izziv Duhovni Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 45 Državnemu projektu Beremo skupaj se je v lanskem šolskem letu (2017/18) pridružila tudi naša šola. Prve informacije o tem projektu sem dobila v aktivu. Namen se mi je zdel dober, zato sem začela razmišljati, kako in v katerem letniku bi to prvič izvedla. Projekt Beremo skupaj Nevenka Tomšič-Iskra, prof. slovenskega jezika in književnosti, poučuje na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo (SŠFKZ) v Ljubljani. V šolstvu dela 27 let, ima naziv mentorica. Skupno branje med poukom Naša šola izvaja štiri programe: farmacevt- ski tehnik, kozmetični tehnik, zobotehnik in tehnik laboratorijske biomedicine. Prvi dve leti imajo dijaki štiri ure slovenskega jezika na teden, v tretjem in četrtem pa po tri ure. To pomeni, da imamo učitelji v pr- vem in drugem letniku več možnosti, da določeni snovi namenimo kakšno dodatno uro. Razmišljala sem, da so nekateri teksti v izboru za obvezno domače branje zahtevni in da bi bilo ustrezno in hkrati zanimivo, če bi jih vsaj deloma, če že ne v celoti (pač od- visno od dolžine) prebrali skupaj. Hkrati pa je tudi res, da dijaki premalo berejo na glas med uro, saj navadno primanjkuje časa. Prvi letnik – Antigona Pomislila sem na prvi letnik. V izboru je Sofoklejeva Antigona. Vsako leto sem ta tekst izbrala za izhodišče esejističnega pi- sanja. Moj šolski načrt in priprave so skla- dno s tem potekale septembra in oktobra. Zdi se mi pomembno, da v prvih letnikih začnem z literarno teorijo. Vedno se izka- že, da približno polovica razreda pojme pozna, ostali pa le površno, nikakor pa ne natančno. Vzporedno naredim pre- gled orientalske in antične književnosti. Dijaki dobijo vpogled v ljudsko verovanje tudi preko zgodb, ki to podpirajo. Na to se kasneje lepo navezujejo tudi zgodbe iz Svetega pisma, ki so v izboru za obvezno domače branje. Šolske ure so namenjene pogovoru o razvoju gledališča, katarzi, vlogi zbora. Pomembne so zgodbe, ki so vezane na Antigono, v prvi vrsti Ojdip in njegova družina. Kakšno uro rada name- nim pomenu družine, tako tradicionalne kot sodobne. Ta tema se dobro obnese kot spis za domačo nalogo in hkrati uvajanje v bogatenje besedišča. Pred skupno uro branja sem dijakom dala natančna navodila, ki so skupna za vsa do- mača branja. Želela sem, da najprej skrbno preberejo spremno besedo iz zbirke Klasje in si tako izoblikujejo prvi vtis o delu, ob tem pa napravijo izpiske o Sofokleju in te- banskem mitu, zapišejo svojo oznako An- tigone, razmislijo o vlogi zbora, o pojmih 'tragedija' in 'tragično'. Nato naj začnejo z branjem drame, ki pa naj bi jo sproti ob- navljali. Obnova, ki nastaja ob branju, je vezana na količino prebranega teksta in je enkrat natančneje označena, drugič pa bolj opisna. Tak dnevnik branja mi veliko pove o njihovem načinu branja. Ob obnovi se mi zdijo pomembni tudi citati, ki jih sami iz- berejo. To je zanimiva iztočnica za kasnejši pogovor ob tekstu. Ob tem nastajajo tudi zapisi manj razumljivih besed oz. teksta. Skupno branje sem razdelila na tri šolske ure. Moj načrt je bil naslednji: prvo uro naj bi dijaki predstavili Antigono, njen položaj v drami in podali svoje mnenje o njej, ob- novili tebanski mit ter ga povezali z Anti- gono, nato bi predstavili še vlogo Kreona in Ismene, na koncu pa razložili svoje razume- vanje tragičnosti. Drugo šolsko uro smo na glas prebrali uvo- dni del ter prvo, drugo in tretje poglavje. Dijaki so si sami razdelili vloge. Sproti smo obnavljali dramsko dogajanje; tako so imeli priložnost pokazati svoje razumevanje vse- bine. Razložili so tudi vlogo zbora. Tretjo uro smo prebrali še četrto in peto po- glavje ter sklepni prizor. Pogovorili smo se o pojmu tragičnosti, izpostavili Antigonino pot in oblikovali dramski trikotnik. Zaklju- čili smo z razmišljanjem o aktualnosti dra- me Antigona v današnjem času. Dijaki so pokazali razumevanje drame tudi z utemeljitvami: • o eno tnosti deja n ja in zgradb e ter ka ta rze; • kak o s e oblik u jejo znača ji os eb in n jiho v o spreminjanje; • o simetri ji k o t ob v eznem elemen t u ha r- monije; • o osno vnem k o nf lik t u; • o vp raša n j u, ali je An tig o na mo ralna zmagovalka. Temu delu so sledili koraki do eseja. Prvo navodilo je bilo naslednje: 1. Izberi motiv – pokop trupla, obsodba, Kreonova drža, Hajmonovo nasprotova- nje obsodbi. Kdaj pa ti goduješ? Iz svojih izkušenj lahko povem, da ko otro- ku pripoveduješ o življenju in delih njego- vega krstnega zavetnika, mu ime postane še bolj všeč in je nanj zelo ponosen. Ker to ime s sabo nosi nekaj več kot črke. Če pa boste z nekaj truda, četudi z občutkom nespre- Izkušnje tnosti, z otrokom ob pripovedovanju zgod- be iz priročnih materialov izdelali podobo svetnika s simboli, s katerimi se upodablja, boste pozitivno presenečeni še sami. Kar korajžno, ne komplicirajte! Dobre stvari so dobre kljub skromnosti v izražanju in pre- prosti upodobitvi. Literatura • Čuk, Silvester (2016): Svetnik za vsak dan. Koper: Ognjišče. • Keber, Janez (1988): Leksikon imen. Celje: Mohorjeva družba Celje. • Reven, Zdravko (1990): Kdaj goduješ? Ljubljana: Katehet- ski center. • Schauber, Vera; Schindler, Michael (1995): Svetniki in go- dovni zavetniki za vsak dan v letu. Ljubljana: Mladinska knjiga. Izkušnje 46 Vzgoja, september 2019, letnik XXI/3, številka 83 2. Postavi motiv v vsebino in odlomek ob- novi. 3. Zavzemi lastno stališče. 4. Izpelji zaključke. Izhodišče za naslednje korake so bili od- lomki iz Branj 1 (2000). Najprej Prva zbor- ska pesem, ob kateri je sledil razmislek: O katerih zmagah človeka govori? Kdaj je človek nemočen? Kaj mora spoštovati? Je to razmišljanje aktualno tudi danes? Nato drugi izbrani odlomek – Antigonin upor: Za katero pravico si prizadeva in kaj zastopa Kreon? V čem je njena tragičnost? Za zaključek nam je ostal še celostni pogled na Antigonino vlogo z izbranim citatom »Ne da sovražim, le da ljubim, sem na svetu«. Drugi letnik – Krst pri Savici V drugem letniku sem za temo skupne- ga branja iz izbora obveznega domačega branja izbrala Prešernov Krst pri Savici. Iz izkušenj vem, da to pesnitev dijaki tež- ko berejo. Moje navodilo pred branjem je bilo, da doma preberejo pesnitev in vodijo dnevnik branja, pred tem pa se informirajo o času nastanka pesnitve, o zgodovinskih ter literarnih okoliščinah. V prvi skupni uri smo ponovili literarno teorijo o sone- tni obliki, dijaki pa so predstavili svoje ra- zumevanje pesnitve. Izpostavili smo 1. del – Posvetilni sonet Matiju Čopu. Pogovor je bil usmerjen v motiv smrti prijatelja in pe- snikovo odpoved ljubezni. Druga ura je bila namenjena Uvodu. Iz- hodišče je bilo zgodovinsko ozadje, motiv pokristjanjevanja ter Črtomirjev nagovor zbrani četi. Začrtali smo zgradbo Uvoda: uvodni del, nagovor, zaključek – motiv po- boja, bratomorna vojna. Tretjo uro smo namenili Krstu. Izpostavili smo lirske, epske in dramske prvine. Pov- zeli smo dialog med Črtomirjem in Bogo- milo ter Črtomirjem in duhovnikom. Iz- postavili smo razumske in čustvene prvine. Skupne ure branja in pogovora smo zaklju- čili s pisnim razmišljanjem dijakov o: • Čr to mir je vi us o di in smisl u us o de; • r o ma n tičnem p o jmo va n j u us o de: o dlo- čitev za življenje, čeprav je to resignirano vztrajanje brez sreče. Bilo je vredno Z delom v razredu sem bila zadovoljna. Za uspešno izpeljano delo je bila bistvena njihova predpriprava: individualno branje besedila in spremne besede (zbirka Klasje). Izkazalo se je, da so bili bolje pripravljeni na te ure kot na običajen pogovor o tekstu. Zanimivo se jim je zdelo predelati določen del besedila v igro vlog, posledično pa so bili bolj ustvarjalni tudi pri pisnem razmi- šljanju o prebranem. Literatura • Ambrož, Darinka (2000): Branja 2: berilo in učbenik za 2. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol, 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. • Cuderman, Vinko idr. (2001): Branja 1: berilo in učbenik za 1. letnik gimnazij ter štiriletnih strokovnih šol, 1. izd., 1. natis. Ljubljana: DZS. • Prešeren, France (1991): Krst pri Savici. Ljubljana: DZS. • Sofokles (1994): Antigona. Ljubljana: DZS. 'Nature preschools' ali vrtci v naravi so v nasprotju z gozdnimi vrtci, ki imajo svoje korenine v Evropi, nastali v Severni Ameriki. V vrtcih v naravi so osredotočeni na kurikulum, ki daje prednost naravi in temelji na sezonskem dogajanju v naravnem svetu. Povzemajo Fröebelovo, Montessorijino in Steinerjevo pedagogiko. Delujejo po štirih načelih: glava, roke, srce in celovitost (holizem). Vrtec v naravi Nature preschool Nuša Turk, univ. dipl. inž. gozdarstva, certificirana gozdna pedagoginja, ima izkušnje z delom z otroki in mladimi. Kaj je vrtec v naravi V ZDA vrtec poimenujejo preschool ozi- roma mala šola. V zadnjih letih je v ZDA zaznati velik porast vrtcev v naravi, ki se imenujejo Nature preschools. Izhajajo iz okoljskih izobraževalnih gibanj in centrov izobraževanja o naravi (Nature Centers). Prvi takšen vrtec je nastal že leta 1976 v zvezni državi Massachusetts. V Evropi vedno bolj postajajo aktualni goz- dni vrtci. Gozdni vrtci imajo svojo filozofi- jo. Otroci so zunaj v vsakem vremenu. Ima- jo le kakšno prikolico, kočo ali kmetijo, kjer se lahko otroci preoblečejo, in sobo, kjer se lahko zadržujejo v ekstremnih vremenskih razmerah. Otroci preživijo 90 % časa zunaj, le 10 % časa pa v notranjem prostoru. Ekološko hrano pogosto pomalicajo zunaj, pijejo zeliščne čaje, igrajo se z blatom, vodo in naravnimi materiali. Otroci imajo mo- žnost, da sami rešujejo medsebojne kon- flikte. Odrasli je večinoma le opazovalec, ki se v igro otrok ne vmešava. V vrtcih v naravi pa so osredotočeni na ku- rikulum, ki daje prednost naravi in vklju- čuje veliko časa, preživetega zunaj, v narav- nem okolju. Otroci niso zunaj 90 % časa Vabljeni na strokovni posvet Kje smo z vzgojnim načrtom Celje, OŠ Lava, 15. 11. 2019 Inštitut Franca Pedička, ifp@vrn.si, www.pedagogika.si, 041 785 111