312
Nova postava
zastran opravljanja stroškov za popravo in zdržanje katoliških cerkev in duhovniških poslopij, potem za pripravo
cerkvenih potreb.
Veljavna za deželo kranjsko.
§. 1. Stroške za popravo in zdržanje cerkva, ka-planij in drugih cerkvenih poslopij , potem za pripravo cerkvene oprave, paramentov in drugih cerkvenih potreb morajo pred vsem opravljati tisti, kteri so k temu zavezani po kaki štiftengi, pogodbi ali po kakem drugem pravnem imenu. Kakost in mera te davšine se ravna po posebnem imenu dolžnosti.
§. 2. Ako se ne more, in na koliko se ne more dokazati taka dolžnost, se imajo porabiti za opravo teh stroškov najpred pogrešljivi prosti dohodki dotične Božje hiše; ako bi se pa s temi stroški shajati ne moglo , se porabijo tudi dohodki poddružnic taiste fare, če ne stoji posebna pogodba temu nasproti.
Spolnovaje postavne ukaze zastran prodaje in zadolževanja cerkvenega premoženja, se utegne tudi za-ložno premoženje teh cerkev na toliko poprijeti, na kolikor nima taisto že druzega namena, in kolikor se ga ne potrebuje za opravo drugih stroškov, ki se opravljajo z dohodki cerkvenega premoženja.
§. 3. Pri farovškem in gospodarskem poslopji mora tiste poprave, h kterim je cerkveni prebendar po svoji lastni, svojih poslov ali domačih ljudi krivnji, nemarnosti ali neskrbnosti priliko dal, on sam odpravljati.
§. 4. Ravno tako mora prebendar pri farovžu in gospodarskem poslopji sam opravljati manjše stroške za tako imenovane ,,sarta tecta", kakor plačo za dimnikarja, potem navadno popravo strehe , stropov, peči, duri, oken, ključavnic itd.
§. 5. K drugim stavbnim stroškom za te poslopja morajo cerkveni prebendarji tedaj pripomagati, kadar njih duhovnija (prebenda) v enem letu čez 500 gold. a. v. nese po fasiji , ki je od pripomočnikov (konkurentov) potrjena, ali če oi bil kdo ugovarjal, od dotične gosposke na prav postavljena.
§. 6. V tem primerljeji morajo prebendarji pri letnem dohodku čez 500 do 600 gold. 10. del, čez 600 do 700 gold. 9. del, čez 700 do 800 gold. 8. del, čez 800 do 900 gold. 7. del, Čez 900 do 1000 gold. 6. del, čez 1000 do 1100 gold. 5. del, čez 1100 do 1200 gold. 4. del, čez 1200 do 1300 gold. 3. del, čez 1300 polovico stavbnih stroškov plačevati, ki ostanejo po odbitku stroškov za strežnike (dninarje) in voznino, če se stavbeni stroški ne morejo poravnati po načinu v §. 1 — 4 imenovanem; nikoli pa se ne sme od prebendarjev več tirjati.
§. 7. Cerkveni prebendarji imajo pravico, dolžnost, ki njih zadene, plačevati v letnih rokih (brištih), ki ne smejo manjši biti   od tretjinke dohodkov,   kar jih  čez
313
500 gold. dobivajo. Dolžnost plačevanja v rokih ? na koliko jo po dovoljenem odloga prebendar sam opravljati ni bil zavezan , prehaja tudi na interkalare in na naslednike v vžitku duhovnije.                    (Dal. prih.)
320
Nova postava
zastran opravljanja stroškov za popravo in zdržanje katoliških cerkev in duhovniških poslopij, potem za pripravo
cerkvenih potreb.
Veljavna za deželo kranjsko. (Dalje.)
§. 8. Da se opravljajo stavbeni stroški, ki se po spredej stoječih odločbah (§§. 1—7) niso mogli skupej spraviti, se ima najpred patron v delež jemati.
On mora prevzeti, na koliko ne odločujejo posebne privatno-pravne imena kaj druzega, peti del stroškov, ki še ostanejo potem, ko se odbije donesek iz cerkvenega premoženja in duhovniških dohodkov in to , kar strežniki in voznina znese.
§. 9. Kdor je v posesti kake grajščine, s ktero je zvezana podelitna (patronska) pravica, mora spolnovati brez razločka vere dolžnosti, ki zadevajo patrona po tej postavi.
Samo iz te okoliščine, da škof nezavezan na pred-stavljenje (predvlastno) podeluje kako duhovnijo, se njemu ne morejo naložiti dolžnosti patrona.
§. 10. Duhovske družbe bodo pri duhovnijah z njimi vdruženih morale plačevati, ako se ne dokaže manjša dolžnost, polovico stroškov v §. 1 imenovanih po odbitku cene za strežnike in voznino.
§. 11. Stroški, ki se poravnati ne dajo z doneski imenovanimi v spredej stoječih odločbah, se opravljajo s tem, kar se nabere pri naberanji, ktero se utegne vpeljati v ta namen, in na koliko bi tudi to zadostno ne bilo , se opravljajo ostali stroški praviloma (po navadi) kakor druge občinske potrebe po odločbah občinske postave, če je treba po razdelitvi v celi cerkveni okolici (fari) na podlagi neposrednjih davkov, toda z ozirom na postavno oprostbo nekatoliških sovernikov.
§. 12. Poddružnice in hiše duhovnikov, pri njih izpostavljenih, morajo popravljati in zdrževati s privze-manjem pripravljenega cerkvenega premoženja tisti, v kterih korist take cerkve in hiše obstojijo , kjer se ne nahajajo druge pravne dolžnosti. Zavoij tega pa niso oprosteni dolžnosti pripomagati k stroškom za materno cerkev in faro (§. 1), razun če bi obstala posebna pogodba.
§. 13. Ako je z mežnarsko službo zvezana pravica do stanišča, veljajo zastran poprave in zdržanja tega stanišča ukazi te postave.
Ce je mežnar ob enem učitelj , in nasprotna dolžnost pripomagati k cerkvi in šoli še uravnana ni, in se tudi nobena druga pogodba ne doseže, tedaj opravljajo stroške za stanišče, ki mežnarju gre, oboji k pripomoči zavezani (konkurenti) na enake dele.
§. 14. Kolikorkrat uprava cerkvenega ali duhovniškega premoženja tirjati hoče po tej postavi donesek od patrona ali od srenje (soseske), mora ona pri škofii prositi za vpeljavo obravnave zastran pripomočkov : ta obravnava se ima vpeljati in veljavno izpeljati od poli-tiske gosposke na podlagi stavbenih načrtov, stroškenih prevdarkov in izpiskov cerkvenega premoženja, ki so se tej gosposki že izročili ali se bodo še le poslali.
(Konec prihodnjič.)