Poštnina p. REVIJA* NOVE ZBOROVSKE-GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1934 LETNIK X • iTEV* 2 Pridobiš bogastvo Otvoriš si lepo trgovino Postaviš dom za svojo rodbino Zavaruješ si brezskrbno starost Preskrbiš hčerki doto in sinu opremo ako nalagaš svoje prihranke v MESTNO HRANILNICI) LJUBLJANSKO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 3 Izguba izključena. Ugodno obrestovanie ! Telefon 20-16, 26-16. Denar lahko pošiljaš s vsake pošte po čekovnih položnicah štev. 10.533. Vloge Din 420,000.000* Rezerve Din 12,000.000'—. Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO je samo „ADLER" - „GRITZNER", š vicarski^pletilni wDUB]ED« Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri Josip Petelinc LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Lepe opreme, ugodno odplačevanje! ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA prevzema ocarinjenje vsakovrstne robe hitro in po najnižji tarifi. Vse informacije brezplačno. Telefon interurb 24-59. Vilharjeva cesta št. 33. (nasproti nove carinarnice) prevažanje vsakovrstnega blaga v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi z automobili. Telefon interurb. 21-57. Masarykova cesta št. 9. (nasproti tovor, kolodvora) « S L A V I J A » JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI 1 VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, ¡^ ^ m TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. __ _ GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. x. letnik Številka 2. %M>& i ljubljana 1. april 1934 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Jožko Jamnik, irdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore»: za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadovc župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev. poštncčefcovnega računa 12.134 Vilko Boje (Ljubljana): «SLAVEC» v petdesetih letih Le malo slovenskih pevskih društev se more ponašati s svojim polstoletnim delovanjem. Še manj pa jih je, ki bi se mogla ponašati s tako zgodovino, kakor «Slavec», ki praznuje v dnevih od 19. do 21. maja 1.1. zlati jubilej svojega obstanka in delovanja. je nacionalna zavest v narodu dvignila in da je narod pripravljen čakal na dan, ko mu je vzklila svoboda v svobodni državi Jugoslaviji. Mnogo je še nepodčrtanih zaslug «Slavca» za naše narodno in kulturno življenje. Ena teh, gotovo ne majhnih, je, da je «Slavec» pomagal ustvariti s 1 o - 1884 1934 Pevski zbor «Slavca». Polstoletno delovanje ljubljanskega «Slavca» je ozko povezano z življenjem slovenskega naroda v tej dobi. Dvig narodne zavesti do popolne prebuie, kult naše slovenske pesmi, propaganda slovanske ideje, povzdiga naše kulture — v vsem tiči naporno delo «Slavca». «Slavec» je v teku zadnjih 50 let budno spremljal vse važnejše dogodke po slovenskem in slovanskem svetu, stal narodu v pomoč v njegovih bridkih in veselih urah in mu z narodno in umetno pesmijo, ki jo je gojil do najvišje stopnje, lajšal srce. Iz skromnih početkov se je «Slavec» povzpel že v nekaj letih do enega najvažnejših narodnih in kulturnih činiteljev slovenskega ljudstva in se usporedil med prominentna naša narodnostna društva, kakor so bila v tistem času «Sokol», «Družba sv. Cirila in Metoda», «Dramatično društvo» in «Slovensko pisateljsko društvo». S temi društvi je deloval «Slavec» roko v roki in s tem pripomogel, da se vensko opero v Ljubljani in ji pomočjo utrdil temelje in tudi pravico do______j njega obstanka. Zgodovina slovenske opere je tesno spojena s «Slavčevo». Ko se je namreč ustanavljala naša slovenska opera za novo deželno gledališče, je uvidelo takratno «Dramatično društvo», od katerega je zavisela usoda slovenske Tali je, da se more dober operni zbor sestaviti le iz izvežbanih «Slavcev», ki bi jih bilo treba le na oder postaviti. Z mirno vestjo je «Dramatično društvo» storilo ta korak, in to tem laže, ker je «Slavec» že poprej v nekaterih delih nastopil. Tako je «Slavec» n. pr. že 1. marca 1885. pel v «Zapravljivcu», nato v «Starem korporalu» in v burki «Tambor v Puebli». Leta 1891. je p r i s t o -pil del «S 1 a v č e v i h» pevcev k «Dramatičnemu društvu» kot stalni operni zbor. Pri svojih nastopih je dosegel «Slavec» pri vseh opernih predstavah velike uspehe in žel vse- s svojo nadalj- splošno priznanje slovenske javnosti, ki je bila tudi že tedaj baš v glasbenem pogledu precej izbirčna. «Slavcu» gre tudi prav posebno še zasluga, da je v našem narodu tako utrdil slovensko pesem. «Slave» je prehodil v teku svojega petdesetletnega obstoja križem kražem vso našo zemljo. V vsakem, količkaj večjem kraju je priredil koncert, združen z narodno veselico, ki je bila takrat izraz naše nacionalne zavesti. S pesmijo je prihajal v najbolj ogrožene obmejne slovenske kraje, prepeval slovensko in slovansko pesem in s tem utrjeval, izpodbujal in hrabril Slovence v njihovem boju z nasilnimi avstrijskimi germanizatorji. Kader «Slavčevih» pevcev in pevk je nestalen. Toda če je hodilo to dejstvo mnogokrat navzkriž s «Slavčevimi» intencijami, je bilo gotovo v veliko korist našemu narodu. Na tisoče pevcev in pevk je «Slavec» pevsko izobrazil, na tisoče članov je pre-kvasil z nacionalno zavestjo. In vsi ti tisoči so bili pravo seme za našo slovensko zemljo. Kamorkoli so prišli, so ustanavljali slovenske pevske zbore ali pa, če so bili v dotičnih krajih že ustanovljeni, so v njih vneto delovali in jih vodili. Slovenska pesem je pre-kvasila naše ljudstvo, ga dvignila v kulturnem pogledu in ga oplemenitila. Če strmijo danes številni tujci, ki prihajajo občudovat našo zemljo, pred muzikalnostjo našega naroda, moramo objektivno priznati, da gre prav velika zasluga za to ravno «Slavcu». «Slavec» je neumorno delal na tem, da organizira slovenska pevska društva v skupni zvezi, ki naj bi bila vodilna pevska institucija po zgledu drugih narodov. To se mu je posrečilo že po desetih letih svojega delovanja. Ob proslavi desetletnice «Slav-čevega» obstoja leta 1894. je prišlo do ustanovitve «Zveze slovenskih pevskih društev», ki je postala važna činiteljica v našem kulturnem življenju. «Slavec» je bil vso dolgo dobo njen prvi, najboljši in tudi najbolj disciphnirani član. Že po petindvajsetih letih svojega delovanja pa je «Slavec», glede na odlično mesto, ki ga je v nacionalnem pogledu zavzemal, lahko dal pobudo za ustanovitev zveze vseh slovanskih pevskih društev. Na slavnostnem zborovanju ob prireditvi proslave «Slavčeve» petindvajsetletnice leta 1909. v Ljubljani, ki so se je udeležili tudi Čehi, Slovaki in Hrvatje, je poročal o ustanovitvi take zveze takratni predsednik češkega pevskega «Svaza», prof. J. Tureček. Na tem zborovanju se je osnoval že pripravljalni odbor «Zveze slovanskih pevskih društev», do katere ustanovitve pa je prišlo šele čez dve leti. Toda že takrat so predvidevali, da bo v tej zvezi včlanjenih nad 600 pevskih društev, med temi 70 hrvatskih in 42 slovenskih. V letu 1920. je «Slavec» sodeloval tudi pri ustanovitvi «Hubadove pevske župe». Danes je «Slavec» član naslednjih društev in zvez: «Matice Slovenske», «Matice Hrvatske», «Zveze slovenskih pevskih društev», «Glasbene Matice», «Zveze slovanskih pevskih društev», «Družbe sv. Cirila in Metoda», zagrebškega pevskega društva «Slobode», «Družbe sv. Mohorja», «Hubadove pevske župe» in ljubljanskega «Sokola». «Slavčeve» člane je prevevala ves čas vseslovan-ska misel. Tej slovanski miselnosti gre v prvi vrsti zasluga, da je «Slavec» kot prvo izmed slovenskih društev nosil slavo in milino slovenske pesmi med Hrvate in Čehe. «Slavec» se ni zbal pretenj tedanjih avstrijskih oblastev, ki so ljubosumno, da, celo sovražno gledala na vsak slovanski pokret, pogumno se je pripravljal za pevske turneje med Čehe, Hrvate in Srbe, in njegovi pohodi v bratsko zemljo so bili pravi triumfi naše slovenske pesmi in slovanske ideje sploh. Žal, da «Slavec» ni mogel niti enkrat pred ujedinjenjem med Srbe; bil je sicer s srbskimi pevskimi društvi v stalnih stikih, toda vsako njegovo namero, obiskati jih, so avstrijska oblastva že v kali zatrla. Zato je «Slavec» tem večkrat poletel med Čehe in Hrvate. Bil je v Voloskem, Opatiji, Zagrebu, Sisku in Varaždinu, pel v Pragi, Taboru, Kolinu, Budjevicah in drugod. Kamorkoli je prišel, so ga sprejemali tisoči in mu izkazovali vso bratsko ljubezen kot zastopniku slovenskega naroda. Češki in hrvatski listi so pisali o teh turnejah dolge članke pohvale in navdušenosti za naš narod in našo pesem. Čehi in Hrvati so vračali «Slavcu» posete. Ljubljana in vsa Slovenija sta sprejemali skoraj vsako leto hrvatska in češka pevska in narodna društva. Imeli smo v svoji sredi pevce praškega «Hlahola», «Taborskega Hlahola», slovaške učitelje, zagrebški pevski zbor «Slobode», pevski zbor varaždinske «Tile», karlovške «Zore», zagrebškega «Kola» in še mnoge druge. Jasno je, da so vsi ti medsebojni poseti po-menjali utrditev bratskih vezi, širjenje slovanske ideje in mnogo pripomogle k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. Kakšno priljubljenost je užival «Slavec», so najboljši in najglasnejši dokaz njegove proslave desetletnice, petindvajsetletnice, tridesetletnice in štiri-desetletnice njegovega dela. Ob teh prilikah je prihitelo v Ljubljano na stotine Hrvatov in Čehov in na tisoče Slovencev iz vseh krajev slovenske zemlje. Vse te proslave so bile prave slovenske in slovanske manifestacije. Naši narodni voditelji so uviideli pomen «Slavčevega» dela in ga vsestransko podpirali. «Slavec» more s ponosom pokazati na svoje častno članstvo, med katerim so bili tudi veliki Jugoslovan, djakovski biskup dr. Josip Jura j Strossmayer, ki je kot veliki narodni svečenik blagoslavljal «Slav-čevo» delo, dalje «goriški slavček», pesnik Simon Gregorčič, ki je posvetil društvu krasno pesem «Naša zastava», skladatelji Anton Foe rs ter, dr. Benjamin 1 p a v e c, F. S. V i 1 h a r, Anton Nedved in Srečko S t e g n a r, ki so posvetili «Slavcu» mnogo svojih krasnih in najboljših skladb, ki jih «Slavec» še hrani v svojem dragocenem pevskem arhivu. Častni član društva je bil tudi deželni predsednik baron Andrej Winkler, njegovi veliki zaščitniki pa senator Ivan Hribar, nekdanji ljubljanski župan, pokojni slovenski pisatelj in politik dr. Ivan Tavčar, pisatelj dr. Josip V o š -n j a k, politik Ivan Mu mik in še mnogi drugi naši odlični narodni delavci. «Slavčevo» povojno delo v ničemer ne zaostaja za predvojnim. «Slavec» je bil eno izmed onih slovenskih društev, ki je začelo vsestransko delovati že takoj po prevratu. Postavilo se je v službo takratnih narodnih voditeljev in delovalo z njimi složno pri restavraciji razrvanih razmer, ki jih je povzročila svetovna vojna. Dne 8. decembra 1918. je «Slavec» že nastopil s samostojnim koncertom v počastitev velikega našega narodnega praznika 1.decembra, ko se je utelesila naša stoletna želja po svobodi in smo se skupno s Srbi in Hrvati združili kot troimeni narod v svobodno državo Jugoslavijo. «Slavčevo» delo se od takrat pa do danes giblje po smernicah, ki jih je začrtal na prvem rednemu občnem zboru po vojni 10. maja 1919. dolgoletni društveni predsednik in neumorni «Slavcev» spiritus agens Ivan D r a ž i 1 z besedami: «Dolžnost nas vseh je, da po svoji moči delamo za okrepitev in moč naše nove države. Delajmo za njen procvit in kulturni napredek, da ne bodo zastonj ogromne žrtve in delo naših prednikov, ki so v živi besedi, v govoru in s pesmijo bodrili naš narod, ga kulturno dvigali m pripravljali temelje naši svobodni Jugoslaviji.» Pozval je članstvo: «Strnimo vrste, ki nam jih je razbila in tudi uničila svetovna vojna, z novimi močmi jih izpopolnimo, da dvignemo naš dragi narod v kulturnem oziru še više!» «Slavec» je zajemal svoje moči iz naroda. Postavil se je v službo svojega naroda in njegove pesmi, in to svoje veliko poslanstvo vrši še danes in ga bo vršil, dokler bo živel. V dneh od 19. do 21. maja tega leta proslavlja to za naš narod velepomembno pevsko društvo svojo petdesetletnico, skupno s prvim župnim izletom «Hubadove pevske župe». Pokroviteljstvo nad to proslavo je prevzelo Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., častno predsedstvo pa razen drugih slovenska ministra n. r. g. Ivan P u c e 1 j in g. dr. Albert K r a m e r ter zastopniki poljske, češkoslovaške in bolgarske vlade, gospodje ministri dr. Schwarzburg-Gtinther, dr. P. W e 11 -n e r in dr. Iv. K j o s c i v a n o v. Strnimo tudi mi naše vrste k skupnemu delu, da bo ta proslava ne samo odraz «Slavčevega» polstoletnega dela, marveč prava manifestacija slovenske in slovanske pesmi ter slovanske ideje! Pokažimo bratom Poljakom, Čehom, Slovakom, Bolgarom, Srbom in Hrvatom, ki bodo v teh dnevih zopet prihiteli k nam. da smo ustvarjajoča slovanska sila, ki stremi za istimi bratskimi cilji! A & £ f. a f s \ * ' * ' ▼ ? «*' $ € S t i i> \ * V Odbor pevskega društva «Slavca». E. A d a m i č (Ljubljana): v Četrti stavek Beethovnove IX. simfonije Izmed vseh štirih stavkov Beethovnove IX. simfonije je najbolj zanimiv zadnji, ker je izzval in semtertja še danes izziva obilo živahnih diskusij, prerekanj in bojev. Predvsem je Beethoven s tem, da je v njem uporabil zbor, zadel ob najodločnejši upor marsikaterega sodobnega veljavnega glasbenega poročevalca in učenjaka, pa niti danes si mnogi niso na jasnem, ali je vsa IX. simfonija, ali le njen zadnji stavek kompozicija Schillerjeve ode «Radosti», ali le delni pripomoček za poglobitev, za višek celotnega dela. O tem zadnjem stavku je rekel n. pr. Spohr (če je to res), da je monstrozen, brezokusen in trivijalen; Wagner je pisal Lisztu 7. junija 1855.: «V deveti simfoniji (kot umetnini) je zadnji stavek z zborom gotovo najslabotnejši del. Važen je le za umetnostno zgodovino, ker nam na zelo naiven način odkriva zadrego resničnega skladatelja, ki ne ve, kako bi končno (po peklu in vicah) naslikal paradiž.» Seveda pa je treba vedeti, da se ob IX. simfoniji nihče ni toliko navduševal kakor Wagner. On jo je odkril v vsej svoji krasoti. Že kmalu po letu 1826. je ponudil, kot mladenič, Schottu klavirski izvleček, ki pa ga je ta odklonil. Nanovo se je ogrel Wagner za «deveto» v Parizu, kjer jo je slišal pod taktirko kon- servatorijskega dirigenta Habenecka. Dočim v Lip-skem prej Beethovnovih melodij niso še znali igrati, jih je orkester pod Habeneckom i g r a 1. In to ga je pobudilo, da se je izvajanja simfonije leta 1846. v Dresdenu sam lotil in to navzlic temu, da so se on-dotni filistri upirali «blazni in dolgočasni» deveti. Uspeh je bil velikanski in Wagner je rekel: «IX. simfonija je človeški evangelij umetnosti vseh bodočih časov.» Po Storcku ni uporaba zbora v zadnjem stavku ničesar drugega kot uporaba naravnih računov in ptičjih glasov v pastoralni simfoniji (VI.), le v sil-nejšem, globljem smislu. Trpljenje, bolečine in boj človeštva doživljamo v prvih treh delih, zadnji pa prinese v zmagi človeštvu radost. Isti ljud je, ki sedaj pojo z besedami, žive že v prvih treh delih, saj govori o njih trpljenju. In sedaj se obrača do njih: «Prijatelji, ne takih pesmi!» Zdaj morajo pomagati peti, človeški glasovi se morajo z orkestrom zliti v pesmi radosti, kakor morajo sodelovati ptice v VI. pesmi o miru. Ta sklepni stavek nikakor ne moremo imenovati kompozicijo Schillerjeve ode «Radosti». Glasba ni izrasla iz pesnitve, temveč pesnitev se pridruži glasbi kot njena pojasnitev. V tem je razlika. Glasba tu ne služi podkrepitvi besedila, besedilo ne prinaša stopnjevanja glasbenega izraza, temveč le stopnjevanje izraževalnih sredstev. Ta jasnost leži izven čisto muzikalnega in jo je mogoče dati glasbi le potom drugih umetnosti: pesnitve, slikarstva. Ni pa pomanjkanje! te «jasnosti» uboštvo, temveč nekaj glasbi lastnega; duševno življenje, ki ga ob zvokih živimo, ne ustvarja v nas točnih pojmov. Pojmi so tesno začrtani; čuvstveno občutenje je širše, zato pa nič manj resnično in močno. Deset ljudi posluša skladbo, vsi jo občutijo enako močno in globoko; kakor hitro pa bi hoteli te svoje občutke opisati, z besedami utemeljiti, pa nastanejo največja nasprotja: ker je duševno življenje pred spoznanjem; ker je vsako spoznanje le ena izmed mnogih slik ideje. Ali pa je zaradi tega ideja revnejša? Ne, bogatejša je. Tako tudi glasba. Zato tudi ni zveza glasbe in besedila sama po sebi zvišanje vrednosti in pomena umetnine, temveč le pojasnitev, ostrejša, točnejša ugotovitev celote. Da ni Beethoven že iz vsega početka mislil na to, da bi v četrtem stavku uporabil zbor, sledi iz ohranjenih skic, iz katerih je razvidno, da se Beethoven ni mogel odločiti niti za čisto instrumentalni ali vo-kalno-instrumentalni stavek. (V francoski nacionalni biblioteki v Parizu naha jamo v zapuščini barona de Tremonta popisan kos notnega papirja, na katerega je Beethoven že v letu 1809. napisal šest notnih vrst, iz katerih sledi fraterna IX. simfonije.) Če se je Beethoven naposled odločil za zadnji stavek s petjem, to tedaj že ni bila več novost, ker je to uporabil v principu že Hayidn. ki je uporabljal v simfoniji recitativ. Poskusil je za časa Beethovna isto tudi P. von Winter. Tudi simfonija «Bitka pri Lipskem» Čeha P. Maška (sorodnik «naših» Maškov) je uporabljala zbor. Iz širokih, silnih treh prvih stavkov: Allegro, Scherzo in Adagio, je že videti, da niso podrejeni, uvodni del, temelj četrtega stavka, ker so sami po sebi vsebinsko tako bogati, da skoro nadkril ju jejo četrti, zadnji del. Vendar pa so si štirje v duševnem sorodstvu. Začetek četrtega stavka spominja na kaotičnost prvega. Kar se oglase v čelih in basih široki, svareči recitativi. Takih recitativov je šest, ki jih prekinjajo tematični odlomki iz prejšnjih treh stavkov. Ti recitativi so tako izrazito deklamatoričnega, dramatičnega značaja, so tako rekoč tako pevski, človeški, da jim nehote iščeš besedila. Ves ta začetek je dramatičen dialog. Take dialoge srečamo sicer že pri Haydnu in Mozartu, toda tema razgovora, način izraza je pri Beethovnu težje razumljiv. Zato skuša dr. G. Gohler (Musik. 1902) razložiti stavek po svoje. Ako hočemo ta dialog položiti v usta ljudem, tedaj si mislimo na eni strani velik del človeštva, na drugi strani pa skupino modrih, četo življenjskih filozofov, ki pa se kmalu identificirajo s prvimi in združijo v skupen spev. Dr. G. Gohler je recitativom tedaj podložil tekst in, kakor se iz njegovega članka bolj ali manj zdi, je pri dvakratnem podavanju «devete» pustil te tekste k recitativom tudi peti. Ne pove pa, ali v celotnem zboru ali le basi ali solist. Podložitev tekstov pod čisto instrumentalne kompozicije, izpreminjanje tedaj instrumentalnih skladb v vokalne in tako n jihovo izvajanje pa je nedopustno, absurdno. Zato je po doktorju Gohlerju planil A. Smolian. Vendar pa je ta, kakor vsi ostali dirigenti, čutil, da je za iskrenejšo interpretacijo in enotnejše podajanje teh instrumentalnih deklamacij smiseln, ilustrativen tekst velike važnosti. To je pomožno sredstvo, s katerim je mogoče doseči pri godbenikih enotno, pravilno stopanje in padanje recitativa, korekten ritem in jasno frazira-nje posameznih motivov. Tako besedilo naj jim služi tedaj le kot pripomoček, širokemu občinstvu pa za točnejše razumevanje mnogokrat prav malo ali celo popolnoma nejasnega glasbenega, instrumentalnega jezika. Oba, dr. Gohler in Smolian, predlagata svoja besedila, ki se v mislih popolnoma ujemata, razlika je le v izberi besed. Z dr. I. Karlinom, ki je k tem šestim recitativom oskrbel prevod tekstov, sva se končno zedinila in priobčujem z njegovim dovoljenjem v točnejše razumevanje zadn jega stavka te recitative. Blaznemu vzkriku orkestra sledi recitativ: len. * _ A " -1" : : r \ t r. - Gor - je! ; :f Bo-žji vi lju - d je! Mar bridke "6:=t=t -p—»j bolečine in o - 1 up so pogum vam u-pog-ni-le? Vnovič vzkrik orkestra, a glas kliče: i S iSf k ' ♦ ♦ \>i 3= =wrlf X=t Do-volj! Na de - Io zdaj in če tr- V nagovorjenem človeštvu se zbudi spomin na prejšnje življenje, na borbo; zato začetek stavka, v katerem slika skladatelj boj. Toda glas modrosti se po osmih stavkih uvodne teme prvega stavka glasi: pljenja časa pre-ki - pe-va, ne o-ma - guj-te! Le na-prej! Pre-ne-haj - te z za vi-stjo in so- vraštvom in krep - ko ro - ke si po - daj-te vsi, ki za- dim. e rit. ve-da-te se, da vsa moč je le v slo - gi. «Ali naj pričnemo z igro, s šalami?» vprašuje človeštvo v sledečih osmih taktih scherza. Takoj (Beethovnova fermata sme odpasti) odgovore basi zbad-ljivcem strogo: » • počasneje mV^ Kaj še ! Sme-šne i molto espr. gra - če! Saj decres. sa-mo za m ♦ ♦ -A- 4—C-I- V - & sre čo ne - o-po - te-čo du-ša hre-pe - ni. Tu se spomnijo kratke svoje sreče in pojo z pp v spominu nanjo melodijo iz tretjega stavka in tiho povzame jo basi: molto espr. -0-=fc= ÎÊx^Ê: Ah! Lju - be - zni sre - ča, g^ÛiÛË pre- ■■-t t- t kra - sni sen ! Na te mi - sli z bolestjo mtf- At: a pt-^i | Y-f^jrt-jj__—r**—i- x£±=ji«=ji v srcu bednem le ne - sre - čnik za-pu - šči - ni. Kot vzdih se priključijo recitativu pihala, ki napol mehanično preidejo v melodi jo radosti. Basi takoj spoznajo, da je to prava pesem in govore: Da, da! To mi prija, ta pe-sem je hitrejše MEEtEEÊE -1____L._£=tr pra - va ! Poj-te vsi i-skre-ne - ga — ve---- se-----lja ra-do-sti him-no ! In zdaj začne pesem radosti, najprej tiho v basih, potem v drugih godalih. H koncu crescendo in nato se začuje himna radosti v vseh instrumentih. Žal! Ni še tu vsa čista, velika radost, prejšnji nemir, prejšnja divjost se vrne. ki jo končno umire besede ba-ritonskega sola: «O. bratje, ne takih pesmi. itd. Takoj nato prične vpadati zbor: najprej za solistom kot odmev basi, nato bariton sam in potem zbor. Ves ta zborovski del je rapsodična fantazija, kije laže razumljiva, kakor prejšnji čisto instrumentalni del. Allegro assai m; I Ud. Ta široki spev tvori, čist ali variiran, snov za ves finale. Najprej gre v fugi skozi celoten orkester, nato, kakor že prej povedano, prestopi v strahotni kaos, ki ga pomiri baritonski solo, potem ga prinašajo zbor, solisti in orkester v raznih oblikah. Od Schillerjeve ode «Radosti» je Beethoven uporabil le nekoliko kitic. Slovenski prevod sta oskrbela, ako sem prav poučen, Fran Albrecht in Oton Župančič. Po znamenitem baritonskem recitativu, kateremu je besedilo dal sam Beethoven, poziva najprej bariton, nato zbor, solisti in zopet zbor vse v en krog, ki so tako srečni, da imajo prijatelje, dobre žene, vsaj eno dušo na zemlji, ki jih ljubi. Kdor pa tega nima, naj jokajoč zapusti zvezo. Srečo pijo iz narave vsi: dobri in zli. Dala nam je poljube in trto in prijatelje, zveste do smrti; sreče je deležen še črv in s Kerubom stoji pred Bogom. Po dolgo raztegnjeni fermati slika Beethoven dalje zmagonosno pot junaka v divjem, viharnem fugatn. Težak in naporen tenorski samospev spremlja proti koncu še zbor, po orkestralni meti igri pa se priključuje vsakokratni zborovski refren v uvodoma pri-nešenem spevu «Radosti». Fermata. Y Andante maestoso nas v slovesnem, nadzemsko občutenem četverospevu, ki ga povzame nato zbor, vodi skladatelj v nebeške višave, nad zvezde, k Bogu. Vse zlo, ves človeški fraz ostane na zemlji in duh se zibl je v nebeških sferah. Po zopetni fermati se oglasi variacija pesmi «Radosti» v Allegro energico, ma ben marcato v orkestru in zboru, nato sledi kratek solističen intermezzo in k sklepu vpade ves ansambl in konča stavek v divji, radostni omotici. Oblikovna analiza tega zaključnega stavka nam da sledečo sliko: Uvod v obliki fantazije z recitativi. Rondna tema (pesem «Radosti»). Variirano ponavljanje (druga kitica). Prva vmesna skupina, narejena iz variirane glavne teme. Repriza rondne teme. Druga vmesna skupina. Zopetna ponovitev rondne teme, kontrapunktično zvezane s temo druge vmesne skupine. Koda. Temelj vsega Beethovnovega dela tvori njegovih devet simfonij, ki so postale last vsega kulturnega človeštva. «Moč je morala onega človeka, ki se odlikuje izmed vseh drugih; tudi moja morala je to!» Te ponosne besede Beethovna je v najpopolnejši meri dokumentiral v svoji deveti simfoniji, kjer je v boju s peklom in nebom dvignil ono. kar je človeškega, tako visoko, da je dobilo večno vrednost. Tz teme k luči, iz trpljenja k radosti prometejskega nebesnega poleta tvori vsebino vseh Beethovnovih del, zlasti pa še «devete», ki je muzikalna inkarnacija pojma junaštvo. K. Storck: Zgodovina glasbe; Kretzschmar: Razlaga IX. simfonije: Weingartner: Navodila k izvajanju Beethovnovih simfonij: «Die Musik» (1902), zv. 12. in 15.; Wagner in IX. simfonija; Trémontov B.: Partitura IX. simfonije. Iz naših organizacij in društev Uprava Hubadove župe JPS poziva vsa včlanjena pevska društva, da takoj sporočijo spored, ki ga bodo izvajala na župnem koncertu dne 21. maja ob 15. uri v veliki dvorani Uniona. Moški zbori pojo namesto od artističnega odseka svojčas določene skladbe E. Adamiča «Oče naš» istega skladatelja skladbo «Č u j nas z e m 1 j a». Ženski zbori nastopijo s St. Premrlovo «Sm rečico» (Zbori, letnik 1932, št.VI. cena part. I Din), s p. Hugolin Sattnerjevo pesmijo «Dedek Krim» (Zbori, letnik 1931, št. IV). Obe skladbi prodaja za malenkostno ceno uprava «Zborov», pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Skrajni čas je, dn vsa pevska društva, ki so prijavila svoje sodelovanje na velikem župnem koncertu, takoj javijo, ali znajo skladbe za skupne zbore ali ne. Dne 12. maja ob 10. uri dopoldne se vrši pevska vaja vseh ženskih zborov, ki bodo nastopili na popoldanskem koncertu v prostorih pevskega društva «Ljubijanskega Zvona» v Mestnem domu. Istočasno se pa tudi ob 10. uri dopoldne vrši pevska vaja vseh moških zborov v Hubadovi pevski dvorani v «Glasbeni Matici». Ob pol 12. uri pa bo skupna skušnja vseh zborov na odru v veliki dvorani Uniona. Lepo prosimo, da bratje predsedniki in pevovodje sodelujočih društev to natančno naznanijo svojim zborom! Izvleček iz zapisnika XIV. rednega letnega občnega zbora pevskega društva «Krakovo-Trnovo» v Ljubljani. Občni zbor je bil dne 28. januarja 1934. ob povoljni udeležbi rednega članstva in ob navzočnosti dr. Šviglja, predsednika Hubadove župe JPS. Poročila društvenih funkcionarjev so navajala razne notranje težkoče, ki so znatno ovirale razvoj društvenega življenja. Društvo šteje 32 izvršujočih, 2 časbnia, 172 podpornih in 112 ustanovnih članov. V teku leta je društvo v l*»gledu podpornega članstva nazadovalo za 24 članov, kar je prisoditi v pretežni večini gmotnim razmeram. V teiku poslovne dobe je imel društveni odbor 11 rednih sej, na katerih je rešil in odposlal 41 pismenih vlog. Pevski zbor je pod vodstvom prof. Grobminga razen dveh mesecev vadil mino dvakrat tedensko po pet četrti ure. Koncertno je zbor nastopil na samostojnem koncertu dne 17. junija v dramskem gledališču. Za okrepitev blagajne je priredilo društvo vrtno veselico, ki pa v gmotnem pogledu ni uspela, kakor bi bilo želeti. Društvo je oficielno sodelovalo pri vseh prireditvah, ki so se vršile na iniciativo Ilubadove župe JPS. Udeležilo se je vseh koncertov in obletnic raznih društev, prirejenih v Ljubljani in njeni okolici. Sodelovalo je tudi na poziv pri raznih kulturnih in humanitarnih društvih na njih prireditvah. Blagajniško poročilo izkazu je za 1933. leto: 8365 Din 90 p dohodkov in 7462 Din izdatkov, tako da znaša prebitek 903 Din 90 p. Glasbeno društvo «Hrastnik» je priredilo dne 18. marca pevski koncert pod vodstvom svojega pevovodje Davorina Č a n d r a. Po poročilih, ki smo jih prejeli, je koncert lepo uspel in je zaznamovati napredek društva. Delavsko pevsko društvo «Zarja» v Trbovljah je koncer-tiralo dne 25. (marca v Fortejevi dvorani z izbranim sporedom. Zbor šteje 35 pevcev, vodi ga pevovodja Rudi D o 1 n i č a r. Hubadovo župo JPS je na koncertu zastopal njen tajnik, pevovodja R u p n i k. Dirigentstvo učiteljskega pevskega zbora JUU je prevzel za profesorjem Srečkom Kumarjem, prof. Srečko K o p o r c, ki že vodi pevske tečaje. Želimo mu mnogo uspehov! Zaradi prevelike zaposlenosti je prosil tajnik pevskega zbora Glasbene Matice Jakob Gerčar upravo Hubadove župe JPS, naj ga razreši župnega tajniškega posla. Uprava je v svoji uvidevnosti razrešila Gerčarja tajniških poslov, ki jih je prevzel pevovodja «Slavca» Ivan R u p n i k. Koncerti Delavsko prosvetno in podporno društvo «Tabor» v Ljubljani je priredilo v Unionu pevski koncert, pri katerem so sodelovali tudi violinist Karlo Rupel, operni tenorist Sveto-zar B a novec, operna solistka Anita Mezetova in dirigent opere dr. Danilo Švara. Obisk je bil zelo kritičen, umetniški uspeh pa velik. 3. marca je pevski zbor Glasbene Matice izvajal Berliozovo «Faustovo pogubljenja» z velikim uspehom. Z istim programom in z Gallusovimi skladbami je pevski zbor Glasbene Matice gostoval v Beogradu v soboto 18. marca. 14. marca je koncertiral v Ljubljani zbor Domskih kozakov, ki so privabili v dvorano ogromno število poslušalcev. Z dovršenim umetniškim uspehom pa je priredil koncert moški zbor «Smetana» iz Prage, ki je izvajal obsežen program tako precizno in brez not, da se noben zbor ne more meriti z njegovo tehniko. Vence so poklonili: Hubadovažupa JPS s kratkim nagovorom predsednika dr. Šviglja, JČ liga, Češka obec, «Grafika» in «Slavec». Dirigent skladatelj Fran-tišek S p i 1 k a. «Smetana» proslavl ja letos 251etnico svojega obstoja. Koncert novosadskega pevskega društva pod vodstvom skladatelja in pevovodje Svetolika P a š č a n a se je vršil 9. februarja v dvorani Filharmonične družbe. Prinesel nam je skladbe jugoslovanskih skladateljev s spremljavo klavirja in brez nje. Zbor je glasbeno silo inteligenten, izbor no vpet in je kljub utrujenosti doka j obširni in težavni spored odpel bravurozno. Ljubljanska koncertna publika je nje- govo krasno petje sprejela zelo simpatično. — V Hubadovi dvorani se je vršil dne 12. februarja koncert kvinteta: Korošec (flavta), G r e g o r c (klarinet), H a u c k (fagot), L u -kas (rog)), dr. Danilo Švara (klavir). Izvajal je Mozarta in Rimski-Korsakova. Oboje skladb in tovrstna sestava glasbil je bila novost in publika lepemu izvajanju ni štedila s priznanjem. Baritonist pariške komične opere, naš stari znanec Boris Popov, je s svojim petjem na koncertu dne 16. februarja ogrel poslušalce1. Na klavirju ga je zelo spretno spremljal dr. Danilo Švara. Konservatorijski orkester je s sodelovanjem orkestralnega društva Glasbene Matice priredil 19. februarja koncert ruske glasbe. Na sporedu so bila dela skladateljev Ljadova, Borodina, Rimski Korsakova in Čajkovskega. Poleg profesorja dirigentske šole skladatelja L. M. Š k e r -j a n c a so se menjaje pri dirigentskem pultu vrstili gojenci Ferdo J u v a n e c ml., Uroš Prevoršek in Gustav M ii I -1 e r. Vsi prav uspešno in iz srca pozdravljamo ta naš dirigentski naraščaj! Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru se je v okviru proslave svoje 151etice pod vodstvom dirigenta prof. Vasilija Mirka oddolžil svojemu pokojnemu ustanovitelju in dirigentu Oskarju Devu dne 22. januarja s koncertom, na katerem je izvajal 20 ženskih, moških in mešanih zborov samo Devovili skladb. Koncert je bil lepa počastitev spomina Oskarja Deva in njegovega dela, pevski zbor mariborske Glasbene Matice pa zasluži za vzorno izvajanje najlepše priznanje javnosti. Neverjetno delavnost razvija s svojimi koncertnimi nastopi na odru, v radiu ter pri raznih sodelovanjih marljivi oktet pevskega društva «Ljubljanskega Zvona», ki ga uči društveni podpredsednik Dore M a t u 1. Vsa tri pevska društva v Mostah pri Ljubljani, in sicer «Zvezda», «Moste» in «Pater Hugolin Sattner», so priredila dne 2. februarja nekako domačo pevsko tekmo. Pokazalo se je, da se v Mostah lepo petje pridno goji. Devov večer je pod vodstvom skladatelja prof. Vasilija Mirka ponovil pevski zbor mariborske Glasbene Matice ob navdušenju polnega gledališča v Ptuju. Moravsko pevsko društvo ima dne 6. maja 40letnico. Vsem pevskim zborom priporočamo udeležbo. Lep izlet in ne drag. Novosti Danilo Bučar: Kupleti. Samozaložba. Cena partituri 5 Din. Naroča se pri pevskem društvu «Ljubljanskemu Zvonu» v Ljubljani. Za nastope na zabavnih prireditvah so ti kupleti kakor nalašč, tem bolj, ker takega domačega blaga pri nas manjka in društva po njem stalno povprašujejo. Torej, naročite in zabavajte! O cerkvenem ljudskem petju poročajo razni pisatelji v «Cerkvenem glasbeniku», skladatelj dr. Anton Dolinar pa nadaljuje zgodovino katoliške cerkvene glasbe v zastopstvu pokojnega dr. Josipa Mantuanija. Opozarjamo na izredno zanimiv člamek skladatelja doktorja Fr. Kimovca v «Cerkvenem glasbeniku» pod naslovom «Doneski h glasbenemu izrazoslovju». Zbirko mladinskih pesmi je zopet napisal pater Hugolin Sattner. Izšla bo v založbi Glasbene Matice. Akademski pevski zbor v Ljubljani je založil Belokranjske pesmi za moški zbor v priredbi prof. Matije To m ca. Sonatina za klavir skladatelja Ivana Grbca je izšla v samozaložbi v Zagrebu, Račkoga 6/IV. Naš list je v oceno ni prejel. Šest cerkvenih pesmi za mešani zbor, zložil Anton G r u m. Cena 12 Din. Izdaja se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Prijatelji naše cerkvene glasbe se pač ne morejo pritoževati, da bi jim skladatelji ne nudili dovolj uporabnih skladb za bogoslužje. Grum je v svoji zbirki podaril cerkvenim zborom prav lepe in učinkovite, ne težke pesmi, ki jih v nabavo in izvajanje prav radi priporočamo. Enajst odpevov k lavretanskim litanijam, uredil doktor Fr. Kimovec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena ? Teh odpevov bodo naši cerkveni zbori gotovo veseli. V založbi Glasbene Matice sta izšla dva najnovejša, vse pozornosti vredna samospeva s klavirjem skladatelja Antona Lajovica: «Večerna» in «G, ti življenje» na besedilo Alojzija Gradnika. Cena prvemu je 12, drugemu pa 15 Din. Pesmi našim solistom iskreno priporočamo v nuročbo in izvajanje. Dobe se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, v Ljubljani. Razno benih tvorcev po Smetani, Dvoraku in Fibichu, daljše članke. Jugoslovanski pevci mojstru Suku k 60 let niči najvdaneje čestitamo! Ob petletnici smrti češkoslovaškega skladatelja L. J a -načka so v mestnem muzeju v Brnu postavili opravo delavne sobe pokojnega skladatelja, ki jo je njegova soproga poklonila tamošnji Masarykovi univerzi. Radio posluša v češkoslovaški državi nad pol milijona poslušalcev. Na festivalu mednarodne družbe za sodobno muziko v Florenci so izvajali z velikim uspehom štiri pesmi za kontra-alt in godalni kvartet našega skladatelja Slavka O s t e r c a. Posebne pohvale vseh časopisov niso bile deležne samo kompozicije, ampak tudi vzorno petje solistke Bernot-Golo-b o v e. V Avstriji je podaljšana zaščita za avtorske pravice zn glasbo, literaturo in vso umetnost od 50 na 50 let. V Gradcu je umrl mons. dr. Anton Fajst, predsednik Ceci-ljanskega društva. Njegove kompozicije so se izvajale tudi po naših cerkvenih korih. Naj počiva v miru! Skladatelj Feliks VVeingartner je dovršil novo opero «Apo-stat». Sloviti nemški skladatelj Rihard Strauss je bil izvoljen za predsednika državne glasbene komore. V proslavo TOletnice nemškega skladatelja Riharda Straussa pripravljajo v Nemčiji, Avstriji in Švici velike glasbene festivale. Petdeset let je minilo, odkar je bila prvič izvajana v pariški komični operi Massenetova opera «M a n o n», ki je tudi v ljubljanski operi dosegla lepe uspehe in zasluženo priznanje. Naši dnevniki so bili svojčas pevskim društvom zelo naklonjeni in so prav radi objavljali notice za. pevske vaje, občne zbore in podobne stvari, ki niso v zvezi z nikakimi dohodki in niso nobena reklama. Sedaj pa kar naenkrat zahteva n. pr. «Slovenski Narod» za tole notico: «Pevsko društvo ima v ponedeljek dne 1. aprila 1954. redni letni občni zbor» kar 12 dinarjev. Tu se vse neha! Namesto da bi nam bili dnevniki naklonjeni in nam celo odprli vsaj enkrat na teden recimo rubriko «Pevski vestnik», nas še za male notice mavžajo. Raz katedra naše organizacije Hubadove župe JPS jim bo to treba povedati jasno in naravnost. PEVSKI KVARTET GLASBENE MATICE V LJUBLJANI. (14. IX. 1926 — 20. I. 1933.) Pevski koncerti v našem radiu so poslušalcem zelo dobrodošli. Prirejajo jih skoro vsa ljubljanska, pa tudi zunanja pevska društva. Naš priljubljeni skladatelj dr. Fran Kimovec je bil ustoličen za dekana stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani. Vsi slovenski pevci in pevke mu k temu imenovanju najiskreneje čestitamo! Naj nam iz neusahljivega vira svoje bogate muzikalne fantazije podari še veliko cerkvenih in posvetnih pesmi! Razstavo slovenske glasbe priredi na letošnjem jesenskem velesiejmu ljubljanska Glasbena Matica. Janko Barle, zagrebški stolni kanonik in prezaslužni urednik glasbenega lista «Sveta Cecilija», je praznoval 65letnico rojstva. Vsi naši pevski zbori in posebno uredništvo «Zborov» mu k jubileju najlepše čestitamo! SOletnico svojega rojstva je skoro neopaženo obhajal jugoslovanski skladatelj Petar Konjovič, sedanji upravnik zagrebškega narodnega gledališča. Iz opere in koncertov ga tudi naša publika izvrstno pozna. Njegova «Koštana» je imela v Ljubljani izvrsten uspeh. Želimo le, da bi se tudi v bodoče Ivonjovič poleg svojih gledaliških dolžnosti posvečal kompoziciji in obogatil z novimi deli našo glasbeno literaturo. K petdesetletnici mu tudi slovenski pevski zbori iz srca čestitamo. Ernesto vitez Canunnrotta je umrl. Bil je sivojčas solist zagrebške opere in je tudi pogosto v ljubljanski ter na koncertih naše Glasbene Matice z velikim uspehom nastopal. Zadnje čase je bil vnet član odličnega hrvatskega pevskega udruženja «Lisinskega». Blagemu pevcu blag spomin! Priporčamo vsem glasbenikom, da si nabavijo Muzički k a 1 e n d a r prof. F r a n j e L u č i č a, ki ga je i/dala založba Kugli v Zagrebu. Veliki pevski festival POČ v spomin genijev B. S m e t a n e in A. Dvor aka se bo pod pokroviteljstvom mest« Prage vršil od 21. aprila do 1. maja 1934. v Pragi. Na sporedu so koncerti pevcev štirih praških žup, mladinski koncert (8000 sodelujočih), slovanski koncert, koncert pevskih žup, združenih zborov, koncert pevskega društva «Hlahol» v Pragi in koncert združenih češkoslovaških pevskih društev, ki pojo v veličastnem zboru 5000 pevcev in pevk le skladbe Smetane in Dvoiaka. Hubadovo župo JPS bo na slavnostih zastopal župni pevovodja Zorko Prelovec. Namesto češkoslovaškega skladatelja Josipa Suka, ki je delj časa bil član Češkega godalnega kvarteta, je stopil Stanislav Novak. Smetanovo nagrado v znesku 50.000 Kč je prejel češki skladatelj Josip S u k za svoje zadnje simfonično delo «E p i -1 o g», ki so ga izvajali že v Pragi. Kari Moor, češkoslovaški glasbenik, skladatelj in pedagog, je doživel 60 let. Bil je učitelj petja na srednjih šolah v Pardubicah, v Pragi nato kapelnik Češke filharmonije ter glasbeni referent lista «Čas». Narodni divadlo v Pragi je že leta 1903. uprizorilo njegovo enodejansko opero «Vij». Moor je pozneje bil na raznih kapelniških mestih, tudi v Trstu in Jugoslaviji, napisal vieč opernih, simfončnih del. V zadnjem času je pevovodja ženskega pevskega društva v Pragi. Naj ga Bog še dolgo let žiri! llOletnice rojstva graditelja češke glasbe Bedricha Smetane in 50letnice, odkar je njegova popularna opera «Prodana nevesta» našla pot v širni svet, se letošnje leto spominja ves kulturni svet. Šestdesetletnico rojstva češkoslovaškega skladatelja Josipa Suka je zlata Praga, pa tudi ves češki narod praznoval z neštevilnimi glasbenimi prireditvami, na katerih je izvajal izključno njegova glasbena dela. Univerza v Brnu je jubilanta imenovala za častnega doktorja Masarykove univerze, vsi češki glasbeni listi in dnevniki pa so posvetili, zaslužnemu skladatelju, ki stoji z V.Novakom v prednji vrsti glas- Ob prekrstitvi «Pevskega kvarteta Glasbene Matice» v «Završanov pevski kvartet» naj podam nekaj podatkov o njegovem delovanju. 14. septembra 1926., po vaji pevskega zbora Glasbene Matice, so me povabili tovariši Pečenko, Pelan, Peruzzi in Janez Završan, na sestanek v gostilno «Pod Skalo» zaradi nekega «važnega» poinenka. In tam so tovariši ugotavljali, da po likvidaciji najboljšega naših kvartetov — «Slovenskega kvarteta» — me obstoji v Ljubljani nobena taka mobilna pevska organizacija, ki bi bila na razpolago pri raznih družabnih prireditvah, obiskih pevskih društev in drugih organizacij ter pri raznih reprezentativnih prireditvah. Sklenili smo tedaj, ustanoviti pevski kvartet «Matičarjev» ter smo spočetka v njenn sodelovali: Vlado Pelan, Silvan Pečenko, Janieiz Završan in jaz. Prve vaje smo imeli poti vodstvom našega pevskega tovariša in skladatelja Ferda Ju-vanca, ter smo se vadili skoraj izključno v prostorih Glasbene Matice, ki nam jih je dala radevolje na razpolago. Naš prvi javni nastop je bil 26. novembra 1926. na častnem večeru nestorja slovenskih pevcev Otona Pelana in potem so se vrstili naši nastopi skozi vso navedeno dobo ter je prekinila naše delovanje le za krajšo dobo bolezen ali pa žalovanje za našimi umrlimi sorodniki. Septembra meseca 1929. je vstopil v naš kvartet Dušan Završan, sin Janeza Završana, in tako smo bili menda edini pevski kvartet, v katerem sta delovala oče in sin. O priliki 40letnega pevskega udejstvo-vanja našega člana Janeza Završana — novembra meseca 1930. — nas je odlikoval glavni odbor Glasbene Matice s tem, da nam je podelil naslov «Pevski kvartet Glasbene Matice» v Ljubljani. Poleg neštetih nastopov v zasebnih zaključnih družbah, pri prijateljskih rodbinah in v svojo zabavo smo imeli v času od 14. septembra 1926. do 20. januarja 1933. približno 160 oficijalnih nastopov, in sicer med drugim: pri tovariških prireditvah, med katere štejem tudi zabavne večere našega zbora, 19; pri uradniških iu strokovnih organizacijah — zlasti smo sodelovali pri prireditvah magistratnih uslužbencev, saj sta dva, odnos no trije naši člani magistratu i uradniki — 17; pri zabavnih in izobraževalnih organizacijah (razni klubi. «Soča») 9; pri sokolskili prireditvah 7; koncertov za Rdeči križ z mojim predavanjem o namenu tega društva je bilo 27, nastopov v ljubljanskem radiu 37; v zdravilišču Golniku 7; v sanatoriju Vurbergu pri Ptuju t; v zdravilišču Dobrni 4; v zdravilišču Rogaški Slatini 2; samostojnih koncertov, od-nosno sodelovali smo pri petih koncertih; pri raznih reprezentančnih prireditvah 19krat; poleg tega smo pa še nastopali ob raznih prilikah, kakor pri komemoraciji za pokojnini Jiraskom, ki jo je priredila Jugoslovansko-češkoslovaška liga. Tudi na delavskem prosvetnem večeru v Delavski zbornici smo kot kvartet Glasbene Matice nastopili enkrat. Mnogo lepih in nepozabnih spominov nas veže na te naše nastope. Povsod smo bili prijazno sprejeti in smelo lahko trdim, da smo z našim petjem — čeprav ni bilo bog ve kako umetniško — navdušili naše poslušalce. V posebno zadoščenje nam je, da simo mogli pokazati zaklade naših lepih pesmi tudi pred številnimi tujci, saj so naša lepa slovenska pesem in pa naši lepi kraji ono malo, s katerim se moremo s ponosom pred tujim svetom ponašati. Tako smo peli dne 28. septembra 1929. pred zdravniki iz Nemčije, 4. avgusta 1931. v oficirskem domu pred francoskimi politehniki in 14. junija 1932. pred francoskimi bojevniki itd. Vsem je naša slovenska pesem izredno ugajala in čudili so se, da je zmožna četvorica — kvartet — takih nastopov. Zelo časten za nas je bil naš nastop pri koncertu v zdraviliškem domu na Bledu 16. avgusta 1928., kjer smo imeli čast zapeti tri naše pesmi pred Nj. Vel. kraljico Marijo. Na-mestu na dopustu nahajajočega se tovariša Pečenka je prevzel vlogo drugega tenorja tovariš Ludvik Zepič. Ta večer nam ostane v vednem, svetlem spominu! V neizbrisnem spominu pa nain ostanejo tudi naši nastopi v zdravilišču Golniku, kjer smo vsako leto najmanj enkrat stalni gostje in kjer imamo vedno zelo hvaležne poslušalce, predvsem tamošnje bolnike, pa tudi nameščence zavoda. Zdravniki celo trdijo, da vpliva petje jako blagodejno na pacijente in da je zlasti naše petje kaj dobro učinkovalo. Seveda je moral biti naš program primerno izbran in Bog ne daj, da bi jim peli kakšne otožne pesmi ali pa celo take o smrti. Mednarodno publiko smo imeli priliko seznaniti z našimi pesmimi v zdravilišču Rogaški Slatini in Dobrni, pa tudi pri Sv. Janezu in Zlatorogu v Bohinju. 26. septembra 1930. smo pa nastopili na pozdravnem večeru, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo o priliki zborovanja «Asociacije slovanskih planinskih društev», pri kateri priliki smo tudi bili deležni nedeljenega priznanja. Posebno poglavje tvorijo naši nastopi za Rdeči križ. Kot član Oblastnega odbora tega društva sem sprožil misel, da bi se propagirale ideje našega društva tudi po deželi, in sicer z mojim predavanjem o namenu in pomenu tega društva. Da bi se privabilo čim več občinstva, naj bi bil hkrati koncert našega kvarteta. In res smo imeli mogo zelo lepih uspehov. Dvorane so bile večinoma nabito polne, le na Rakeku, v Rajhenburgu ter v Domžalah in Radovljici je bil obisk slab. Društvo Rdeči križ, odnosno krajevni odbori v posameznih krajih so dosegli lepe uspehe s pristopom novega članstva ter je bil s tem namen naših nastopov dosežen. Kar je pa nas, pevce, še bolj razveselilo, je bilo dejstvo, da so bili prav naši podeželski nastopi v mnogih krajih povod, da se je delovanje pevskih zborov poživilo ali obnovilo ter da so se tudi po nekaterih krajih ustanovili pevski kvarteti. Našega kvarteta so se pa tudi posluževala tako državna kakor mestna oblastva pri raznih počastitvah svojih gostov. Tako smo bili večkrat povabljeni od gg. velikih županov, da zapojemo nekaj naših pesmi na raznih banketih, ljubljanski župan dr. Dinko Puc nas je pa sploh imel za svoj kvartet ter smo sodelovali pri slavnostnih pogostitvah mestne občine. Posebno nam je v spominu naš nastop dne 29. septembra 1930. o priliki zborovanja «Zveze jugoslovanskih mest», kjer so navzočni župani — zlasti llrvatje — zahtevali še in še naše lepe slovenske narodne pesmi. Enako je bilo na Domjanovičevem večeru 14. marca 1930., kjer smo v družbi našega rojaka kanonika Barleta iz Zagreba prepeli mnogo naših pesmi. Z našo pesmijo smo pa počastili 17. junija 1930. tudi mlado Irtev naših planin, nemškega turista Heinza Mullerja i/. Miinchna. Še danes imam pred očmi nepozabno sliko na pokopališču v Dovjem, ko smo mladi žrtvi naših planin zapeli v slovo slovenske žalostinke. Nobeno oko ni ostalo suho in tudi nam so se rosile oči, ko smo ji z našo pesmijo sporočali zadnji pozdrav. V zahvalo za ta naš pietetni čin nas je nekaj dni potem (21. junija 1930.) povabil znameniti «Munchner ABC-klub» na svojo tradicionalno prireditev za reveže na Bledu, kjer smo peli pred številno mednarodno publiko naše Pesmi. (Dalje prihodnjič.) Iz uredništva in upravništva Drugi zvezek letošnjih «Zborov» Vam prinaša dvoje skladb Danila Bučarja, in sicer mladinski zbor «Trije brate i», namenjen in poklonjen Trboveljskim slavčkom, ter mešani zbor «Kurent», poklonjen pevskemu zboru «Ljubljanskega Zvona». Moški zbori pa dobe v prihodnjem zvezku eno izmed priredb koroških narodnih pesmi L. Horvata. Gradiva imamo obilo, toda s prostorom moramo štediti, ker ni denarja. — Tretji zvezek bo v književni prilogi prinesel tudi izčrpno poročilo o letošnji operni sezoni. Ponovilo lepo prosimo, naj se naši naročniki zavedajo dolžnosti do svojega lista in naj upravi čimprej nakažejo naročnino za leto 1934. Pa smo ju naprosili, dva prijatelja, ki sta «Zborom» že znana, Markiča Viktorja in Bučarja Danila, da prispevata kaj veselega, humornega v teh solzavih časih. Bodisi, da je to kmečka svatba, žegnanje, ali — skok čez plot. Samo da veselo! Prvi naj bi za jahal Pegaza, Danilo pa — kaj bi govorili — magari Krpanovo kobilo z liro okoli vratu! Komponista Bučarja, duhovitega snovatelja razgibanih operetnih arij — kdo bi mu ne zaupal, da ne bo zadel v živo (čeprav mu na sliki, ki jo prinašamo, naočniki resnijo obraz)! Pa smo mu le še posebej zabičali, da skladba ne sme biti pretežka, biti mora pevna. Oglasi naj se k besedi tudi basist-solist — in še vse mogoče smo mu šepnili v uho. In — dobro sta dirkala oba! Ni jima očitati okornosti trapastega lenivca! Tekst in kompozicijo imate pred seboj. Prepevajte in bodite veseli ž njima, ki sta dobre volje, in z nami, ki Vam serviramo «Kurenta». Pridobite «Zborom» novih naročnikov, podpirajte pa tudi «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek dne 1. a p r i 1 a 1934. Lelnifr X. Zbori - 1&34 Ji. 2 cc 1). ßucar (LjizhljcLna) Mladinskemu, pevskemu zboru „Trboveljski slcLVČelt "vTrbovljah Trije brate i ViktorMdrkič'. 73~osio iz •srbohi^vaščine ho - za , v sohicizas-karj&rvijtk ioplizrak obkro - za, na mizi ioplomleko va - bi slcoshto, in Uroš že, ga, sne-bo, srebodda&oJiZasfoJfripravJeno ze vidiposiejico vit. L Zoztgct Zor-ko, vigjbo loko prijetno, vojno, gor-ko. cc tempo na, - ztje. ^ In ve- ter ia, - li, burja, ostra brije, na o -knikmraz l& t i j jI/ 7 l j1 i j i i i ±____nJriotZto doJtpnvS f t> t $ ^ t' tT TU J11 11 t llgftjiJrt .m ¿'i-, ja, - rja.' Le snezut~ke bde radn/c-mi brez ne-ko, - Leinik X. Zbori -1954 >Št2b Pevskemu, druJivvc„ Jj/izbl/OJtsAl ZvOTl /fur eni u Viktor /Mar/kič cresc. Danilo Ua.vap (Z/jvchljccirtoc) mesa ji zbor 31 - to, iti - to je cr&*sc ioc, - Jereb vpred-pcc-slnih cšieb, bo meh, cr&sc. - oZr- ve - Za, skiz - pet/ doc cu/e Jcurezitovprebernijlas, -i -i ,.J—¿-J-—i r ji 1 trt pridi-ve ¿c^skupaj £ m je vsa. va*s, doc, aiz, - je Jczz, — rezvtov -¿a g/las, in pri, široko__cc tempi. 1 r r »r m$ je vsa vacs, J ■roJto cc tempa /■•tTT^Hr e kiirezrffoprejjser - ni ¿/¿as, - dr rit. __da, c,12, - je Jcizrezztovpre -¿^er - ne 1A AA jJ^JMŽk j rif rif ^ rif r if m^^^msž ^ i .j j r 'j' r. ve - Zcc je vsa vas, Toojemccjoče cc tempo Jiiirvjšti F 'I; ■ v i t ' r r r pre~ser -m f)\ I i l T Vse pi ~ Zoje, pe - Za in bi-Zo ve + iiiri- /J i ■se-Zo, se ♦ i i ^-p-fjt- g r 'T r r -fi-^Ä--)—fi P. na .re ni, m ft g r. r> ft ff i • ft ñ 0. m n m 1 - - k 1 » ^ i* '—^L^II^LV ■—- ¿i - vina zakoncema, v sla.- vo in casi. Z za [tj-tfrf 1 . -----.^-hJ Ht ^ " " ^ " H ^ l^^i-ff-H r- l&giietiimglasamšefajepoveclal, da, oijelcvdruznod) m Q {?- " ' W "1 77" ' ^- ^f^f^iy - r-■—¡-P—S« i—^—-i-—-j-——. -H^-h^-1U--: 11 V i — /¿j —^r^-^p . K II* f --- If -----t-p ^ -—-1 i j «.j» "n ~ ■ 0 n . »? <■* 'Q ñ i F _ff- tp- ßp p p fj+f-gr r i1 r n s Jconrciiza/dni. Bozjapo slavazveza-lajtzni, le Jcttrerd:, le Jctzreril vso srečo za- HÉ PI áá JcoíbsJco 2>e - Ii.. a il 'raven pa ^ Ú f f y »s LT žre j ,j j •f Zrçc, - r r r r czi Jt^sl^ J-hraz,je na -Jkr/ m íifíiífii!1 f i,',' Ü J J. h i / J i i. ir J- r fWi'i'í r.r p ri f izzscelc v pre le -sz/a ar-¿/e ■ žzz, out rouf oipri-slnjmžl še -pe -ice ÉÉ^i J, J ¿ j ,j m. po - x'oczi e no — j , j j. jp, «i j-ut 1 ft r r V cresc. molió jczhohifao r^j J jifí/Mb hi « r'^p ^ p T IT *p~ cl. Jïro- hoi seje^rondti j mh bai i r—:t-ft. a ft-^-f- tfi ra&leya ; 'pi pf Z/W va,-■sc, da, ou-Zi. i. fi harmo. i ¿ -#- n¿-Jte i J> -^Fi IMF-b-1-h V y Y V W W... 1 ■ ' -1- Ft TI > 'í t k V. f.'m il I ■ T I I 7 ' ' i # i i y , , I I V. i I I i I K I xpreJcse vr -sti-h, a soa -l/'e so pe - ii, pie- sa - ¿i en pi - ¿i. pie-see - 2i in Zcc-pcc-jzv-aa, hci 2e do-mee Je o - sta,-¿a po zaebzfempred- pe - i LiJ^à oc - - -Ja lee - £ce -ja, piz-siu Je de-le zi -jbee — - Ice. D ~ • la-ai, se v dneh,Ico po - dec na meA, ¿Curent"- popravki. jlran it, W-mía tíaJct se ylast pttviírto ; ¿ran 11, Yl.vrstn, S.vvlf.takl: Jhfl ft\ i ¡ ? T=F=f r f . , Bi-lp ve - je-fe & T T T d ,¿ i i 'f r t \ ¡ r p t ¿jan. 1Z} JU.yrjta., fóakt : 11, ¡lvrsla.j ilakl : a. tempos^ ' é.e-7iin pa ' jirtxn 13, TE. vrsta, fin â.fakt : na-krem, .jjl i j j i" fíi f C f > vjzzje 7ia -krem - culj f ( stran 13, V.vrsta,, 4 takt : aH r stran. 1^, V-vrsta,; 1.ZL¿n3.tciJct: m \ ir r p n p iz -sta j