprav so nekateri dopisi mogoče že nekoliko zastareli, jih zato vseeno objavljamo. Naj ob koncu samo povem ob* čutek. ki sem ga imel, ko sem vee dni romal po razdejanem idrijskem okraju: Ubogo. strpinčeno ljudstvo, zadela te je šiba kakoršnc nisi za* služilo! In čc ti nc priskoči vlada z vso velikodušnostjo na pomoč, tvo* jih temnih dni še ni konec: prišla bo nad tebe draginja, lakota in naj* črnejše siromaštvo. Vsi merodajni krogi, z;.uiiiite se zato hitro! Polde Kemperle. Ledine in okolica. Velikansko škodo gledaš na levi in dcsni, če greš po cesti. ki grc od Marofa čez ledinsko Razpotje na državno mejo proti Žirem. Veliko usadov je tarn, kjer so bili prej naj? lepši travniki. Zidan most v Špe* hovi grapi je odneslo. Korito, kjer so vozniki počivali in napajali živi* no, je v razvalinah. Kjer si prej vo= zil po lepi cesti, moraš sedaj zelo prcvidno čez brv, ki so jo za prvo silo napravili. Grcš dalje. Prvo raj? do je kar odneslo in jo pustilo glo? boko v dolini. Že blizu Razpotja je nagromadeno čcz precejšen kos ce? ste kamen je, ilovica, drevje, da ko* maj prideš čcz po stezi. Od Razpot* ja do Osojnice moraš večkrat kre? niti s ceste visoko proti Ledinam, da mores napre], ker je odtrgalo ccsto v več krajih. Ubogo prebival? stvo! Sedai je brez prave zveze na Idrijo. Za vso ledinsko obcino vo? zijo sedaj čez Gore in Ideršk po slabi gozdni poti. Ni euda, ce preti draginja, ker je dovoz tako drag. pot je zasuta, le peš jim je mogoče do Ledin. Kar so mogli, so si za silo ljudje sami pomagali, da so namree na? pravili nckaj dni tlake in si ne* koliko popravili poti od Razpotja in do Gor. Kakor pripovedujejo, novo ime? novani podešta za Ledine in Spod* njo Idrijo ni hotel sprejeti tch dveh občin. Tako bodo ob meji še eakali asimilacije v občinski upravi. Šebrelje. O škodi povzroeeni vsled povod? nji v naši občini se zelo malo bere v časopisih in še kar se je priobčilo, izpričuje, da poroeevalec ne pozna meje občine. Lahko se trdi. da take elementar? ne škode kot je bila dne 27. sept, naša občina še ni občutila kar ob? stoja. Vse naprave, ki so jih ljudje s trudom vpostavili v zadnjih 70. lc? till, so bile v teku štirih ur vničene. Most v Stopniku, na zidanih pod? stavkih z železnimi traverzami, vi? sokimi 40 cm, je izginil v valovju kakor mala igrača. Ta most je bil vzpostavljen leta 1879. in na novo prcurejen leta 1923. Most na Želinu, ki pelje v Jager* šče je odnešcn z vsemi podstavki; ta most je bil v tekočem letu po* polnoma prenovljen. Brv na Reki, napravljena na že* leznih žicah je s podstavki odne? Sena. Tudi ta brv je bila v tem letu obnovljena. Odnešena je ravno ta? ko brv pri Vojsku. — Iz Stopnika v Sebrelje so potok in plazovi zem? lje popolnoma vničili 2 km obč. ce* ste. — Cesta iz Šebrelj v Jageršče kakor tudi bližnjica (steza) za pre* hod med vasema je deloma odneše? na, deloma zasuta, tudi za prehod nesposobna. — V naši občini so bili občani zelo vneti za vpostavitev ce* sta in je istih res mnogo, a danes se smelo trdi. da je vsaka nau polo? vico vničena. — Sodi se, da ima sa? mo obcina na mostovih in cestah ckoli pol milijona škode. — Tudi posameznim posestnikom je povo? denj naredila ogromne škode. Po* sestniku Mihu Jerebu je strcla uda? rila v hišo ravno med povodnijo in ran je zgorela hiša in klet; Janezu Čcrvu je voda porušila hišo in mlin; Gregorju Rjavcu je odneslo mlin in vse njive, ravno tako tudi An to? nu Tušarju v Jagerščah. Vničila je mline tudi Janezu Rjavcu in Jako* bu Skvarča. Posestva na Oblako? vein Vrhu so videti pravo razdc? janje. Tarn so imeli tri poti: cno v Šebrelje, drugo v Spodnjo Idrijo in tretjo v Tribušo. Danes pa ni toli? ko poti, da bi mogel kdo le eno ži? vjil kam privesti. — Zelo hudo so l^rizadeti tudi posestniki v Sjavnici pri Jagerščah. Janezu Svetičiču je napravilo neprecenljivo škodo; zra? ven zcmljišča mu je odneslo še drva in oglje. Veliko škode trpi tu* di Franc Lapanja, dočim. je manj [«rizadeta Neža Jeram. Le _po povr* šni cenitvi ima jo posestniki okoli 700.000 L škode. — Sedaj smo po? polnoma ločeni od državne ceste, niti ene prehodne poti nimamo. Žu? panstvo dela sedaj eno brv v Stop? niku, ki bo v teku par dni dovršena. Na most bomo pa gotovo čakali vsaj pol leta. Kaj se bo vkrenilo na Zclinu, še ni znano. Najbrže se napravi tudi tajn za prvi čas brv, ker drugače ljudje ne more jo dobiti najpotrebnejšega. — Priporočamo županstvu, da nujno ukrene, da se odpre vsaj ena dovozna cesta in most. Grahovo ob Bači. V noči 9. t. m. po deseti uri zve? čer so tudi pri nas narasle vode. Bača je izstopila za kaka dva metra iz struge. V dolino so se trgali celi usadi, na ceste je naneslo cele ku* pe gramoza, proti Podbrdu je cesto na dveh krajih odjcdlo, voda je tekla po cesti, cesta še danes ni ne prevozna ne prehodna. Pod grahov* sko vasjo je zasulo železnico. V Hudajužni jo je zasulo na dveh me? stih. Proti Podbrdu je bila ukinje* na tudi telefonska zveza. Voda je drla v hiše in v hleve. Odneslo je vse brvi. en kozolec in dva mlinska jezova. Poplavilo je njive. V Huda* iužni je vzdignilo 150 m3 lesa. Tudi drugje je veliko lesa splavalo po vodi. Hlodi so se uprli v betonski most pod Spodnjim Bukovem in ga je dve tretjini odneslo. Priporoča? mo tistemu, ki ga bo delal, da ga napravi brez kolon, ker če ne je tudi sosednja ravan v nevarnosti. Najbolj je oškodovan mlinar na Koritnici. Po vojni mu je voda že četrtie odnesla jez. Upamo, da se bo novi gospod podešta z vsemi močmi prizadeval, da vsaj najrev? nejšim oškodovancem izposluje pomoc. Ponikve. Komaj so malo potihnili glasovi o grozni povodnji v idrijski in vi? pavski dolini, že je prišla skoraj enaka nad našo planoto. V soboto 9. okt. krog 11. ure zvečer je naen? krat nastalo strašno neurje. Dež, ki je HI kakor na stavo, je spremljal grozen vihar, da smo mislili, da se bliža sodni dan. Studenci in vse prej suhe grape so narastli v prave potoke in hudournike. Voda je drla eez njive in travnike in valila seboj kamenje in gramoz ter po* vzroeala na več mestih velike usa? de. Ogromno škodo so nalivi na* pravili na poteh in občinskih ce* stall, saj je na njih nemogoe vsak promet. Popolnoma smo zaprti in ne moremo z vozovi do žel. postaj, ne k Sv. Luciji ne v Podmelec. Kaj takega vsled nalivov se še ne pom? ni. Pa tudi privatniki trpijo občut* no škodo na poljih. Ker je nemogočc, da bi občina z lastnimi sredstvi spravila občinske ceste vsaj v prejšnji stan, upamo in se obračamo na višja oblastva, da mm priskočijo na pomoč. Kneža. Tudi v naši občini je napravila zadnja silna poplava občutno ško? do, vendar se ista ne da primerjati s škodo, katero je utrpela zgornja Baška dolina. Vožnja po cesti od Sv. Lucije do naše vasi je za silo vzpo? stavljena. Zlasti jc ncvaren oni del ceste v Bači, ki gL je bila voda od* nesla in so ga le za prvo potrebo popravili. Od nas proti Grahovemu in Podbrdu je pa vozni promet po cesti še vedno zaprt. Številni pla* zovi, ki so zasuli cesto, so še skoro nedotaknjeni in onemogočujejo prehod. Nihče se ne briga, da bi jih odstranil in odprl pot prometu. Žu? panstvo stroškov res skoro ne zmo? re, druga oblastva se ne zganejo in tudi vojaštva, ki nam je bilo baje zagotovljeno, noče biti od nikoder. Res, pravi trpini smo! Drobočnik pri Sv. Luciji ob Soči. Ob zadnji povodnji, v noči dne 9. t. m., je bil tudi naš kraj zelo hu? do prizadet. Tukajšnji, skoraj ved? no nedolžni potočič, ki izvira izpod »Čukle« in teče po ozki strugi, pri? jetno šumljajoč skozi našo vasico se je nenadno spremenil v strašno razdivjano reko. da takega nihee ne pomni. Voda je prestopila bregove, podrla in odnesla zidovc, valjala ogromne skale, da so se hiše tresle kakor ob potrcsu. Ljudje so mo* rali ponoči, okrog 11. ure, ob naj* hujšcm nalivu, na pol oblečeni be* žati iz svojih his, iz strahu, da jih voda izpodkoplje. Nekaterim po* sestnikom je voda odnesla mnogo rodovitnega zemljišea, za seboj pa pustila ogromne skale in grušč. Ce* sta iz Droboenika v Lorn je na več krajih popolnoma razdrta. Enako cesta na Log, tako da bo za vcč ča? sa ves promet ustavljen. Ljudje se obupno poprašujejo, ali nam bo kdo kaj pomagal. »GORISKA STRATA« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Miren. Pred 14. dnevi je nesreca z voj? nim materijalom zahtevala iz naše srcde zopet eno žrtev. V Stivanu pri Devinu se je namreč ponesrečil domačin Jožef Grilj, ko je imel opravka z razstrelilnim materija? lom, ter je podlegel zadobljcnim poškodbam. Ponesrečenca so pri? peljali domov in spremili smo blagega pokojnika, ki zapušča šte? vilno družino k večnemu počitku na domače pokopališče. — Neiz? prosna smrt je vzela iz naše srede tudi marljivega gospodarja in um* nega kmetovalca Petra Ferfoljo, ki je bil dolgo let cerkveni ključar in odbornik mirenske posojilnice. Bil je vzgled delavnega človeka in vzornega katoličana, zato nam bo ostal v blagem spominu. — V torek 12. t. m. so pripeljali v Rupo pri Mirnu zemeljske ostanke pok. An? dreja Jakila, tovarnarja in industri? jalca, ki je bil naš domačin, ter jih položili v njegovo družinsko grob? nico. K pogrebu uglednega pokoj? nika se je zbralo zelo veliko do? mačinov in njegovih prijateljev ter zastopnikov trgovskih in industrij? skih krogov. Poslovil se je pri od? prtem grobu od pokojnika v pri? srčnih besedah g. dr. Danilo Maja« ron iz Ljubljane, g. župnik Pahor in komm. Scolari kot mirenski po? teštat. — Zgubili smo torej naen? krat kar tri člane naše občine., Naj počivajo v miru! — Most, ki ga je odnesla Vipava ob povodnji, zopet postavljajo. Sedaj se prevažamo na drugo stran Vipavc s čolnom. To pa je opasno za šolske otroke, zato je hitra obnova mosta zelo potreb? na. Upamo pa pri tern, da nam bo dr/ava zgradila na drugem me? stu trdnejši most, ki bo odgovarjal današnjim časom in potrebam. — Dobili smo občinskega podeštata v osebi g. komm. Scolari?ja, ki pa upravlja razen naše občine še dve drugi. Upamo, da bo g. podeštat skrbel za blagor občine in koristi občanov. Obiskal nas je tik po po? vodnji g. prefekt iz Vidma, ki si je ogleda] nastalo škodo ter daroval za poplavljence naše občine znesek L 1000. Kamnje. V nedeljo dne 3. oktobra smo pr? vič obhajali slovesnost sv. Mihaela v novi, dovršeni cerkvi. Slovesno sv. mašo z lepim nagovorom je imel msgr. L. Kumar iz Gorice. Tudi petje krepkega mešanega zbora, spremljano s od g. Fr. Prencisa iz Solk|ana prenovljenimi orgljami pod vodstvom g. Avg. Kravosa je veličastno donelo v novem, umet? no poslikanem hramu božjem. Dve veliki nastropni sliki na mokro (freski) z divnim okraskom v presbiteriju je napravil g. slikar Del Neri. Ozaljšana cerkev kot pomlajena ? brhka nevesta je na? pravila na vse vernike kar najbolj? ši vtis .. . Dne 5. t. m. pa se jc zvršila kolavdacija nove cerkve pod vodstvom g. inž. Dorčiča, kateremu kot zastopniku upostav. stavb. tehn. urada v Gorjci bodi izražena topla zahvala za vso naklonjenost in trud, ki ga je imel ta \l??dni urad pri naši cerkvi! — Iskrcna hvala tudi g. Ign. Kovaču, loncmu trgovcu v Ajdovščini za brezplač? no posodo lesa za gruštanje v svrho poslikanja. — Ko bo cerkev dobila še nove zvonove, tedaj nas čaka vrhunec slavja: po višjem nadpastirju bo maziljena in po? svečena, o čemur bomo že poročali. Skrilje. Tu je dne 11. t. m. nenadoma umrla 35 letna mati?gospodinja Marija Zgonik. Zapušča dvoje otrok in žalujočega soproga. — R. I. P.! Tolmin. (Konec slovenskih srednjih šol.) Ze dalje časa nismo iz Tolmina sli? šali nobenih novic. S tern pa ni re? čeno, da se niso tu dogodili do? godki, ki so vredni spomina. Zgo? dili so se, pa še zelo važni in po* membni. V misHh imamo obe »na* ši« srednji šoli. Pouk je začel redno kakor je bilo določeno. Ne bomo pa se čudili, da so bili naši dijaki zelo preseneče? ni, če pomislimo na vse spremembe, ki so se izvršile na strani dijaštva, kakor tudi na strani zavodov sa? mih. Naj jih tu samo naštejemo brez vseh komentarjev. 1. Na učiteljišču: Letos sta osta? la še dva zadnja tečaja. Od vseh di? jakov se jih je vrnilo samo 28 v oba tečaja (9 v II. in 19 v III.). Vsi ostali so odšli na goriško ali kako drugo učiteljišče. Toliko glede dijakov. Zelo bolj pa so zanimive spremembe na soli sami: spreme* njena je v italijansko s popolnim italijanskim učnim jezikom. Pa ne le to: odpravljene so tudi zadnje ure slovenskega jezika (je sedaj brez tujega jezika!) To moramo posebej poudariti, ker pomeni sa? mo to: v Jul. Krajini je izginil zad- nji razred slov. srednjih sol. Tudi naše stare profesorje so razkropili (seveda samo slovenske). Prejšnji ravnatelj dr. Pavlin je prestavljen v Gorico na gimnazijo kot prof, slovenščine. Dr. Bevk menda v Idrijo na novo komple? mentarno. Prof. Hoch in Bekar pa sta sploh odstavljena. Prof. Bckar, ki je poučeval filozofijo, je dobil mesto kot učitelj v Jagerščah nad Želinom (povišanje!). Prišel je tudi nov ravnatelj dr. Zorzut, ki letos združuje obe ravnateljstvi. Tudi g. tajnico je nadomestila sestra gosp. ravnatelja. Profesorji so sedaj isti na gimnaziji in učitcljišču. Nov je samo eden. Na gimnuziji: Obsega sedaj .5 razredov. Novih ueencev je prišlo precej, poscbno v I. razred, med njimi tudi več Italjanov. K temu je pripomogel mnogo Fr. Škodni- kov konvikt, ki je letos postal p - polnoma državen in oddal zastonj mnogo mest, katere so imeli mladi kar na ponudbo. Čuje se tudi, da mislijo zidati no? vo gimnazijo in konvikt. Kako stvar napreduje nam ni znano. Pač pa pride meseca novembra v Toi? min g. min. Fedele, ki bo prisostvo? val svečanosti položitvi temeljnega kamna. Kaj več bomo pisali o teh rečeh v prihodnjih številkah »Goriške St raže«! Iz Šempasa. Ker se je že mnogo naše mladine izselilo v daljno .Južno Ameriko in se zopet novi napravljajo na to dolgo pot, bo marsikaterega zani? malo, kaj se nam piše zlasti iz Ar? gentinije. Imeli so tamkaj zelo mo- kro zimo in v marsikaterih krajih niso mogli zorati zemlje, da bi po? sejali pšenico, ki jc tamkajšni glav? ni pridelek. Boje se, da pridejo še kobilice in potem bi bila skrajno slaba letina. Največ sejejo pšenice in koruze in če jim ta setev odpo? ve, potem nimajo za isto leto ni? česar več pričakovati. Kmetje po deželi poseicjo od 40 do 10 ha zemlje, večji bogataši pa celo od dva do tritisoč hektarjev. Seve se vse oranje vrši na moderen način s stroji in le malokje se vidi vole upre/enc v plug in za njimi poga? njace z glasnimi klici, kot na naših poljih. Čg se jim setev ponesreči, pa tudi vse skupaj pustijo na nji? vah, ker se jim žetev ne izplaea; plačevati namreč morajo takrat gospodarji poljske delavce po .5 do 8, da celo tudi po 10 pezov na dan s primerno hrano, četudi vse delo stroji vrše. Za naše razmere res ogromne place. Pri nas je bila letos precej dobra letina. Po nekod so napolnili naši kmetovalci svoje klcii! Saj se pa že dolgo časa ni slišalo, da bi kdo pridelal nad 100 hl vina, kot so letos nekateri vinogradniki v Šem? pasu in Vitovljah. | Po imenovanju občinskega na? čelnika za vse tri občine starega šempaskega županstva, je zopet postalo vse mirno, dasiravno je marsikdo za trdno pričakoval. da zasede ta zaželjeni stolček; »slovo je moral upu dati.« Od sedanjega načelnika mnogi marsikaj prieaku* jejo. rini, da jim združi zopet vse tri obeine v eno županstvo, drugi, da jim bo popravil obeinske poti, tretji, da jim zopet odpre solo. da? siravno ni postavno število solo? obveznih otrok itd. Najbolj goto- vo pa je, da ne bo zamogel ne enim ne drugim ugoditi! Res se nekdo zelo prizadeva, da bi se ustanovilo zopet staro šcmpasko županstvo, kamor naj bi hodili občinarji iz vseh treh občin. Svetujemo dotič? nemu prav lepo, da pusti to, kar so si naši predniki s trudom usta? novili in naj ne meša, da ne pri? kliče zopet one case vcčnega so? vraštva in vednih prepirov! Roke proč! Straža pri Cerknem. (Prosvetno društvo svojemu zve; stemu odborniku.) Težko smo se sprijaznili z mislijo, da si tudi Ti, dragi Tonček, odšel od nas. V ža? lostnih, nesreče polnih dneh, ko nas je obiskala hladna jesen, si klonil z umirajočo prirodo tudi Ti. Nepreračunljiva so pota usode. Ni jej bilo doyolj dveh bratov, katerima je v vihri vojne izkopala grobove v daljnjih tujinah. Še Tebe je iztrgala dragi domačiji, katero si tako iskreno ljubil. Grenak je bil kelih trpljenja. Izpil si ga junaško. Danes se gotovo raduješ zmage nad življcnjem in smrtjo. Le mi stojimo potrti ob grobu, v katerc? ga smo položili dragega prijatelja, — nesebičnega delavca na potu na? predka. — Spavaj mirno v višavi vzorov, nas pa bo bodrila nada, da se še vidimo. Čhini. Mati in sestra dragega pokojni? ka se prisrčno zahvaljujeta vsem, ki so njuncmu Tončku izkazali cast in ljubezen na zadnji poti ali na katerikoli drug način. Drobočnik pri Sv. Luciji. Dne 12. t. m. je po kratki, a muč- ni bolezni umrl tukajšnji dalcč okoli poznani in spoštovani urar Bevk Valentin, p. d. Bleuku Tine, v sta? rosti 73 let. Bil je vseskozi pošte? njak in blaga duša. — Večni mu pokoj! Drežnica. Umrl je v Rimu 20?letni Franc Perdih iz Drežnice 52. Zvestemu članu našega društva daj CJospod večni mir in večna luč naj mu sveti. N. p. v m.! Ponikve. Tudi pri nas smo dobili novega obč. načelnika (podeštata) in sicer v osebi g. Antona Rejca iz Sebrelj, ki bo upravljal svojo občino in na? šo. Pred par dnevi je prevzel ob- činske posle od dosedanjega župa? na g. Iv. Kranjca, ki je več let vo? dil obč. posle vestno in vzorno, za kar zasluži našo toplo zahvalo. Vedno sc je trudil, da bi zadovoljil vse občane; čc se ni vrcasih posre? čilo, je samo ob scbi umevno, saj še Bog ne more vsem ljudem vstre? či. Pričakujemo tudi od novega podeštata, da se bo z vso skrbjo zavzel za našo občino in jo vodil tako, da bo ljudstvo zadovoljno. O njem gre glas, da je dober in skrben za dobrobit občin. Mi da? nes tega še ne vemo; bomo pa sodili in hvalili po delu. Posebno skrb bo moral posvetiti novi podeštat na? šim cestam, ki so tako prizadete po povodnjih. Posebno cesto proti Idriji je zadnja povodenj tako po? škodovala, da bo trcba mnogo po? pravila predno bo zopet vsaj za silo porabna. Na več mestih je za? suta z velikimi usadi. Zadnja po? vodenj v soboto dne 9. t. m. zvečer je tudi pri nas napravila precej škode, zlasri po nji vah. Naša »ru* pa« je v dobri pol uri narasla v pravo jezero, tako da je bila kmalu v dveh hišah voda. Treba je bilo z vso naglico živino izgnati iz hies? vov. — Takšnih voda mi ne pom«? nimo. In takšne slabe letine kakor letos tudi ne. — Kdaj nastopijo za nas boljši časi? Ledine. Tudi v ledinski občini je napra? vilo deževje ogromno škodo na nji? vah, travnikih in gozdovih. Naj? hujše je, da smo brez cestc na Breznico in da je treba z vozom v Idrijo no Ideršku čez Gore po slabi gozdni poti, kjer mores pcljati ko? maj dobre 3 stote. Da bi sc lotila občina popravljanja ceste na Ma? rof, na to ni misliti. Spodnjo rajdo je kar celo odncslo. Najbrž da bi bila ceneja nova cesta Razpotje? Podgobče ? Idrija kakor pa popra? va stare ceste. O tern se bodo izja? vili strokovnjaki. Ljudje so po na? vodilu g. podprefekta segli po sa? mopomoči in že zboljšali pot iz Le? din do Razpotja in proti Ideršku in z Vrsnika na Razpotje. Pricakuje? mo, da bo kmalu tu komisijn za ce? nitcv škode. Pokopališče je za ledinsko žup? nijo vsekako premajhno, ker je po razmejitvi med Italjjo in Jugosla? vijo prišlo precej žirovske župnije pod Ledine. Precej so že govorili, da bodo naredili pokopališče na Vrsniku, kjer je cerkev na sametn in primcrcn cerkveni svet okrog cerkve. Kako prav bi bilo, da bi se to uresničilo in ne bi bilo treba ra? čunati občini na ogromnc stroške, če bi morala misliti na novo večie pokopališčc v Ledinah. Komisija si je menda svet na Vrsniku žc ogle? dala. Kje je stvar zaspala? Drežnica. Odbor prosvetnega društva v Drežnici se najiskreneje zahvaljuje g. Antonu Ivančiču in g. Matiju Medvedu za dar, ki sta ga društvu darovala ob priliki njune poroke. Ženinoma in nevestama želi dru? štvo obilo sreče in božjega blago? slova na novi poti živjjenja. Bog živi! Idrija pri Bači. Naša župnija je bila že celih 19 mesecev brez svojega dusnega pa? stirja. Konečno smo pa pretekli te? den vendar dobili svojega župnika v osebi g. Valentina Pirca, ki je do sedaj služboval na ^entviški gori. G. župniku želijo ob njegovem pri? hodu k nam vsi farani, da bi mnogo let pasel svoje ovčice, ki so po=? trebne dobrega pastirja. da jih v marsicem svari in poduči. Faran. Uredništvo »Goriške Straže« po? trjuje, da Mihael Mavri, mlinar, ni pisal dopisa o plesu v »Goriški Straži« St. 60. Sežana. (Tržne cene.) Na trgu v Sežani 12. t. m. je bilo na prodaj 1780 glav živine, in sicer: 646 volov, krav in telet, 263 konj in 871 prašičev. Cene govedini od 350—400 lir stot, tele* torn do 600 lir stot mrtve teže. Ko? nji boljše vrste do 5000 lir eden. Prašički 5—8 tedenski od 50—100 L glava. Veliko prašičkov iz Krasa in Furlanije se je razprodalo na Ko* pcrščino in v tržaško okolico, kon je pa v sred. Italijo. Dobra kupčija z manufakturo, čevlji mirenskega stroja in leseno posodo, slabša kup? čija s tržkim kruhom, katerega po novi postavi niso dovolili razpro? dajati miličniki iz ljudstvu še ne? znanega vzroka. Prihodnji tržni dan se bo vršil 22. oktobra t. 1. Govori se o zopetni otvoritvi sejma sv. Justa. t. j. za dan 3. novembra vsa? kega leta. ZA VSE SVETE se spominjfljte „NaSega iolniia" Stran 6. »GORISKA STRA2A< Za gospodüFjn in gospodinjo. Obrezcvanje bek. — Beke, od ka* terih se dobivajo šibe za vežnjo trt ali za pletenjc košev, se mo- raj o vsako leto skrbno obrezati. Odrezati se morajo vse mladike brez izjeme, če so sveže ali suhc. rabljivc ali ne, izvzemši naj man j- ših in najšibkejših. Z obrczova* njem naj se prične koncem okto bra; ko pa nastopi mraz, naj se z obrezovanjem preneha. Odrezuje naj se mladike z ostrim nožem, in sicer ^ladko in tako, da ostane na deblu ali ^lavi približno en centi* meter dolj* koseek mladike ali ta* kozvani palček. Narezane beke naj se povežejo v snope in zložijo v senci in na zraenem na kup. Tako naj ležijo kakih 14 dni. Nato naj se jih oeisti in razvrsti po debelo* sti, poveže v snope in zakoplje v zemljo ali v pesek. Ptemenskemu biku naj se ne po* klada nikdar pretečna krma. Daje naj se mu le dobro seno in oves, nikdar pa ne moenate .oblode. Oe Lja ni mo^cee L»nati polcti na pašo, naj se mu pomeša med seno sveža detelja ali trava. Poklada naj se mu obenem nekoliko teene klaje, in sicer je najboljc, če se pomeša med rezanico suh ali nenamočen oves. Kakor se ne sme dajati biku pretečne klaje, tako se mu ne sme dajati take, ki bi Lja preveč raz? burila, kakor je n. pr. rž. Voda proti bolham. — Zmešaj dobro 75 gramov berßamotove.^a, 100 Ljramov sivkinega (lavendlje- vcga), 25 gramov citronovega olja, 100 gramov premogovega beneina in 5 kg 90% alkohola. S to tekoeino poškropi tla, oblcko, perilo, pos stelje itd. Brazdii se ne sme svetiti pri ovim nju. — To je staro kmetsko pra* vilo in zelo upraviecno. Ako se brazda ob strani in na dnu sveti, je zamazana in xrak ne more stopi'.ii v zemljo; zrak, pravzaprav kisik v zraku, pa je ono, kar stori zemljo rodovuno in kar gnoj razkraja. Zato bo zemlja po pomladnem oranju, pri katerem se brazda sveti, vselej slabeje obrodila. Spomladi se mora zemlja od pluga drobiti. Jeseni ne dene nie,, ako se brazda in grudc svetijo, kajti zimski mraz zemljo zdrobi. Cepiči, ki so nekoliko napeti, so še dobri za cepljenje, vendar se morajo takoj uporabiti. Seveda so za cepljenje v aprilu oni cepiči boljši, ki smo jih narezali januarja ali februarja, in smo jih zagrebli v zemljo ali pesek. Kako naredimo steklene cilindre za svetilke močne? Preden začne? mo cilinder uporabljati, denimo ga v posodo z mrzlo vodo. posodo po* stavimo na ogenj in pustimo, da voda polagoma zavrc, nakar poso* do zopet odstavimo. Ko se voda polagoma shladi, vzamemo cilin* der ven ter ga očistimo in posusi* mo. Cilinder postane po takem po* stopanju mnogo trdnejši ter ne poči niti pri dotikanju plamena. Kako ohraniš cvefje sveže? — Odrezano cvetje se ohrani dosti dalje easa, ee vtakneš peclje v pe* sek ali slano vodo ali tudi v vodo, v kateri je raztopljenega nckaj salmijakovega prahu. Vodo vsak dan premeni. Kako cvetlice sušiš? — Cvetlico rahlo zasuj z drobnim suhim pes* kom in postavi v pesku na nesoln? čen suh kraj. Čez nekaj dni jo vze* mi iz peska. Cvetlica ohrani svojo prvotno zunanjost in veekrat tudi barvo. Razpokana lubad pri starejom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica rnn4nni1i F HHIDT 1f)Nfl Rezerve Din. 50,000.000 UBfllI!Ulü LJUDyJHllH Din. 10,000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomel], Kranj, Maribor, Metkovie Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odskod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.