s* koristi «UUv-I|u4atv*. D«l«v-oprm vlè«nP do kmr pro4uctr»|o.
p*p«r ti d«voi*d
(ht initr««!« of lh« Ing «Um. Work-pro «ntitUd to all rhM thov product.
í.'^fül*'	»»»w». Dm. «, IÍ0T, M i IM mi of rio.
nChtoMo HI I»fe4*i tb* Act of UM|rm pi Mtrvblrd.
1RT9
Office: 2146 Blue Island At«.
"Dclavci vseh dežela, združite se".
paziti:!
naélovllko v okUp»|U. ki m n*h*|a poUg v«, éetf* naalnva. prilepi).-neg* «podajali
na ovitku. Ako (271)
I« itavilka .	'
leda| vam m prihodn|o itavllko naéaga liata potada naročnina. Proal, m«, ponovita |o tako).
Sle v. (No.) 270.
ideset milionov iz delavskih žepov.
). oktobra je jekleni trust raz-lil, da znaša dobiček za zad-čctrletjc trideset milionov rje v, ali milionov v«e kakor inje četrtletje in 17 milionov kakor prvo četrtletje v lotu i. Od kod ta ogromni profit ?
to vpračanje nam daj^ polilo izpoved tlclovskega koini-rja pred senatno preiskavo 4. ;embra 1911. Iz te izjave je tvidno da dela na tisoče tlelav->v v tej industriji ihi dese«t in lo dvanajst ur na dan in sedem ti v tednu. V nekaterih slučajih delavci celo po šestnajnt, mnajst in celo 24 ur ncpretr-V dottfih slučajih so danes lavei v tej industriji slabe j še ani kakor so bili 1. 1892. Ako upo&tevamo še sedanjo dragi-, I k) tet n pa moramo priznati, so danes vsi delavci jeklenega a slabše plačani, kakor so i pred dvajset leti. kajti cena je v zadnjih 20 letih ]>osko-la za 40—60%. a plače so se večjem zvišale do 18%.
Jekleni trust ima popolno kon-lo na jeklenem trgu ter tako ogoča velikanski profit. ker lnoma svobodno nastavlja me svojemu produktu. Ali ni fvcčja nesmisel, da se pusti eriško ljudstvo leto za letom petil Zakaj bi ameriški narod krat za vselej ne zaklical: do tu niČ več! ter sam prevzel to gi-ntsko podjetje» v svojo oskrbo, or ima v oskrbi pošto in ka-imajo evropske države v *bi železnice, eksprese, rudni-d. 8 tem bi se z enim udar-•> dve muhi: delavci v ekleni industriji bi dobili popol-o plačo za svoje de<lo in kousu-entje bi dobivali izdelke ceneje.
Chicago» 111., 12. novembra (November) 1M2.
Leto (VoL) VIL
♦18, ali $100 na vsako družino. Hinnbug te vrste oropa vsako ameriško družino za 100 dolarjev letno. Ako to ni rop v praveui po »nenu besede, potem ne vemo kaj je. Za vse to pa je odgovorna naša politična mašiua in zato se da to sleparstvo ozdraviti edino s politiko. Treba je samo postaviti na krmilo te mašine ljudi, ki se ne bodo dati potlačiti v blato korupcije, »temveč bodo korupciji sami napovedali brezobziren! boj. Da pa 1h) korupcija tem dlje časa ob stojala in vladala, zato delajo prizadeti humbugarji z vsemi krip-lji na to, da ja ne pridejo na vladajoča mesta celi možje!
Pasje meso za delavce.
Pred kratkem se je vrnila iz Evrope gospa Klmer Black, ki je pravi vzor ameriške ženske ekstra-vagantnosti in luksusa. Odlična gospa ve veliko povedati o neznosni draginji, ki vlada v Evropi. Dejala je: "Ko sem bila v Mona-koveiu, Nemško, sem videla, da so samo en dan prodali nad 100 psov, revnim ljudem. Razume se, da je bilo to meso po tržnih nadzornikih pregledano in je bilo dobro ¿a uživanje. Mestne mesnice tam dobro uspevajo, ker so podvržene smešnemu nadzorstvu. M rs. Bladk je hotela s tem reči, da naj tudi ameriško ljudstvo je jsisje meso, ako mu je navadno meso predrago. Vse. kar bi potrebovali, je, da se preskrbi nadzorstvo in |>otein je vprašanje rešeno. V zvezi s tem pa se je dama izrazila, da je dobila v Evropi slast za svakovrst-na delikatesna jedila katerih do sedaj še ni uživala v Ameriki. Mi delavci gospo Black prav dobro razumemo. Svetovali p«a bi ji, da naj enkrat sama i>okusi pasjo pečenko in ako ji bo ugajala, bomo njen nasvet upoštevali.
Ameriški humbug.
Da ameriški špekulanje razulejo svoj "bi/nes" kakor ga e razume nihče drug, priča izja-a znanega pistatelja in razisko-alca Clyde H. Tavonner-ja. Ta je s> daljši preiskavi dognal, da so azne korporacije izdale za tri-eset byionov dolarjev delnic, za tere ni bilo plačanega niti enta, da tako tem lažje slepijo lado ter ropajo ljudstvo. V go-ih slučajih namreč zakoni do-htjejo višino do katere smo tgati profit. Ako na primefc zna-profit kake električne družbe d določeno višino, potem mora mpanija znižati ceno elektriki, r pa nikor ni po volji priza-im kapitalistom. Da pa se u ognejo, povočajo svoj kapi-seveda samo na papirju, in o neoviramo izkoriščajo kon-ente. Od tega navideznega ka-la vlečejo lastniki letno 1500 lionov dolarjev. Na vsakega bivalca Zdmž. držav bi prišlo
Madež dvajsetega stoletja.
2,00,000 otrok, ki še niso stari 14 let, je danes zaposlenih v aiue riški industrij, fc«r njihovi očet je ne zaslužijo dovolj, da bi mogli svojo družino dostojno preživlja ti, in zaito, ker je otročje delo ce nejše kakor odrastlih delavcev in delavk. Kljub temu pa je večina ameriških delavcev tako zaslepi jetia, da to zločinstvo še )>ospešu-je s tem. da pri voytvah glasuje za kapitalistične stranke, katere edini so odgovorne za to ra'k rano na telesu sedanje drutfbe. Da se ta nevarna bolezen ozdravi, bo potrebna težka operacija, katero bo ¡¿vršil na telesu našega družabnega ustraja socializem: čim prej, tem bolje!
Izid volitev in socialistična stranka.
Ženska volilna pravica.
Izmed Ti držav, kjer je bila predfložena sjirememba konstitu-cije za dovolitev ženske volilne pravice, je bila ta sprememba v štirih državah in sicer v Kansa-su, Arizoni, Miehiganu in Ore-gonu, sprejeta.
Dva So)arfa!
REV. ANTON SOJAR NA KRISTANOVEM SHODU V CHICAOU 3. NOV. T. L.:
"Prosim oproščenja. g. Kristan! Jaz Vas nisem razumel, kaj ste mislili z besedo: revolucija."
G. Kristan je povedal veliko dobrega in jaz mu dam čast za to!"
"Dragi sodrugi! Bog vam pomagaj! Jaz vam želim vso srečo!"
REV. ANT SOJAR V ' AMER SLOVENCI" Z DNE 8. NOV. T. L.:
"Pojdite se solit, vi Kristan, s vašim petjem in s vašimi obljubam!"
"Kristan po Ameriki prašno slamo mlati!" "Sladki lafajivci ste socialsti, zapeljivci in hujskači!"
Tukaj sta dva Sojarja ! Jeden Rev. Anton Sojar drugega Hc\ Antona Sojarja bije po sobah is <•••!jostih i Jeden kvv.H Sojar vleče drugega Rev. Sojarja za nos! Jeden Rev. Sojar o fgovori na socialističnem shodu tako — a drugi Rev. Sojar pa piše v jolietski cunji zopet drugače! Ali je treba še kakšnega dokaza, da je Rev. Anton zrel za norišnico!!
»»H*»*«»»»«»»«»»»
Najsi je zmagal demokrat Wil-son, ifcajsi sta Taft in Roo»e. velt doživela še tako usodepolne poraze, socialistična stranka je tlobila svoj delež, da veičjega pričakovati ni mogla. Število socialističnih glasov se je ob zadnjih preilsedniških volitvah povečalo za nad 100 procentov. Ako upoite* vamo mladost ameriškega socialističnega gibanja in ako pri tem upoštevamo politično mešanico kapitalističnih strank, in neiačrp-Ijiva sredstva, ki jih imajo iste na razpolago za svojo agitacijo in humbug, potem moramo biti (>opolnoma zadovoljni z uspehom. M ilion socialističnih glasov, je milion protestnih glasov proti seelan ji gospodarski ki tino si i, proti kapitalističnemu robatvu, proti obstoječemu družabnemu redu. TA milion glasov je sijajna manifestacija. ki navdaja kapitalist iéne tirane z grozo in strahom, manifestacija, katero bodo ljudski izkoriščevalci vselej in po vsot l upoštevali, celo morali upoštevati, -ker bodo v strahu, da socialistična stranka jutri ali po jut raj-šnjem ne dobi moči in oblasti v roke ter ž njimi obračuna zgodovinski račun Sieer je po vseh zakonih naravnega razvoja določe. no, da je zmaga socializma nad kapitalizmom neizogibna, kakor je bila neizogibna zmaga kapitalizma nad fevdalizmom. Naravni razvoj se pač tla ovirali a ne za-braniti. In to so glavni zastopniki kapitalizma začeli u videvati. To spoznanje je rodijo Rooservclta in njegovo napredno stranko, katera hoče «lati ljudstvu nekaj scialistič-nih zahtev, da bi se na ta način ubranila socializma. Cim več je s*K'ialističnih glasov, tem bolj u-poštevajo vladajoči faktorji soc. zahteve. Iz -tiega je torej razvidno, da glas za socialistično stranko ni proč vržen glas, temveč je glas. katerega U|>oatevajo nasprotniki v večji meri, kakor pa glasove svojih lastnih strank.
Res je, da socialisti letos niso izvolili nobenega kongresmana, tla si so u|>ali na kakih deset in jm>-leg tega je zgubila še tistega edinega. ki ga je imela. To. dragi či-tatelji iti prvi slučaj v zgodovini socializma. Enake slučaje pozna zgodovina soc. stranke v Nemčiji, v Franciji, v Avstriji in drugod. Ob vsaki taki priliki so nasprotniki zagnali divji krik, češ, soeia-lizem gre rakovo i>ot. socializem je strt, je mrtev. A poglejmo danes v Nemčijo, kjer zastopa razredno zavedno ljudstvo 110 »oe. poslancev v državnem zboru, v Avstrijo s 82 državnimi soc. poslanci, v Francijo 76. Za socialiste ne sme biti glavno vprašanje, koliko poslancev je izvoljenih, glavno vprašanje je, koliko soc. agitacije, se izvrši, koliko ljudi misli socialistično, koliko ljudi spoznava sedanji krivični družabni red, koliko ljudi je pripravljenih sa strmoglavi jen je kapitalizma in u-vedbo socializma. Ako se zavedamo tega, poftem lahko s ponosom in zadovoljstvom zremo na mi-
1 ionsko armado ameriškega zavednega delavstva ter takoj po volitvah zastavimo vse sile v novo agitacijo, v nov boj za uresniče-uje svojih idej! Kadar bo socialistična armada do volj Velika, te-
dranskega morja ter si tam osvojila nekaj važnejših Q]>o*tojank. Avstrija je vsled tega vsa iz sebe in preti Srbiji z vojno. Krbijo j>od-pira Rusija, a Avstrijo Nemičija. Vsled tega lahko vsak čas izbruh, ne vojrjn med Rusijo in Avstrijo.
— Nevošljivost evroi>skib vele-vlasti ne dopusti, da bi si Bolgari
dsjjludi socialistični zaatopniki in	W8Vojili CarigPtdf ki je V8led gv0.
uradniki ne l*>do izostali.	]e izredll0 vwlike važnosti.
Mad 1,200.000 glasov je bilo od-	Ne morda za>lo, ker ga privoščijo
danili za kandidate socialistične	Turčiji; kaj še. Imele bi ga rade
strahke po vseh Združenih drža-	vse države. Bolgari s tem seveda
vah, kakor kažejo sedanja neurad-	niso zadovoljni. Na ta način se po-
na poročila iz volilno — kara-	rajajo nove zapreke za mir in voj
paujskega (komiteja. Tu sem spa-	ni moloh bo imel še obilo posla,
dajo tudi glasovi, katere so razni |	prodno l»v mir na Balkanu, krajevni kandidate dobili nad
predsedniškim kandidatom. Teh I	Konvencija A. F. of L.
glasov je nad 200.000.	V Rochester-u, N. Y., se je za d-
Kolikor je do sedaj mogoče do-	nji ponedeljek pričela konvencija
gnali, so bili izvoljeni naslednji	ameriške delavske federacije
soc|uradmki: 4 državni senatorji	(American Federration of Lalsir).
— 2 v Nevadi. 1 v Kansasu. in 1 Californiji; 24 zastopnikov v zakonodaje posameznih držav in sicer: 4—6 v Illinois-u. 2 v Kansasu, 4 v Nevadi, 2 v lVnnsylrauiji, 1 v Ko rt h Da koti, 2 v Californiji,
Konvencija obeta biti najvažnejša, kar jih (»oziia zgodovina te organizacije. Marsikaj se govori o tem in onem, a danes se št» ne da reči, kaj vse bo sprejelo oziroma zavrglo. Vsekakor pa j« gotovo,
1 v Colorado, 1 v New Yorku in I da bodo prišla na dnevni red naj 6 v Wiaeonsinu. Večino so dobili važnejša vprašanja sedanjosti, v 6 eountv-ih — 2 v Kansasu. 2 v Veliko se govori o odobreuju po Montani. 1 v Pennsvlvaniji in 1 v litične stranke in to vprašanje bo Nevadi.	imelo nedvomno veliko zagovor-
V osmih kongresnih diatriktih nikov med delegati. Dalje se bo so socialisti prisilili nasprotne razpravljalo o organizaciji Indu-stranke, da so se združile, ker bi strial Workeirs of the World in sicer socialistični kandidatjc pro- vprašanje industrialnega uniouiz tlrli. ( etudi je bil sodrug Berger ma bo moralo biti rešeno. Važna v Milwaukee poražen, se je števi-1 točka na programu je tudi chika
lo njegovih glasov od zadnjih vo-lit«** pomnožilo. V nekaterih okrajih so bili socialistični kandidatje zadaj le za nekaj sto glasov.
Volilno osleparstvo v Chicagi.
Za d njci volitve so ]K)kazale. tla se je t liti i chicaško tlela vstvo začelo -prebujati iz dolgega spanja
nezavednosti in,brezbrižnosti. Politična trdnjava demokratske ko-rupcije hc je začela rušiti in sicer v tolikem obsegu, da njenega padca v najbližji bodočnosti na noben nočni;!
kar je jasno razvidno iz izida zad njih volitev, pri katerih je dobil Del m nad 54,000 glasov in so bili izvoljeni tri ali štiri socialisti v legislaturo. Socialistični -kandidat za okrajnega pravd ni ka William A. Cnnnea pa je dobil nad 100.000 glasov, a resnično število nje^o-
ški časnikarski štrajk. — Med delegati je vtiliko soeialistov.
Moderna eolnina.
Mostovi eez reke, potoke i. t. d. so bili svoj čas privatna last od koje so lastniki kolektali eol nino od ljudi, ki so je uporabljali. Ljudstvo se je tega naveličalo in s skupnimi močmi, ali zgradilo nov most ali pa kupilo obstoječega. Ker pa so taki lastniki uvideli, da bo s skupnim lastništvom
.	v	. izginil njihov profit. so skušali
ne 1m, raogoee prepreči,, | syoj denHr upreii v kako dfUgo
podjetje, ki bi omogočevalo lahko
in brez skrbno življenje, ali pa so
svoj denar posadili |>osameznikom
ali občinam, ali deželam na lepe
obresti. Tako so si na nov način
zasigurali lepe dohodke in tako
ugodno in lahko življenje. Ta nov
.	. .	- , način jim je dosti bolj lrgajal.
vrliI Klasov pa j, nedvomno v«je. T„ko JO i(,oja kkoriiii.anja rastla
kakor kazpjo Mov.lno pr.to. K- o ()o aanainjoKa dne. ko je kapitali-nepravilngitili ... (foljufijih. ki ho iuftlo ,mliralljo ri lo (io vrhlm. Jil. ..Kanjah naaproln.k,. Sploino ca ¡, ko ias „j ve? (|alci. ko bo
«■ sod,. .1« ao na ta nuni prepre-	ijudstv0 „Hveliialo „Učevati col-
e.l. njegovo wyol.t«v Ker ..na ao«.	nino avojim izkork-,.valeem. <>avo.
at ranita dovolj dokazov na razpo-	jilo gi ,)0 mlm(.te irtoriižanja. lago. bo zahtevala novo štetje
novo
glasov, kakor hitro bo uradno štetje glasov končano. V ta namen st» zbira obrambi fond. ki nepričakovano hitro raste in bo v nekaj dneh dosegel zahtevano višino $10.000; kajti delavstvo se zaveda, da je bilo ogoljufano in se zato ne boji nobenih žrtev, da doseže pravico.
Kako se kapitalistični lopovi boje ixvolit\£tega moža, kaže dej. stvo. da so mu lik pred volitvami ponudili $75.000. ako se odpove kandidaturi.
kakor si jie svoj čas osvojilo most Ove in druge naprave.
Kakor hitro se začne delavec
zavedati samega sebe. je zmožen zdrobiti vse «verige, v katere so ga uklonili njegovi vzgogitelji.
V Aapen-u, Colo je bil poravnan štrajk. ki je#trajal skoro en meaec.
Moč industrijskih kraljev.
Katlar hoče kak vladar, bodisi že kralj ali cesar ali knez ali karkoli, v ustavni elržavi nove davke, mora prositi zastopnike ljudstva, če mu jih dovolijo. Brez tega dovoljenja je vladarjeva volja niče va. Vse kaj drugega pa je moč industrijskih vladarjev. Ti imajo danes z ozirom na dohodke alisolutno oblast. Ako hočejo novih davkov, iste lahko naložijo, ne da bi koga vprašali, in ljudstvo jih mora plačati rado ali nerado. Ako hoče petrolejski trust novih dohodkov, poviša ceno potroleju in novi dohodki so tu, iz delavskih žepov, seveda, kajti bogatini ne rabijo petroleja.
Kadar hoče sladkorni trust novih davkov od ljudi, poviša cene sladkorju, ne da bi katerega vprašal, ¿e je tako povišanje opravičeno ali ne.
Kadar zahtevajo premogovni baroni novih davkov, povišajo cene premoga in elena-r je tu. Ali je mogoče, da bi se kupovalci premoga temu uprli? N«! Kdor noče zmrzniti, bo porabil zadnji cent. da si kupi premog, če se je se tako podražil.
Kadar hoče mesni trust uničiti svojega tekmeca, tenis j rabi de- ' nar, ker prodaja meso pod ceno toliko časa, tla uniči konkurenta. Toda ta denar ne gre iz trusto-vega žepa. marveč, trust poviša cena mesa in izguba jc pokrita z ljudskim denarjem in trustov profit je ohranjen.
Isto tlela volneni trust, lesni trust ni vsi drugi trusti, ne da bi kedaj kateri vprašal konsumente za dovoljenje. Vse to se godi na račun ljudstva, ne da bi ljudstvo imelo besedo pri tem a kljub temu ljudstvo veruje v amerišiko svobodo z veliko svečanostjo v zavesti, da jc bilo konec nepostavnega obdavčevanja v vojni za svobodo Z. držav ameriških. In število ameriških priseljencev, katero ni baš naj lino, a z groza in studom obrača nazaj na dobo tlake in desetine, a le malo se jih zadeva, da danes ne plačujejo industrijskim baronom samo desetine, temveč jim dajejo trikrat, štirikrat in celo petkrat več kakor desetino. VeČina ljudi se j« udala v "voljo lK>žjo", če ž, saj drugače biti ne more, A kakor je gotovo prišel čas, da se je odpravila tlaka in desetina, da se je opravila v Ameriki ameriška odvisnost, tako bo priše<l gotovo čas, ko bo ljudstvo spoznalo krivico ter bo slo v boj za gospodarsko enakost.
Shernianov protitrustni zakon je omogočil sodišču naložiti klo-bučarski organzaciji $240.000 kasni zarahi poziva na bojkot. Isti proti-trustni zakon pa ne omogočil je omejiti početje roparskih trustov.
Debata med Kristanom in Sojar jem.
Bolgari pred Carigradom.
— Bojno klanje na balkanskih bojiščih je v polnem teku. Nekdaj nepremagljiva turšlka armada je tako zaostala v organizaciji, da jc tepena ml vseli strani. Bolgarski vojski, ki je najbolje opremljena, najbolje organizirana, se je posrečilo po hudih in krvavih bojih prodreti prav jn-etl Carigrad, glavno mesto Turškega cesarstva. Kakor poročila trdijo, imajo Turki le še nekaj trdnjav pred Čari« gradom v oblasti in ko padejo te, jc tudi padec mesta neizogiben. Poročila gredo celo tako daleč, da je padec Carigrada pričakovati vsak čas.
Med tem, ko se je vzhodni del turške armade, ki je bil najmočnejši umikal pred Bolgari, se je južni umikal pred Grki, ki so že dospeli prav do Soipna in si istega osvojili. Severo zapadni del pa
(Nadaljevanje in konce.) Rev Sojar je govoril : "Cenjeni zborovalci' Jaz kot katoliški duhovnik ni-
še kljub hrabremu zoperstavljen-ju je moral umakniti pred srbsko in črnogorsko vojsko.
Di navdušijo turško vojsko za I sem nasproten delavcem. (Klici: boj. jc vrhovni duhovnik turške Na glas! Na glas!) Ja! Bom! Ka-vojske razglasil "sveto" vojno toliški duhovniki, niti katoliška proti sovražnikom. Več najboljših cerkev sama ne nasprotuje initere-pridigarjev so poslali na bojišče, som delavskega ljudstva. To je da tam vojake navdušujejo in ro- cerkev pokazala že neštetokrat
tijo. d» naj raje sprejmejo smrt V(Hlllo	delavcem. Ob ča-
kakor poraz*.	I v . ' * ... . ...
ri i •	.	su krize smo veliko storili za rev-
Turska vlada sama priznava po- ne% ^^^ dolavce Kakor
po en poraz in je pripravljena vwfPi mi dllhovniki sm0 j
skleniti mir. Turško ljudstvo nn n^:. ur,
.. \ . , ; _ . ' . ljudje kakor vi; smo sinovi rev-je proti miru in se hoče bojevat	..	u i
do zadnjega	" "tRn*/*: Zato pn n,kftkor ™
jl	moremo hiti vam nasprotni. Da-
— Ze ml nekdaj teži Srbija za	!je, jaz ne si m pa« i zi ram s kaprta-
tem. da dobi prosto pot do morja,	listi, niti katoliška cerkev ne sim-
kar bi bilo za njen gospodarski	patizira. Priznam, da se delavcem
razvoj'velike važnsti. Kaj takega	godi velika krivica od strani ka-
njen. sosedi Avstriji nikakor ni	pitalistov; pripoznam majhen za-
po volji. A ne meneč se za grožnje	dužek. Naravnost »sramota je za
Avstrije je srbska in črnogorska	lansinjo dobo, da je delavec ta-
armnda krenila proti obali Ja-'ko nizko plačan
Gospod Kristan vami je tukaj marsikaj povedal, kako bi se izboljšale delavske razmere, in jaz se v več stvareh ž njim strinjam. Vsega pa ne morem odobravati. Da cerkev res skrbi za delavca je pokazal papež Leon XIII., ki je izdal posebno navodilo za izboljšanje delavskega življenja. V svoji "Encikliki renrni nova-ruira" je pozval delodajalce, da naj pomislijo, da so tudi delavci ustvarjeni po božji podobi in da naj imajo zato usmiljenje ž njimi. (Smeh.) Pripoznavajo naj jim primerno plačo za njihovo delo, da bodo mogli ugodno živeti. V isti encikliki papež apelira na države, da naj te z delavcem koristnimi zakoni skušajo omiliti veliko beti o in trpljenje, ki vlada nad njimi. Od delavcev pa papež zahteva, da naj gledajo, da bodo vredni plače, katero prejemajo. (Smeh.) S to svojo encikll-• (Nadaljevanje na 2. strani.)
pkolktarec
Debata med Kristanom in Sojarjem.
i Nadaljevanje s prve strani.)
ko je papež Leon XIII, ki se ime-nuje tudi socialni papež, kot poglavar kat. cerkve in namestnik Izveličarja pokaral, da ima ree srce za delavstvo in da more cerkev pomagati do rešifcve socialnega problema.
Res je, da se veliko pije in pi-jančuje Toda tudi proti temu zlu ima katoliška cerkev zdravilo; priporoča in uči povsod treznost. — Cerkev u$i prijateljstvo, in kjer le more, skuša zbližati na-sprotatva med izkoriščanimi in izkoriščevalci.
Jaz mislim, da ni tako hudo, da ni take bede. kot se opisuje. Kdor ravno nima dela, lahko dobi vsega, samo če prosi. (Smeh in zgražanje.) Saj država rada pomaga vsem m skrbeti mora za vse, ka kor oče za svoje otroke. Ne — ljudem ni treba umirati od glada! Kdor to pravi, da ljudje u-mirajo gladu, ta je lainik! Nikomur ni trebs. od glada umirati; če ve, kje in kako prositi.
Kar se tiče socializma samega, priznam vse, kar je dobrega v njem. Priznam, da je organizaci ja potrebna. Z organizacijo se dosti doseže, — poglejte samo na Kranjsko, kako lepe vspehe daje
(Poreden
prvega človeka pustil pred paradižem brez vsega, da mu ni dal
ničesar. Dal mu je dosti j dal mu je zemljo, ktero naj porabi sebi v prid, dal mu je razum. (Smeh.) Bog ni kriv, da so slabe razmere, saj je dal človeku vse sposobnosti, da si uredi vse sam kakor hoče. In kdor hoče gledati za tem, da kaj ima, saj ima. V Ameriki so dobre plače, samo kdor hoče delati. (Smeh in klici: Prej ste pa rekli, da so plače sramotno nizke- <Kako se to atrinjat) Kdor hoče delati, lahko ima nekaj. Država tudi rada pomaga. Vsak Slovenec, bodisi v Chicagi ali kje drugje, lahko djbi od vlade zastonj "homestead" ali zemljo, kjer si postavi svoj dom, samo če dela in če si kaj prihrani.
Končno bi vas še nekaj prosil. Vi slovenski socialisti v Chicagi ste moji hudi nasprotniki. Priza-djali ste mi veliko hudega; napadali ste me in žalili in žalili ste moje farane, ki hodijo v mojo cerkev. Ali jas vam danes vse odpuščam! Bodimo jedini- Delajmo skupaj za koristi delavstva! Meni ni mar, Če hodite v cerkev ali ne. Če vidite, da vam cerkev ni potrebna, ni treba hoditi v cerkev — prijatelji smo vsejedno, samo pustite mene, cerkev in tiste, ki še hodijo v cerkev, pri miru. Vsak bo sam zase dajal odgovor!"
(Ploskanje Sojar je vih prista-
zadružna organizacija smeh.) Katoliška cerkev odobra- šev.) va in podpiše vse, kar je dobrega I 8odr. Zavertnik: v socialismu. Cerkev samo pobija Besedo ima zdaj . greh v socializmu. Da je pa v so-1	sodr. Etbin Kristan,
cializmu dosti greha, vam bom "Sodrugi »Prijatelji! Povedati dokazal. (Čita iz podpisanih li- ( vam moram odkrito, da sem sto v:) Socializem so začeli Marks, razočaran! Pričakoval sem česa La Salle, Engels itd. Ti ljudje so drugega. Pričakoval sem, da bo bili brezverci. Dejali so, da si mo- g. Sojar povedal nekaj, kar bi ramo paradiž poiskati na tem sve-1 res podalo podlago kakšni debati, tu, ker drugje ga ni. Aug. Bebel. toda to, kar je povedal g. Sojar, nemški socialist, je dejal nekoč so same prasne čenče 1 (Burni a-(Sojar je omenil tudi datume, to- plauz.) V starem kraju smo i-da poročevalec jih vsled naglega meli večkrat priliko, da smo de-Čitanja ni mogel vjeti), da name- batirali z dr. Krehom in dr. Uše-sto vere naj pride brezboštvo. Isti ničnikom itd. Ti ljudje imajo res Bebel je dejal zopet, da "nebesa nekaj v glavi in ž njimi se je dalo prepustimo angel jem in vrabcem" stvarno govoriti. Toda to ni no Neki drugi socialist je rekel, da bena debata. O. Sojar je nekaj človek izvira iz živali. Engels v govoril, ali dokazal ni nič — prav svoji knjnri "The Origin of the niči (Oromovit aplavi.) Pričako-Famil.v" piše nasprotno današnjemu zakonu med možem in, ženo. Socialistična stranka priporoča protiverske spise. Socialisti sami zametavajo vero. Poglejte naSe slovenske socialiste — niso nobeni dobri katoličani! To je, kar je slabega v socializmu. — G. Kristan ima lepe ideje, ali jaz ne vem, kako se bodo uresničile. Meni se zdi, da danes hodimo po nogah — potem pa bo ravno narobe svet: hodili bomo po glavah. — Socializem je proti 7. božji zapovedi. Jaz bi rad znal. kako bodo socialisti vzeli^ kapitalistom vse te stvari t Bojim se, da zlepa ne pojde! Ati jim smemo vzeti t Jaz mislim, da ne! Kajti če vzamemo kapitalistom mašine, je to greh! (Burni smeh po dvorani.)
Končno je moje mnenje: Čemu bi se trudili in borili za nekaj, kar morda pride Čez 50 ali sto let t Pobrigajmo se rajse za to, kar je Že jutri dobro, kar že jutri imamo. Priporočal bi cenjenim navzočim, da naj pristopajo k bratskim jednotam, da ne bo potem treba fehtati okrog, kadar •kdo umrje in ne zapuati centa. Čitajte knjige in časnike, (klic: socialistične!) izobraznjte se! Or-ganizujte se v unije, toda ne dajte se podkupiti od kapitalistov. Glejte. da si preskrhite državljanske papirje, da boste državljani. Kaj vam pomaga zabavljati čez kapitaliste, če jih pa ne morete prijeti rta volišču. (Klici: Smo že preskrbljeni! Ni nas treba učiti o tem! Govorite rajši o socializmu!) Pojdite volit, a ne dajte se prodat nasprotnim kandidatom. Jaz vem. da v politiki vlada velika korupcija. Poskrbite malo tudi za svoje domače razmere. Seznanite se s "charity bureaus", kjer dobite zastonj vse. kadar ste v sili. (Smeh in klici: dol s charity!) Ni vam treba gladu umirati ! Jaz lahko spravim vse sloven-sk sirote in reveže v Chicagi zastonj v dobre sirotišnice! (Velik smeh.)
Kakor sem že omenil, g. Kristan vam je povedal veliko dobrega in jaz mu dam čast za to. Ali za eno stvar mu moram nasprotovati in prosim Vas, gospod Kristan, (obrne se proti sodr. Kristanu) pustite vero in boga pri mirni (Proti občinstvu.) O. Kristan se je prej.y svojem govo ru norčeval is boga reko«, da je
val sem, da bo g. župnik povedal kaj o tem, kar je pisal v glasilu klerikalcev — ne katoličanov 1 "Amerikanskem Slovencu", namreč, da jaz učim — krvavo revolucijo, to je boj z nožmi in pestmi! O. Sojar pa ni povedal o tem — niči (Ploskanje in klici.) Vi ste mene napadli v javnosti, g. župnik, dokaiite mi adaj, kje tem jas to govorili (Viharno ploskanje. Sojar molči.) Govoril sem že na neštetih shodil in tudi tu v Ameriki sem do sedaj imel lepo število shodov, ampak nikdar in nikjer nisem še priporočal nasilja, kajti nisem tak oseh da bi delav cem priporočal nekaj, od česar nimajo nobene koristi, pač pa nedvomno škodo. Vsak socialist ve, da z nasilnimi dejanji se ne da ničesar doseči. Ako bi danes zaklali jednega kapitalista, jutri bi že dobili drugega živega na njegovo mesto. Kaj smo s tem pridobili t Tam je velika palača. Sezidali so jo delavci. Notri stanuje kapitalist, ali pa morda njegova ljubica. V ta namen bi ta palača res ne smela sltržifti: porabila bi se lahko za kaj boljšega. Toda naj li delavci zaradi tega porušijo to palačo z dinamitomf Bila bi največja nespamet, da bi delavci podirali to, kar so s trudom zgradili. Delavci bodo palačo pozneje v socialistični družbi že porabili za kaj koristnega. Toliko v pojasnilo, da socialisti smo največji nasprotniki nasilnih dejapj in da jaz- z besedo "revolucija", kadar govorim o socialni revoluciji, ne mislim boja z nožmi in pestmi. Ste me razumeli g. župnik t (Ap-lauz).
G. Sojar je rekel, da odobrava socializem, kolikor je dobrega. F tem ni nič povedano. Socializem je celota, ki se ne da deliti Ali je ves dober, ali pa ves slab Ali sem za socializem, ali pa pro ti socializmu — srednje poti ni o bi g. Sojar hotel povedati res nico. moral bi reči, da je proti socializmu! (Aplauz). — Papež Leon XII i. je res dajal nekskšne nasvete v znani encikliki "Re rum novarum", toda ni jih da zato, ds bi delavcem pokazal pot do rešitve, temveč zato, da bi delavce iy>gna1 še bolj nazaj. Papež je rekel: "Država vam bo pomagala." Država T Kaj pa je država? Ali ni današnja država pro-tidelavska organizacija t In ta dr
¿ava, ki vlada z večino proti de-avatvu, bo delavcem pomagala! Država, ktero* ima kapitalizem v svojih kirempljih ravnotako k a-tor delavca? Delavstvo naj le pri cakuje rešitve od kapitalističiie države! (Aplavz). Dalje: Papež je rekel: "Kapitalisti, bodite u-smiljeni napram delavcem!*' 1 -smiljeni! U-s-m-i-l-it-e se delavčev, o kapitalisti! In kapitalisti so res usmiljeni! Tako ae jim u-bogi delavci smilijo, da jih samega usmiljenja — derejo do kosti. To je tista stara pesem, ki se glasi: Ljubi svojega bližnjega. Delavec, ljubi svojega bližnjega — kapitalista! Ljubi tisto roko — ljubi in poljubuj jo! — ktera te tepe z bičem tlačenja in izkoriščanja — ljubi roko, ktera ti krade iz žepa tvoj produkt — ljubi roko, ktera te preganja icz kraja v kraj! Ali narobe: Kapitalist naj ljuibi delavca 1 Kapitalist, kteri ne smatra delavca za nič drugega kakor za sredstvo izkoriščanja, naj ga ljubi. O ne! Kapitalist ne more poznati nobenega usmiljenja: on pozna samo eno stvar — profit. Kapitalistični svet tudi ne pozna ljubezni do bližnjega, razum takrat, ko je človek mlad in če je njegov bližnji — oseba drugega spola. — Papež je torej s svojimi nasveti slabo zadel. Ali povrhu je tista enciklika "Reruin novarum" nevarna. Nevarna je radi tega, ker se katoliška cerkev obeša za njo, kot za zadnje sredstvo, češ, poglejte, papež je pokazal svoje srce za delavce in mi se borimo zanje-. Da ye to res, je dokazal danes g. Sojar.
G. Sojar je modroval o 'grehu' v socializmu in za dokaz navaja pred vsem knjigo P. Engel-sa "The origin of the family." Konstatiram, da v dotični knjigi piše Engels, kako se je razvijala družina in kako se je razvijal zakon med možem in ženo od prastarih časov do danes; Engeis samo razpravlja. Če se pa g. Sojar in še kdo drugi ne strinja s tem, kako so živeli ljudje v starem veku, kakor jih opisuje Engels, ne moremo {»omagati. Ja, za božjo voljo, ali smio socialisti krivi, da je bil zakon v starih časih drugačen kot je danes? Ali smo mi krivi, da so v starodavnih zadrugah otroci poznali samo mater, a niso znali kdo jim je oče? To vendar ni naša krivda. Da li je to potem kakšen "greh" če socialisti razpravljajo o družinskem življenju, kakoršnega nam kaže zgodovina starih narodovi >Je! Socialisti nismo odgovorni, če je nekdanji zakon pri vseh narodih slonel na temelju mnogoženstva, kakor nismo odgovorni, da je sedanji zakon nemoralen. Da! Sedanji zakon je nemoralen! In to vam lahko dokažem. Današnji zakon se zrcali v tem, da je žena kolikor mogoče nizko, nizko doli, dočim je mož visoko, visoko gori; žena je v splošnem smislu sužnja, ne pa enakopravno bitje. To pa izvira od tistega časa, ko se je porajala prva privatna lastnina. Mož-gospodar je hotel pridržati svojo lastnino tudi po svoji smrti s tem, da je podaljšal lastninsko pravo na svoje otroke. Za>to pa je hotel biti prepričan, da zapušča svoje imetje res svojim otrokom, zato je napravil iz žene svojo last; bivstvo tega zakona izvira iz sile, ne pa iz svobode. Tak zakon je pa v naših očeh nemoralen in ravno socializem stremi za tem, da ga izboljša tako, dabo bodoči zakon med možem in ženo temeljil na pravi ljubezni in enakopravnosti, o čemur danes ni ngovora. Spolni problem pa ni jedro socializma; pač pa ne bo mogel biti rešen d ni ga če kakor s socializmom.
To je vse, kar bi imel omeniti glede Engelsove knjige "The origin of the family". Da pa pn-gels tam piše o bogu, Kristusovem božanstvu in drugo, kar je natvezel g. Sojar, je pa — laž!... Takšne volje sem. da bi takoj poslal po knjigo! Nqj mi g. Sojar dokaže, kje Engels piše tako! (A-plavz.)
G. Sojar je rekel, da socializem bo zaobrnil svet, da kar je zdaj na nogah, bo potem na glavi. Ravno narobe, prijatelji! Svet danes hodi po rokah in socialisti ga hočemo preobrnili, da bo stal na nogah, kakor se spodobi! (Burno ploskanje). Tisoče delavcev se muči vse svoje življenje, potne *rage lije in sklada bogastvo za druge, a na stara leta pa morajo posedati sključeni, pohabljeni* na cestnih oglih in prositi miloščine l al. ti„ .7 jia» * i «<
—	miloščine tistih, kteri so jih izkoristili in pokvečili v mladih letih. Ali ni to narobe svet t Povedali so mi, da je v Ameriki vedno štiri milione 4 trem po v', k te ri se vozijo na tovornih vagonih
—	na strehah, v notranjščini in obesijo se tudi pod vagone —* od mesta do mesta. Vožnje nikoli ne plačajo, kar je menda tudi 'greh'
—	ali ne, g. Sojar! Tile "tremp-je", med ktermii je blizo 75 proc. katoličanov — in s tem jaz ne mislim poniževati katoličanov — a zelo malo socialistov, bi lahko veliko koristili splošnosti, toda morajo biti brez dela, ker po blagoslovljenem kapitalističnem sistemu ni dela za vue delavce. Ali ni to narobe svet? In takih do kazov bi lahko še nadtel na stotine in tisoče, ki jasno govorijo, da svet hodi po rokah. In ravno socializem ima to nalogo, da prekucne svet na iioge, na pravo mesto.
V socialistični dnažbi bo imel vsakdo priliko, da svoje zmožnosti vporabi do popolnosti, ne kakor danes, ko ljudje z najboljšimi talenti in najlepšimi idejami umirajo v največjem pomanjkanju, samo zato, ker so revni — a na drugi strani pa največji topo-glavci in tej>ci uživajo vse, kar jim srce poželi, samo zato, ker i-majo dosti denarja.
Kako bodo kapitalisti dali! G. Sojarja to zelo skrbi: kako bodo dali fabrike. rudnike itd. Kako bodo dali! Hm — V Ameriki je telegraf privatno podjetje-, telefon. železnice so privatna lastnina. V Avstriji je telegraf, telefon in železnica državno last; Tobak je v Avstriji drž. monopol. Kako so pa kapitalisti tam dali? Ali ni država podržavila ta podjetja, kolikor jih ni sama pričela? Ravno tako bodo dali ameriški kapitalisti. Socialisti naj izvolijo večino svojih poslancev v kongres in v državne postavodaje; izvolijo naj predsednika. Zadobe naj politično premoč v celi republiki. • Potem bodo socialisti sklenili postavo, da odslej so že leznice, telegraf, telefon, paro-brodi, rudniki in vsa industrial-na podjetja — državna last, lastnina vsega ljudstva. Država ima moč to storiti, ali ne? In kakor ima danes kapitalistična država pravico od nas delavcev zahteva ti, da se brespogojno pokorimo njenim postavam, ravnotako bo imela bodoča socialistična t. j. delavska vlada — ali kakor se bo ie imenovala — vso pravico zahtevati od kapitalistov, da se pokorijo raslastninski postavil In Če se kapitalisti ne bodo pokorili, tedaj bodo puntarji — ali ne, g. Sojar? (Sojar nemo prikima.) A-li veste, kaj se danes s puntarji zgodi, ki kršijo postave? — Vendar pa. kar bo socialistična družba kapitalistom vzela, bo jim na drugi strani zopet to povrnila. Kajti vsa produktivna in distributivna sredstva bodo lastnina vsega ljudstva, torej bodo kapitalisti ravno tako deležni lastništva kakor delavci. Vsak, kdor bo po svojem poklicu in po svojih zmožnostih opravljal koristna dela, prejel bo od družbe vse, kar bo potreboval za življenje, razvedrilo in za zabavo; kdor bo izvršil še več, bo pa tudi več dobil. To je torej tisti "strah"; kako bodo dali in kako jim bomo vzeli? Delavci bodo vzeli vse postavnim potom brez nasilja. Zato se pa delavci borimo v socialistični stranki po vsem svetu, da najprvo za-dobimo politično premoč."
lojar: "Ali socializem ne uči, da bomo vsi jednaki?"
"Vsi jednaki? Kako mislite? Mislite li. da bomo velikim ljudem noge odsekali, majhne pa nategnili, da bodo potem jedna-ko veliki, ali kako?! (Velik smeh in aplavz.) O — ne! Socializem nikjer ne uči iega. Njegov nauk je enakopravnost, enaka pravica za vse ljudi. Socializem bo prinesel vsem ljudem, vsem delavcem jednako priložnost zn ko. ristno delo in udbbno življenje Socializem hoče organizirati in« dustrijo in razdeliti delo tAko, d s bo imel vsak človek jednako pri« liko, da lahko vporabi svoje zmožnosti in da bo deležen vseh u« dobnosti, ki jih bo nudil svet. To je socializem. Kako pa bo socialistična družba uredila vse stvari v podrobnostih, to ni naša skrb. Nikar ne mislite, da bodo za nami prišli sami tepci. Ljudje vsak dan več vedo in v socialistični družbi bodo vse že tako u-redili, da bo za nje najbolj prav. Naša naloga je samo, da jim pri-
borimo to prilotnost. (Aplavz). Takih in jednakih bedastoČ o 4 je-dnakosti" pa no kvasite več, ker ae v pričo socialistov zelo slabo podajo. Ali mislite, da smo mi ao-cializem kar na cesti pobrali, u-taknili v usta in sedaj ga mečemo okrog? O ne! Socializem je posle, dica razmer, socialistični nauk je posledica raziskovanja in priuče-vanja razmer, njihovega razvoja in stremljenja. In toliko je čital pač vsak socialist, da nain ne boste dopovedali o socialističnih spisih česar ni njih.
G. Sojar me je tukaj prosil, da naj pustim vero in boga pri miru. Popolnoma nepoitrebno. Jaz puščam vero in boga v miru! Jaz o bogu nič ne vem — prav nič! lii socialisti ne bi nikdar omenili niti besedice v veri ali bogu, če bi Vi in katoliška cerkev ostala samo pri veri in bogu. Ne moremo pa molčati, ko vidimo, da se vera zlorablja v prid kapitalizr mu in na škodo delavskega gibanja. V kolikor cerkev zlorablja vero in boga, da zadrži delavca, proletarca v sužnosti in odrvene-! ¡osti napram njegovim izkoriščevalcem, v toliko se moramo tudi mi sempatja dotaknati vere. Nič več! Če na primer jaz danes poučim delavca, da se naj zave velikih krivic, ki jih trpi in da se naj pobriga za izboljšanje svoje-ge bednega položaja, pa pridete juitri vi in uui pravite: "Delavec, potrpi! Božja volja je, da moraš trpeti, in čimbolj boš trpel na tem svetu, tembolj boš naplačan na onem svetu! "Božja volja je to! — tedaj moramo pokazati, da je v tej tolažbi kapi, talističen namen. Božja volja! Ali ni to najgr-ša zloraba vere? Dokler boste torej vi govorili o "božji volji" s tem namenom, bomo mi pobijali to, da ni res, da delavec trpi, ker je tako "božja volja"! Socialistična stranka kot politični organizem socializma stoji na stališču, da je vera privatna stvar. In tega se stranka drži. Zakaj pa katoliška cerkev, ktera tako rada napada socializem, ne izjavi, da je socializem privatna stvaT? (A-plavz.)
Dalje smo tukaj slišali iz ust g. župnika, da vsak delavec lah-. ko dobi od vlade "homestead", i — samo če hoče delati I Vsak si lahko preskrbi zemljo, samo če je priden, ali z drugimi besedami: kdor ni len in zanič. Vprašam vas, cenjeni zborovalci, — kje je vaša zemlja? Vsi ste delavci, kje je torej vaš "homestead"? Ali ste po g. Sojarju vsi zanič, ali kaj je varok? Kje je vaša zemlja? Mislim, da jo lahko obdelate. Jaz svojo zemljo — in jaz sem tudi delavec (proti Sojarju); takole v kakšnih 18 letnikih delavskih časopisov in v kakšnih 10 knjigak lahko najdete kupček dela in zraven takole predavati zdaj tu zdaj tem. to je že delo — jaz svojo zemljo lahko spravim v tale žep in še zmiraj bo v žepu rtfVno toliko prodora kot poprej! (Veselost in ploskanje.) Zemlje nimamo, prijatelji! Država — kapitalizem ne* da nič zastonj. Kar bos od ene strani dobil, boš na drugi strani drago plačal s čimersibodi. Kapitalistične razmere nas imajo v krempljih, pa pojdimo kamor hočemo: v tovarno ali na "homestead". Kardinalna neumnost, je, da nas tukaj tolažite s kranjskimi razmerami! Le nikar nam ne dajajte žalostne Kranjske dežele za zgled g. Sojar — jaz jo predobro poznam."
Sojar: "Omenil sera le napredek organizacije."
"Organizacija? Ali mislite: klerikalno? Oh, le molčite mi o njih! Nisem prišel tožit razmer v svoji deželi; ali sami dobro veste/da bi moral povedati marsikaj heprijetnega. če bi me silili, da govorim o režimu na Kranjskem.
G. Sojar je tudi rekol, da ne smemo skrbeti, kaj bo čez petdeset let., temveč briga jmo se za danes in jutri. To se pravi z drugimi besedami: reformirajmo se za silo, da bo nam nekoliko prav, a kaj nas mar. kako bodo živeli naši otroci! Ali — kdo pa pravi, da se socialisti ne brigamo za sedanjost? Mi smo za reforme, toda , za reforme v dosego cilja samega. Vsaka reforma, ktera olaiša bed no stanje delavca, nam je dobrodošla : vendar to Še ni vse Recimo,, da smo na parniku, ki se potaplja. Skočim v morje in plavam po razburkanih valovih. V daljavi vidim luč, svetilnika, toda daleč je Se. Ali nebom zagTabil ra | prvo desko, ktero morem vlovrtl.
zlezel na njo, da bora plaval do "ilja? Gotovo h V* tako neumen pa spet ne bom •m bom potmi zadovoljil * * in jo tiščal pod trebuhom. Iti se brigal za obrežje, bom, da z desko priplov« čolna, s čolnom bom šel do pr parnika in potem do cilja na Kavnotako je na rasburk morju človeška družbe. Refo so lo 'v prve rešilne deake, s močjo kterih se pri rinemo do gurnejših tai in od tam najr do cilja — socialistične di Ali tudi najskrotnnejših refor delavci ne bi dobili, če ne pok' svoje moči. V Ameriki i m Roosevelta, na Kranjskem iJ pa dr. ftušteršjča. Taki gos se poganjajo vČasi za neke šave ?a delavstvu. Zakaj? ker mislijo, da bodo s tem prečili naraščajočo moč soeiatf ma; .ravno zato priporočajo kaj reform, ktere socialisti že nekdaj zahtevamo Nimamo zoper t o. Toda dobili bomo več, ako delavci če bolj zdri jemo naše moči na političnem gospodarskem polju. Na ta bomo vedno večji strah nas*pr nemu razredu. Če se pa ne hi b gali za organizacijo in za-ne rili vsak boj, ne bi dobili tega, kar najnujneše danes pot biljem o.
Podporne jednote! G. Sojar nekaj priporočal, da predi . skrbite za podporne jednote. f bro. Jednote so že za silo. Ti vprašam vas: ali naj bo to Ali naj delavec vedno in vedno sam skrbi zase? To se ravno tai pravi, kakor če bi jaz spravil setico v levi žep in kadar v sili, vzed bom desetico iz ga žepa in jo vrgel v desni žep na! zdaj mi je pomagano! Za ne bi kapitalisti, kteri z zanik mi varnostnimi napravami vzrocajo bolezni' med delavci, ji pohabljajo in lomijo ude in jajo delavce, — zakaj ne bi pitalisti skrbeli za svoje /.rt (Aplavz.)	s,
Z drugimi besedami: zakaj bi kapitalistična država, ame ška vlada z zavarovalnim za* nora podpirala bolnih, pohabi nih in ostarelih deiavcev in nj vdov in otrok? (Gromoviti a lavz. Sojar tudi ploska.)
Nimam nič proti jednotai Gojite jih, dokler so potrebne: benem pa skrbite, da si delavs* pribori zakon za zavarovanje, vam ne bo treba prekladati e tov in dolarjev iz jednega v drugega. Kapitalisti naj da
Končno je g. Sojar povedal, delavcem ni treba biti lačn ker lahko — prosijo kruha! siti! Delavec, stvarnik vsega gatstva-^naj pade na kolena \ svoje izkoriščevalce in jih lepo prosi s po vzdignjenimi mi kruha! . . . Prositi! St drugega je. prositi za prijazn Jaz n. pr. lahko prosim člove da mi pove, kje je 40. Street Ogden A ve. in pri tem se ne čutil ponižanega. Vse drugače je, če bom prosil skledico lepo prosil! S kakšnim občirt in s kakšnim apetitom bom to ho jedel — zdelo se mi bo, da popljuvana! Prositi flovek zdravo roko, ki bi lahko delal kje je človeški ponos?! O. jar! Naravnost sramota je, del ce tako poniževati !(Gromo aplavz.)
Nič prositi! Nobene miloščif Delavci morajo samo /aht, ti! Zahtevati kot ljulje! Dela smo ljudje, ne pa berači! Za^ vati — ne prositi! Boriti se kruh, priboriti več in vedno —Razredni boj je; razred pr razredu.
Socializem bo odpravil razr s tem, da bo prekucnil dauaš človeško družbo mogotcev in 1 cev, gospodarjev in hlaocev. kaj je boj. Sila proti Mili: zoper moč. Tn našo moč mora vpornbiti na političnem polju, dobimo premoč. Naša zmaga zmaga vsega delavstva pom socializem; in socializem pom šele družbe ljudi." (Gromov ploskanje.)
Sodr. Zavrtnik: Besedo ima g. Rev, 8ojar.
"Kar je sedaj povedal g. stan, je cela stvar tako o[ na. da ni časa, da bi na vse to govar.ial. Debata bi ne bilaj leto končana. Jedino. kar ie omeniti, je glede "revoliiftiis' ker g Kristan zahteva. Jaz mislil, da ima g. Kristan kr revolucijo na misli —
Kristan: Povedal «em vami
jasno, kako si socialist» imo socialno revolucijo! : Ja. ja! Sem slišal. No, i tako, potem, g. Kristan, oprotčenja! Jas Vaa ni-prej razumel! Nisem znal, Vi mislite z besedo: revoluoi-(Proti aodr. Moleku). OLed-
Vi zapišete, kar sem zdaj •
b temu vsemu pa se ne rao-zapopasti, kako se bo ta no-dru/.ba uredila. Priznati moda še nisem veliko mislil o . Dobro pa je, da se človek takih prilikah izobrazil Re« da plavamo po razburkanem jn — kakor je rekel g. Kri-I— in nekaj je treba storiti, je »premeve razmere, rsgi sodrugi — socialisti, ali ste le — Bog Vam pomagaj 1 Tam želim vso zrečo!"
Sodr. Zavrtnik: 4(3. Sojar, še par besed! Vi rte vedeti kakšna bo sociaili na dmžba. Ali bi mogli pret; letom povedati, kako bo da na Turškem, da je Tureija na propadu, če bi nas kdo bi vprašal! Ali morete Vi povedati, kako bo čez eno leto dni v Zedi-njenih državah? Mi nismo nobeni preroki, da bi špekulirali na po ilrobnoati in notranje uredbe bodeče družbe. Glavno je, da vemo. kakšna bo forma socialistične libe, a vse drugo si bo pa druž sama uredila, tako da bo go o za vse prav." Rev. Sojar prikima. (Občinstvo navdušene aplavdi
malo še leta in l#:a gojil v bodo-	ae jugoal. aodrugom, z naročilom,
čem spominu! . .. Ti le "bluf-	da ae tudi ameriški jugosl. pro-
faj", zavijaj in smeši posamezne	letariat zaveda nalog in dolžno-
U*se<ie in odstavke Kristanovega	ati, ki jih naloga socializem
— poma-
govora kolikor hoM — galo na bo nič!
Sojar! Ce imaš še le drobtinico človeške dostojnosti v sebi — zkrij se! Zavleci se v najtemnejši kot in — zaspi! S tem boš saj dokazal, da imaš še trohico pameti. Čimbolj pa tuliš v javnosti — tem bolj se smeiii, tebolj dokazuješ, da si — bedak, ničla in najbolj komična maš kara na javnem poro. riščtt!
S tem je bil oficielni del zabave končan in pričela se je prosta zabava in plea.
SOJAR — SKRIJ SE!
I Kev. Anton Sojar zopet udriha po sodrogu Kristanu. Tisti Sojar.
Eateri ae je v debati s Kristanom . novembra blamiral do ušes, da hi vedel, ali l?i gledal v strop ali v tla, je še vedno tako nesramen, da laže nalprej. Tisti Sojar, kteri je »el predzadnjo nedeljo iz Hoerber-jeve dvorane kakor polit cucek, la ae nam je res skoraj smilil, še ladalje vleče za nos uboge čitate-je "Amerikanskega Slovenca" n jih farba in "bluffa". Ti«ti So-¡ar, kteri je sodruga Kristana ¡avnft na shodu vpričo ogromnega občinstva prosil za oproščenje tisti Sojar, kteri je javno na odu priznal, da je lagal in da o ializmu nič ne zna — tisti žup-k Sojar ima še toliko imperti ce, da sedaj v javnosti svoje Iztne besede pobija in obrača na (lave! — TaSko nesramen, nizko |tn in skrajno podel zamore biti I tisti človek, kteri je že davno rsako dostojnost in zadnjo trohi-
0	značaja zakopal v blato! Sojar — ne boš! Ne boš nič več
avijal in "bluffal"! PeAčico ci-ateljev "Amer. Slovenca" še lah-;o "Mnffaš" nekaj časa, samo ne-aj časa, kajti zapomni ai Lincol ove beaede: "You can fool part f tfce people part of a time, but ou can't fool the ail people- all he time!" Ali misliš, Sojar, da so telavei — pa naj bodo v Chicagn, [olietu, Clevelandu ali kjerkoli — kki osli kakor si jih ti predstavil? O — ne! Delavci so pametni znajo misliti. Delavci danes ve-kaj ai ti govoril na Kristano-shodu v Chicagi, vedo, da si r. Kristana prosil za oproščen-— vedo, da si v svojem klaver-govoru priznal, da o socializ-ne znaš nič — vedo, da si javna govorniškem odru vpričo bs in svojih pristašev rekel: Kristan ja povedal veliko dobrega in sato mn dam čast!" Delav-í so slišali tvoje hinavske besede: [Socialisti( Bog vam pomagaj! laz vam želim vio zrečo!" Vse to klavci danes vedo in dobro si bolo zapomnili.
1	Sojar! Pred celo slovensko jav-•stjo v Ameriki stojiš danes raz-iljen — lažnik, hinavec, zlobnež i "figa —mož"!!
I Da pa delavci tega ne pozabijo, r bomo poskrbeli mi, O ne boj ae K ne "jamraj", da še noben ristanov govor ni bil tiskan. |Proletarec" je zadnji teden pri-**el govor sodr. Krirttana koli-
1>r mogoče v celoti, danes prina-mo tvoj govor in Kristanov od-pvor na tvoje ¿enče in najmanj t[00 slovenskih delavcev v Ame-Fi bo Čitalo in — sodilo, kar je
Kr. Kristan govoril in kaj «i ti ori-1 dne 3. novembra v Chica-. Da se pa stvar še dlje ohrani, >mo najbrž celo debato ponatis-li ▼ posebni broiuri, ktere se l na tisoče in tisoče razpečalo Pd Slovenci v Ameriki, tako, da Mvoja žalostna slava živela ajno — da bofi svojo sijajno bla.
L, 'Ji snáy
Iz naselbin.
CHICAOO, ILL.
Sodr. E. Kristanu v slovo.
V nedeljo 10. nov. so chicaške organizacije št. 1, 6, 20 in 60 Jugoal. aoc. zveze priredile veliko veselico v slovo sodrugu E. Kri-stanu pred njegovim odhodom v domovino. Pripoznati mor»:no, da je veselica v vsakem oziru tako povoljnno izpadla, da so organizacije — prirediteljiee lahko zadovoljne z uspehom.
Začetek veaelice je bil ob dveh popoludne, a program ae je pričel šele okrog petih. Program je otvoril sodr. J. J. Zavertnik, st., z daljšim nagovorom. Nato je v hrvaščini nagovoril številno navzoče občinstvo sodr. Vladimir Honemissa. Za tem so sledile pevske točke pevskih društev: "Slo-boda", "Slovan" iz South Chi-cage, ter "Orel", ki so rešila svoje točke v popolno zadovoljnost navzočega občinsstva, N a programu so bile tudi tamhuraške točke zborov "Sloga" in "Bratstvo", ter deklamaciji sodr. J. Zavertnika, ml., ter Zivko Boj-skič-a. Vsi so želi buren aplavz za svoja izvajanja.
Po končanem programu je nastopil sodrug E. Kristan. V svojem nekako pol ure trajajočem govoru se je spominjal svojih shodov po Ameriki, orisal je vezi, ki spajajo evropske in ameriške sodruge, omenjal je hiter in gigantaki razvoj ameriškega kapitalizma, ki je, četudi poznejše kakor v Evropi, pripravil pot
dola za analiabete.
Ker je med jugoalovanskimi de lavci v Chicagi znatno število analfabetov (ljudje, ki ne znajo Mati in pisati), bodo hrvaški ao-drugi 20, t. m. otvorili Šolo za analfabete in sicer brezplačno. Vpišejo ae lahko tudi Silvenci, na katere ae bo jemalo vse potrebne ozire, ki bodo potrebni za popolno znanje slovenskega čitanja in pisanja.
Paučevalo se bo na dveh krajih : V "Narodni dvorani", Cetnre Ave in 18th St, ter v prostorih jugoslov. soc. udnr/enja štev. 60, na 2337 Wentworth Ave.
Vpisovanje se prične ob polu osmih, a pouk se prične ob osmih.
Kdor izmed "prol starčevih" čitateljev pozna kakega analfabe ta, naj mu to aporoči
Slov. Del. Sokol "Chicago."
3, novembra je Slovenski De*-lavski Sokol "Chicago" priredi prvo telovadno veselico v "Narod ni dvorani". V s^jjem prvem na stopu je društvo pokazalo, da ima dovolj življenske moči v sebi za nadaljni obstanek in razvoj. Ta "Sokol" olmtoja šele par mesecev in za talko kratek čas je bil uspeih nepričakovano velik.
Kolikor se da soditi po okolšči nah je prireditev tu v drugih ozi rib po voljno izpadla.
Brez kruha in zavetja
Klee, O. — Uredništvo "Prole-tarca"! — Naznanjam žalostno novico, da mi je smrt ugrabila soproga, trem nedorastlim otrokom pa očeta in reditelja in Proletareu zvestega čitatelja.
Moj mož je bil bolan že dlje časa na vratu. Ker je bil drugače zdrav, je bil na nogah do zadnjega. Nepričakovano se ga je lotil kašelj in ga zadušil v ne kaj minutah. Star je bil 30 let. Doma je iz Vač pri Litiji, kjer zapušča očeta in brata, v Ameriki pa zapušča sestro, rer ženo
socializmu, tako da ta sedaj z 8 tremi otroci od 8t»ro«ti 7 mese-
elementarno silo prodira med' delavske mase, kakor so pokazale zadnje volitve, ko je socialistična stranka povečala število svojih glasov za nad 100% od zadnjih volitev. Sicer so nekateri idealni nestrpneži pričakovali večje število glasov, so pričakovali, da bodo socialisti poslali več kon-gresiuanov v Washington. Vsi ti so danes razočarani, kajti stranka kljub lepim prospektom ni izvolila niti enega kongresmana. Toda to ni tako velike važnosti, še stranka izvoli par uradnikov— ti itak ne morejo dosti storiti, ker nimajo večine, ampak naj važnejše je za socialiste vprašanje, če se množe socialistične glasovi, če prodira socializem v delavske vrste. Na to vprašanje so odgovorile zadnje volitve, ki so pokazale, da napreduje socializem na vsej črti in sicer s tako silo, da ga nobena sila ne more ustaviti; kajti milion soc. glasov je milion glasov, na katere soc. vedno zanese.
Ker je prišel čas. da bo moral oditi v domovino, pozvilja sodr. Kristan ameriške sodruge k u-strajni agitaciji in neumornemu delu za socializem med jugoslovanskim proletariatom v Ameriki, poziva sodruge k složnemu delu. brez katerega ne mora biti uspeha. Povdarjal je, da njegovo delo med jugoslovanskimi delavci v Ameriki ne mora raditi zaželje-nega sadu, ako ne bodo delavci pognojili s svojim neutmdljivim delom in agitacijo zemljo, kamor ;ie padlo njegovo seme, katerega >aš ni bilo malo.
V trdni nadi, da bodo jugoslo-vanskf~flelavci nadaljevali zapo-četo delo, da bodo' nadaljevali >oj proti roparskemu kapitalizmu. je sodr. E. Kristan končal svoj govor ob dolgem in burnem aplavzu.
Nato se je sodr. Toni. Bešcnič zahvalil sodr. E. Kristanu za njegovo delo, ki bo nedvomno rodilo najlepših sadov na polju probnje zasužnjenega proletaria-ta. Ob enem je sodr. Kristanu naročal, da naj izroči evropskemu zavednemu delavstvu najtoplejše sodniške pozdrave, zlasti
cev do 7 let.
Sama ne veni kaj naj počnem. Sredstev nimam nikakoršnih. Kar je bilo prihranjenega, je vzela bolezen. Sicer je bil pri nekem nemškem društvu, od katerega bom dobila kakih 100 dolarjev šele čea tri mesece, pa do tedaj že porabim. Prisiljena sem torej prositi pomoči. Sorodnikov nimam v Ameriki, da . bi se zatekla k njim za pomoč; v tem mestu celo Slovencev ni, tako, da sem popolnoma zapušče* na. Sodruge in druge delavce prosim, naj se usmilijo vsaj otrok. Vsak malenkosten dar do brodošel. Zima je tu. Treba je gorkle obleke, čevljev, kurjave.
Sestro ranjkega prosim, ako to čita, naj se zglasi. Pisal ae je John Jurjovec, a Angleži so ga klicali John Julius, — Fany Ju lius (Jurjovec), Kleet, 0.
Park City, Utah. — Neprestano je citati, kako raste delavska zavest po širni Ameriki, kako se delavstvo združuje, si podaja roke, ter tako združeno in organizirano stopa v boj za svoje pravice. Tu pri nas pa, žali-bog, o kakem važnejšem delavskem gibanju niti govora ne more biti; vse nekam spi in se ne briga zato, da bi si izboljšalo svoj položaj. Menda vse čaka, da bodo kapitalisti — delavski izko' riščevalci sami od sebe izboljšali delavski položaj. Se pač še niso prebudili iz duševnega spanja, da bi spoznali, da se morajo delavci sami, s svojimi lastnimi močmi osvoboditi sedanje revščine. sedanjih krivičnih razmer — sedanjega kapitalističnega jarma, ki drži delavce v pomanjkanju s tem, da jih izkorišča, da jim krade vrednost, katero delavci ustvarijo z delom svojih rok. Vsega tega se tukajšnji delavci kaj malo zavedajo, dasi je njihovo življenje do skrajnosti revno: slabe plače a draginja neznosna. Vsled tega o človeku pri* mernem Življenju pri sedajnih razmerah niti misliti ne moremo.
Sicer pa ni čndno, da se delavcem tako slabo godi, kajti še vedno ae dobijo ljudje, ki so ob vsaki priliki voljni igrati ulogo
delavskega izdajalca. Takih žalostnih figur se tudi med Slovenci ne manjka. En tak Kfijalt je tudi Karol Šmalc, ki ae je v svoji zaslepljenosti tako daleč spozabil» da je šel "skebat" v Bingham Canyon", kjer so rudarji bakrenih rudnikov na Štrajku za boljše plače in pripo-znanje unije. Kakor ae čuje, se bodo morali delavci podati, ker je kompanija dobila dovolj atav-kokazov, med katerimi je tudj omenjeni Šmalc, ki je po avoji delomržnosti in svojih sleparjih znan po Montani, Coloradi in U-tah. Vsak pošten delavec 8e mora zgražati nad takim podlim početjem, ter s studom obrniti Of človeka, ki je izgubil zadnji čut poštenosti in ča8ti.
Najboljši odgovor na tako iz dajsko početje je, da se vsak de làvec, kateremu se studi enako izdajalstvo delavcev aotrpinov, zaobljubi, da bo v bodoče s po dvojeno silo deloval za poapçSe-vauje solidarnosti med delavci. To pa ae da najlažje in v naj večji meri doaeči s tem, da ae a gitira za časopisje, ki izobražuje delavce, ki jim kaže pravo pot k izboljšanju, ki pospešuje soli da most in ki se neustrašeno bojuje za delavske pravice. Torej na delo!
• Cnijski delavec.
ADVERTISEMENT
ALOIS VANA
— isdelovatelj —
sodovlce. mineralne vode io runih neopojolh p(j*¿.
1S37 So. Flak St Tel. Canal 144*
Jenny Lind, Ark. — Maloke-daj se kaj sliši iz tukajšnjih naselbin. Pričakoval sem, da ae bo kateri izmed tukajšnjih slov. delavcev oglasil, a pričakovanje je bilo zaman.
Najvažnejše, kar imam poročati, je, da smo si tukajšnji Slovenci postavili svoj Društven dom, ki bo, kakor se sliši, otvo rjen 28. novembra, to je na zahvalni dan.
Ker bo ta dan izvan rednega pomena, vabim že sedaj vse rojake in rojakkinje v tem kraju in okolici, da ae veselice, ki bo v zvezi z otvoritvijo, zagotovo udeleže. Natančnejše o veselici in njenem programu bo sporočeno na pofebnih plakatih. Kličem vam vsem še enkrat: na svidenje!
Omenim naj tudi, da smo iz tukajšnje naselbine odpeljali v bolnišnico v Fbrt Sith, Ark., rojaka Frank Tavžel-a, ki boleha iie par mesecev in se mu je obračalo na slabše. Pripada k dvema podpornima društvama, valed Česar je njegov položaj vsaj neko-iko izboljšan. Vsak slovenski delavec, ki še ni pri podpornem društvu, naj si vzame to za vzgled, ter pristopi takoj v eno ali drugo podporno organizacijo.
Delavske razmere še niso tako slabe, a kljub temu ne delamo vsak dan. Menda je temu vzrok to, ker primanjkuje "flecov".
Clane soc. kluba opozarjam, da se vrše klubove seje vsako tretjo nedeljo. V korist in napredek kluba in socializma je, da se vsak član sej redno udeležuje, ier sicer ne more redno zasledovati soc. gibanja v organizaciji. S soc. pozdr. t— Fr. Gorenc.
demo*
Zaslepljenost delavca krata.
Minulo sofooto je neka demokratska propalica pri A. H. An-drews Co. v Chicagi povpraševal delavce, za katero stranko so glasovali. Ko je zvedel, da so nekateri glasovali za Debsa in druge socialistične kandidate, je napravil v moji duši satanski naklep, da se maščuje nad socialisti. Hitel je c formanu, da mu pove, kakšne * * zverine'' delajo v njegovi tovar-ni. A revež je na slabo naletel. Ker pri formanu ni nič opravil je! odšel na višjo "inšftanco" naznanit, da so socialisti med delavci. Toda tudi tu je imel smolo. Do-ični uradnik mu je rekel: "Ti ai >ijan danes, zato je najbolje, da freš domov."
Ni se čuditi, da se delavcu sla-bo godi, ako imajo med seboj še vedno take propalice in izdajice, ki se ne sramujejo najgnusnejših podlosti v svoji strankarski strasti.
Vsem demokratom za vzgled in posnemanje!
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D
Zdrami* sa notranje bolmi In raaocelnüL
»zdravniška proiskava brezplačno—pia «*ti jo lo adra vila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po Pol.; od 7 do 9 zvečer. Isvon Chieag» liveči bolniki naj piiejo slovensko.
Ms A. Weisskopf, M. D,
Izkuien zdravnik.
Uradu jo od 8—11 pred poldne in od ft—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ava. Tel. Canal 476 Chicago. Ql
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
NI 2KB CKN£C.
Velik« ugotnoalli
električne loč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima raz ¿reda na parnik«
Kaiser Franz Jožef L In Martha Washington
Na krov« se fovorijo vsi Avstro-oforski
jeziki.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chirac* Dl
law voljo seJofo or, voriüo, pram ■v im dragih drago t in. Isvrtajo Sadi popravilo v tej otroki p«
mimhi Mb
POZOR! SLOVENCI! POZORI
SALOON
s modernim kegljlttes 8vo*e pivo v oodékik ia botaljk»«
pijača Ur Mijsiu Potniki dobo
totea la
ia drogi» (Motom
Družbeno ladjevje poraikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington,
Laura, Allee, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na Slavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6u'l Agt'i, 2 Washington St., Nu Tort.
ali pa na drufe uradne zastopnike
v Združenih državah in Canadi.
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo angleičioo in lepopiajo že peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. TT*i-te se doma. Pouk* traja do iest mesecev. Šolnina nizka. Piftite po pojasnila io danes.
Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio.
(Prejšnji naslov:, «119 8t. Clair Avo. 8. B. 10).
CARL STROVER
MARTIN POTOKAR,
1626 So. Centre Ave. Chica«*
113
Attorney at Law
Zastipa n Vsok sodiiiik. St. sobe 1009 E. WASHINGTON SHEET.
CHICAGO, ILL. Ttlefon: Main 3989
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga*

1816 So. Centre Ave.
—■
»........i
Deni danes na stran in imel boš jutri I =—== Začni se nocoj!1
Ml smo £>1 Iz u tvojega doma
in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Bine Island Ave., Chicago, 111. Varao, Hdebso li priaerao!	22 let postarala.
Kdor hoče dela
naj se nemudoma naroČi na najnovejšo knjigo:
»f
"Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
?i.r™imhli0 iS hitf° brel, uilte,ja Prfučil *n«leMine. Knjiga obeega poleg.
8,ovnlce' •l^™*»: ra*«ovore za vsakdanjo potrebo, navodilo nian/l dww>, opisovanje «igleikih pisem in kako se postane amerikanski državljan. VV-hute^a ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. Knlloa. ta okuano v platna vezana (nad atranf) atane »-in se dofi pi
pri:
trda
Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža", 1830 South Centre Avt.f srbskih sodnigov pa "Narodni 01as'\ 231C Clybonrr» Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, drugi pa $1.00 sa oelo leto.
KUBELKA,
Edino In na|veê|e založništvo alov. anal. In raznih elovenaklli kn|l0. Plftlte po cenik.
ZDRAVLJENJE
Varicocele lyd recel*
brez noža i
in bolbCin
..1	kdor trpi na Varieoeeli, Strueturi; dalje osdravia
eems*kileSe^U	° "•nBoln#rt» vodenico in bolesni tičečik
da!!a "i**1.	ki	▼•like svete adravai-
ilS^rJffc Ei °I?.rav,i€ni 7L	>> pokasati vsem, ki so bili
sdravljenitpo tucatih zdravnikov, bresuepeftno, da pooedujem le ias edino sredstvo, s katerim zdravim vepeino
Popravite Vaše zdravje
___Pnd»te v «noj urad in govorite saupno. Govorimo vso jezike. Dobili
boste najboljie nasvete in prednoeti, ki som si jih (stekel v moji 14 letai praksi kot speeialiet v boleznih pri moikih
Osdrsvim pozitivno telodec. pljuča, lodico ia neprilike v Jetrih. (Za neoepeino zdravljenje ai treba plačati).
TAJNE
mo&ke bolezni
ifub* nafosa. bolezni v
lediesh in jetrih zdravim hitro sa stalno ia tajno. Sivfteae onemoglosti, slaboet, napor, sastrupljenje ia sguba voda
PLJUČA
naduho, Brooehitis, srč- _
Sra^Tpi -ojiP^V (Preiskovanje .. vej« metodi	brezplačno) (Nasvetizaston)
DR. ZIN$y 183 mtriili^^i^i Chicago
j>d»rto; S zjutraj da S zvodor. Ob nedeljah ad S sjutr da4 oop
Zastrapyen|e
in vseh drugih koiaih bolezni, kakor priMe,| lueije, oaenogloet itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oa ture, garje, oteklino, po d ju in druge organske | bolezni zdravim sa stal-
* ROL ET AMC
UST ZA IICTXEXfX DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lattoik ia itdtJaUlj;
«flmkiutka ictavika titkovaa dr «¿fes v Cklcaf«, III.
Nmcakli Z« Ama rico 91.91 «a calo Uto, TSc «« «•lUta. Za Evropo W «a ctlo Uto, 91 to pol lato.
n_j .«imonH M00M//0 ■umi—«! tmái 8 T AMI mmaUm.
PROLETARIAN
»
Ovmí aad pahUtbod Ivut Tu* to a t by
iMtfe Slavic WarksMs'f Pabltobiaf Co.paay Cbkip, ¡illaais.
Glasilo Slovensko orgmnisaeije Jugosl. socialistične Zvest T Ameriki.
mascavnom iatisi Uaitad Stoto« ud Casada. Em % j «ar. 7$c lor boli »aar. *o,c.|« couatrio* 91 • y tar, 91 for ban y tor. afrvaamtNO aaraa oa t£rtamtat.
NASLOV (ADDKEf ^It
"PROLKTARKC"
2146 Bine Island tve. Chieti
MILION SOCIALISTIČNIH GLASOV.
Sicer še ni natančnih poročil iz vseh držav o številu glasov, ki so bili oddani za enega ali drugega predsedniškega kandidata, a kolikor je do sedaj znanega s sigurnostjo lahko računamo, da znaša število sociAlistiČnih glasov nad en milion. Ako primerjamo to število glasov z istim pred štirimi leti, namreč 424.485,smo vse-kako lahko zadovoljni z uspehom. V tozadevno pojasnitev prinašamo nasledno statistiko.
1912. 1908.
Alabama ...... 2.600 1.399
Arizona ....... 3.200 1.912
Arkansas ..... 13.000 5.842
California . . 80.000 28.659
Colorado ...... 10.000 7.974
Connecticut ... 11.700 5.113
Delaware..... 500 240
Florida...... 15.000 3.747
Georgija ...... 637	584
Idaho ......... 8.000 6.400
Illinois ........150.000 34.711
hliana ........ 36.000 13.476
Iowa......... 20.000 8.287
Kansas....... 18.000 12.420
Kentucky ..... 8.200 4.185
Louisiana ...... 3.500 . 2.538
Maine ........ 2.700 1.758
Maryland ...... 4.500 2.323
Massachusetts . 5.500 10.781
Michigan ...... 18.000 11.586
Minnesota .... 20.000 14.527
Missippi..... 20.000 978
Missouri ...... 30.000 15.431
Montana ...... 12.000 5.855
Nebraska ...... 6.000 3.524
Nevada...... 4.675 2.103
New Hempshire 1.640 1.299 New Jersep . . . 20.000 11.249 New Mexico .. 3.000 1.056 New York .... 75.000 38.451 North Carolina 500 345 North Dakota.. 3.000 2.421
Ohio ......,...100.000 33.795
Oklahoma ..... 52.000 21.779
Oregon ........ 30.000 7.339
Pennsylvania . 100.000 33.913 Rhode Island... 1.950 1.365 South Carolina... 200 100 South Dakota.. 3.500 ' 2.846
Tennessee ..... 5.000 1.870
Texas ......... 14.000 7.870
Utah .......... 9.000 4*895
Vermont ...... 501	547
Virginija ...... 800 255
Washington ... 30.000 14.177 West'Virginija. 8.000 3.679 Wisconsin ..... 60.000 28.164 Wyoming ..... 1.000 1.715
Skupaj ......1,004.303 424.483
Skoro v vseh državah so socialistični glasovi znatno narastli. v nekaterih celo za neverjetno vi soke odstodke. Tako n. pr. v Ca liforniji, v Floridi. Illinoisu, In (liani, Iowi, Montani, New Mexi co, New Yorku, Ohio, Oklahomi, Oregonu, Pennsylvaniji, Tennessee, West Virginiji, Wisconsinu i ♦. d., celo v Alaski, kjer so se vršile volitve za kongres ze meseca avgusta. Malenkostno naza dovanje so pokazale države Massachusetts, Vermont in Wyoming. Sicer se da ta nedostatek pojasniti z več razlogi, a nazadnje je tako malenkosten v primeri splošnim napredkom, da skoro ne pride v pošte v.
POLJSKI PRIDELKI IN DRAGINJA.
Ako je slaba letina in poskočijo cene poljskih produktov, tedaj visoke cene živil izvirajo iz pomanjkanja pridelkov, kar je nazadnje naravno^ Toda kljub »*Jb«gatej*im letinam draginn
neprestano narašča. In ravno letos so bili poljski prklekek v Združenih Državah najbogatejši, kar jih pozna njihova zgodovina, kakor naznanja noveinbersko oporočilo zveznega poljedelskega tajništva. Na podlagi istaga poročila je razzvidno, da so bili vsi dosedanji tozadevni rekordi potisnjeni v ozadje, kakor kažejo navedene ¿tevilke za 1912; ste vilke v oklepajih pomenijo prejšnji najbogatejši pridelek v Združenih Državah.
Koruza — 3.169,137.000 bušel-nov — (2.927,416.000); pšenica— 720,333.000 buš. — (748,460.000); krompir—414,289.000 buš.—(389,-195.000); oves — 1.417,172.000 buš. — (1.186,341.000); ječmen— 224,619.000 buš. — (178,916.000); seno — 72,4*25.000 ton — (70,798.-000); hmelj — 29,755.000 buš. — (29,285.000).
Vrednost teh pridelkov znaša 1.850 milionov dolarjev. Vrednost vseh glavnih pridelkov v Združenih Državah znaša po cenitvi zveznega poljedeljskega tajništva okrog 5.000 milionov dolarjev. Letošnje leto se je najbolj pomnožil pridelek koruze in sicer za blizu 250 milionov bušel-nov.
Ako sedaj primerjamo ta neizmeren produkt v poljedeljstvu in ako pri tem pomislimo tudi nepopisno bogatstvo, ki ga ustvarja naša vel ^industrija, bi morali po zdravi logiki priti do zaključka, da živi ameriško ljudstvo v brezskrbnem izobilju. A temu ni tako! Poleg vse te neizmerne izobilnosti, ki je narod ustvarja s svojim delom, živi o-gromna večina prebivalstva v vW»jem ali manjšem pomanjkanju, inilioni tega prebivalstva pa celo stradajo. Vse to pa samo zato, da živi peščica kapitalistov v kraljevskem rozkošju. To škandalozno in krivično početje se bo vršilo toliko časa, da se bodo delavske mase zavedle in naredile konec temu.
Milionar Perkins — delavec.
V senatni komisiji za preiskavo^ prispevkov volilni kampanji re^ publikanske stranke je bil multi-milionar Perkins vprašan, kaj je njegov poklic. Odgovoril je, da je delavec, ki je nehal delati. Razni politiki so trdili, da je Perkins član jeklenega trusta, prispeval za Rooseveltov \olilni boj tri milione dolarjev. On je sicer to zanikal, a pritrdil, da je v ta namen prispeval 4'samo" par *to-tisoč dolarjev.
Tudi John 1) Rockefeller je bil svoj čas delavec. Toda to je že tako dolgo nazaj, da je Johnny že pozabil kedaj se je njegovo čelo zadnjič orosilo od dela.
Ravno tako je bil svoj čas delavec Andrew Carnegie; a o tem sedaj več ne govori. Gotovo nima uikaikih veselih spominov izza ti-ste dqbe. Nedvomno mu sedanjost 'bolj ugaja kakor preteklost. To dokazuje, da delavsko življenje ni tako prijetno, kakor ga slikajo ljudje, ki nikoli delali niso.
Perkins, Rockefeller, Carnegie in drugi gotovo niso imeli bančnih vlog. dokler so bili sami delali. Sele Iko so začeli drugi zanje delati, se je njihova prosperiteta dvignila. Vse njihovo bogatstvo ni torej produkt njihovega lastnega dela, temveč produkt tisoče* in tisočev delavcev. Kljub temu pa pravijo, da so si safttil pridobili premoženje.
Desetleten samomorilec.
V Washingtonu, D. C. se je pred kratkem dogodil slučaj, ki je tako huda obsodba donašnjo civilizacijo, da bujm biti ne morte. Desetleten deček je^iamreč izvršil samomor, iker je obupal nad življenjem. Prej pa je se pisal svoji materi: Draj?a mama ! — Jaz moram pretežko delati in zato bom pustil delo. Ker pa vem. da bi se Ti jezila. hAčem narediti konec. Bog me pač noče v svoje kraljevat vo. — Nato se ustrelil v glavo z malo pištolo. Bil je takoj mrtev. Desetletni samomorilec je najmlajši sin Sare Link, ki je vtiova in se že dve leti ubija 7S vsakovrstnim delom, da preživi sebe in petero otrok.
Desetleten otrok — sit življenja. dasi bi niti vedeti ne smel kaj je * življenje. Desetletnega otroka je morala mati poslati v delavnieo mesto v šolo, ker ji ne priostaja drugega, ker sama kljub svoji pridnosti ne more zasliržrti dovolj, da bi preživela svojo dru-
žino. Revščina in la&ota ne poznati v usmiljenja; neizprosni nt a in zato zahtevati svoje, neoziraje se na to, koliko žrtev pade.
Dovolj dela, dovolj kruha, kaj iskati spremembe, ko kričali in pisali ljudje, ki so odgovorni za talke socialne umore kakoršen je John Linkov. Sevedi^, ljudje, ki s«* dušijo v izobilju, ki jim ni treba •kebeti, kaj bo jutri, ne želijo sprem ben; jim se sploh boije goditi ne more, kakor se jim godi. zakaj potem spremembe! Kako živijo milion i in milioni drugih, za to se ta zako&ju žive&a banda ne briga.
Pomislimo, koliko krutih duševnih bojev je divjalo v dečkovi duši predno so bile uničene s«* vezi, katere so ga spajale s »vetom in katerih v sanjajoči otrokovi duši ni malo. Zguihil je vero v l*>-ga, v mateT, v svet; z eno besedo, zgubil je vse in segel no morilnem orožju.
Take »o pač krutle in žalostne tra#e<dije obatojočega kapitalističnega sistema, ki ueusmiljeno pograbi dečka, deklico na igrišču, r šoli ter ga tira v krut boj fca vsakdanji kruh, v sužnost, kjer mu udiisi vsak čut, vsako upanje! Boj za socializem je boj za industrial-no svobodo, je boj civilizacije proti profitu. za rešitev otrok .z krempljev izkoriščujočega kapitalizma.
BODOČI PREDSEDNIK WILSON IN DELAVSTVO.
Za predsednika Združenih držav j»» torej izvoljen demokrat Woodroxv Wilson. Demokratska stranka pa ni zmagala samo s predsednikom, marveč je dobila tudi večino v |>oslanski zbornici in sena«tu, kar ji daje i>opolno kontrolo v narodni zakonodaji. Vsi cd tega ne bo mogla zgražat, krivde na nobeno drugo stranko, temveč bo morala vsak svoj im|>eh, kakor tudi neuspeh brez-pogoj prežeti na sVqja lastna pleča ter dajati zanj odgovor, kadar I» zopet stopila pred ame» riške volilce. Vsekakor p jen položaj ne bo tako lahak, kakor je bil letos «to je dva pet let po zadnji demokratski predsedniški zmagi, ko se je velika mizenja demokratske vlade pozabila in je stranka stopala pred volilce samo z obljubami. Prepričani smo, da *i Im» v teku štirih let voz demokratizma pafri vsa kolesa na poti splošnega blagostanja in po štiriletni vožnji obtičal v blatu in volilei, ki so šli letos s takim navdušenjem v boj, bodo razočarani in bodo obžalovali svojo zaslepljenost.
Nismo črnoglede i, toda mi poznamo in razumevamo gospodarske razmere ter vemo za zdravilo za industrialno gorje. Mi vemo, da bodoči predsednik Wilson zastopa prav tisto, v kar veruje in za kar se je boril predsednik Taft. Enak Taftu je tudi Wilson skrajni individualist ter podpira in zagovarja sedanji sistem privatnega lastovanja dleJa ter imetja. Ako bi .v to ne verjel in te^ga ne zagovarjal, bi ga njegovi krušni gospodarji preganjali in zatirali, kakor preganjajo in zatira je vse one, ki si upajo nastopiti pot pravičnosti. Kapitalistično časopisje bi ga slikalo kot anarhista in demagoga. Toda samo zalo. ker zagovarja ustroj družbe, kateri je povolji kapitalističnim mogotcem, zato se zanj zavzema ta 'gospoda' ter ga kaže svetu kot ljudskega prijatelja, kot vzornega šolnika kot poštenega in skrbnega predsednika. ki bo po očetovsko gledal na to, da bodo delav. mase še najprei pokorno prenašale jarem industrijalnega suženjstva.
Iz stališča delavskih interesov opravičeno trdimo, da Wilson ne bo prav nič boljši kakor j»» bil Taft, s tem kočemo reči. da se pod Wilsonovo upravo delavcu ne bo za pičico bolje godilo, kakor se godi in se mu je godilo pod Taflom. S tem, da so postavili na krmilo vlade moža, ki sicer nosi drugo ime in drugačnega političnega naziranja. ki pa se bistveno prav nič ne razločuje od prvega, se pravi zamorca belo pobarvati. Zamorec ostane zamonec, pa ga pobarvaj, kakor hočeš in kapitalistična vlada ostane kapitalistična, pa naj nastopa pod katerim imenom že hoče.
Ameriško delavsko ljudstvo ne bo imelo poti demok. vlado prav nič več hrane, nič več obleke, prav nič več gorkote po zimi, ne bo nič več zaslužilo, ne bo delalo v nič boljših razmerah in nič krajši de-
lavni čas, kakor je delalo pod re pu bi i kauft k o vlado.
Vzroki za to so jasui. Wilson veruje v privatno laatovanje dela, katerega se mora delavec posluževati, ako hoče živeti. In ravno v zasebnem lastovauju to-tarn, mašinerije in drugih pro-duciskih in izmenjalnih sredstev, katerih se morajo delavci posluževati, ako hočejo živeti, rodi vso mizerijo kapital ist ičnedružbe. To namreč omogocuje, da ¡>o«tajajo bogatini vsak dan bogatejši, a He~ veži vsak dan revnejši.
Preduo sploli more biti kaka sprememba v življenjskih razmerah. pri onih, ki ustvarjajo vse Isigatatvo, se p*.ora izvršiti sprememba v ustroju današnje družbe. Ta ustroj mora imeti za svojo podlago gos|K>darsko pravičnost, to je, da bodo oni. ki ustvarjajo bogatstvo, tudi prejemali, toliko za svoje delo, kolikor je njihovo delo vredno, ne pa kakor sedaj, ko dobiva delavce saino eno petino tega, kar je njegovo delo vredno, često celo manj. V taki gospodarsko pravični družbi ne bo revščine, ker bo vsakdo, ki bo delal, imel vsega dovolj, kar potrebuje za ugodno življenje.
Vsa glorija demokratske stranke olmtoji v carinski tarifi. Naravno torej, da so vsi agitatorji demokratske stranke, z Wilson era na čelu, trobili ameriškemu ljudstvu, da nrihajajo vsa zla: draginja, revščina i t. d. od carinske tarife. Rea je, da je tudi to vzrok, toda ta vzrok je tako malenkosten, da bi »ploh v |>oštev ne prišel, ako bi ne bilo sto in dri* gih važnejših rozlogov za obstoječo mizerijo. Dokazano dejstvo namreč je, da prihajajo vsa socialna /la od iskoriščanja delavskih mas po onih, ki letujejo delavna sredstva — kapitalistih. To trditev potrjuje dejstvo, da imamo danes na eni strani nepopisno bogatstvo in razkošje par oseb, ua drugi pa do skrajnosti borno življenje milionskih mas.
Da la«je razumemo situacijo, vzemimo si delodajalca, ki ima zaposlenih 500 delavec v. Od vsakega delavca ima ne dvomno okrog pet dolarjev profita na dan. Njegovi dohodki znašajo dnevno $2.500. On mn tortvj neizmerne dohodke in poleg tega še last uje usodo 500 delavcev. On lahko zaposli kogar hoče, in odslovi kogar hoče. V tem slučaju je torej 500 delavcev izročenih samo enemu kapitalistu na milost in nemilost.
To je tisto zlo. iz katerega prihajajo vsa druga zla kapitalistične družbe. Ako hočemo odpraviti obstoječa zla. moramo izmvati korenino, iz katere rastejo.
In sedaj, kakšno niiališče zar vzema izvoljeni demokratski predsedniški kandidat napram privatnemu lastevanju dela in izkoriščanju delavstva. To vprašanje pojasni odgovor na vprašan je: Kdo je špendal stotisoče in milione za demokratsko stranko t Nihče drug kakor izkoriščevalci delavcev. Delavci sami so prispevali malo ali celo nič. Jasna pamet nam mora torej povedati, da kapitalisti niso zastonj podpirali Wilsona, temveč so to storili v popolni zavesti, da je Wilson njihov plačan hlapec, ki bo ubogal svoje gospodarje. kakor jih ubogajo hlapci. A to še ni vse. Wilson sam se je opeto-vano pokazal za zagrizenega nasprotnika delavcev. Na shodu v Bufallo fte je direktno izrazil proti zakonu minimalne delavske plače, češ, da bi tak zakon poslabšal delavski položaj. Poleg tega je še vec drugih slučajev, ko je Wilson jasno pokazal, da nima niti najmanjšega pojma o delavskem |h>-ložaju in tlelavskih težnjah.
Iz vsega tega je razvidno, da delavci od Wilsona ne morejo pričakovati nikakega izboljšanja; edino kar lahko pričakujejo je industrijalno kriza, ki je neizogibna ,ako se bodo demokrat.it» držali svojega programa ter odpravili carinski tarif. >
PETROLEJSKI MONOPOL.
Načrt nemške vlade.
Socialistično načelo, da se mora zlomiti privatni monopol, pa hod isi zemljiški ali rudniški in veleindustrijski, ter se nadomestiti z državnim, prodira. In resnica, ki jo socialisti vedno in vedno oznanjujetno, da je sramotno za Človeštvo, da je ima nekaj oseb z ogromnimi blagajnami in kosmato vestjo ns vrvici, ta resnica si krči pot navzgor in
navzdol, med naše pristaše in naše načelne nasprotnike.
Iz Nemčije prihaja pravkar vest, da predloži vlada državnemu zboru takoj ob začetku zase* datlja zakonski načrt o odpravi privtatnega monopola Roekcfel-lerjevega petrolejskega trusta z državnim petrolejskim monopolom. Gospodarski dobiček, ki ga bo imela Nemčija, če preide pri' vat ni monopol zloglasne Ročke-feller jeve družbe Standard Oil Company v državni monopol, bo znašal na leto 10 miljonov mark Načelno pa pomenja ta sklep še mnogo več:država bo rešila kon-zumente tlavkov, ki jih morajo plačevati nekaterim kapitalistom. S teiu torej priznava, da obsoja tudi država ono brezmejno izse-savanje kouzumentov, ne samo od petrolejskih baronov, temveč tudi od industrijskih in rudniških, ter prav tako od agrareev. (V je rekla a, bo morala reči tudi b.
Petrolejski monopol StandaH Oil Company je postal tako sve tovno mogočen prvič zato, ker so bili njegovi ustanovitelji res genialni organizatorji, drugič pa za to, ker jim ni bilo nobeno sredstvo premalo pošteno, ker niso poznali nobenih obzirov ne do tr* govine, ne do kouzumentov. V nekem procesu proti Standard Oil Company je dejal zastopnik državne oblasti, tla je družba glede izkoriščanja, glede zlorabe popolnoma osamljena v trgovinski zgodovini Amerike. V pravem pomenu besede so ustanovili petrolejski trust preko mrličev. Z hrezprimeruo sirovo silo poteptal trust vse, kar se mu je zoperstav-Ijalo na potu. Preti vsem si je trust prilastil prometna sredstva, zlasti cevne naprave. S tem je prisilil proizvajalce petroleja, da so mu prodajali petrolej za ceno, ki jo je določil trust: kdor se ni uklonil, ta se je lehko mirno utopil v svojem petroleju. Konkurent c je spravil s poti s tem, da je cene nizko nastavlja) in da ni imel konkurent druge izbere, kakor pridružiti se trustu, ali pa prenehati s proizvajanjem. To-rej najbolj umazana konkurenca, ki si jo moremo misliti.
Trust pa ni imel dovelj ua a-meriškem monopolu, stegnil je svoje pohlepne roke tudi v Evropo. Vsem nam je še v živem spominu, kako krčevito so se branili gališki proizvajalci petroleja a-meriških krempljev. Ali ttidi to nam je še v živem spominu, kaj so nasvetovali socialno demokratični poslanci avstrijski vladi. A avstr. vlada, ki pripravlja in dela vsako nujno zadevo tako dolgo kakor Noe barko, ni znala storiti drugega, nego da je pokupila nekaj vagonov petroleja za železnice. Da pa bi takrat nastopla odločno, da bi jo takrat vodila skrb za konzumente, in si z razlastitvijo pridobila petrolejski monopol, bi vsaj enkrat napravila nekaj, kar bi bilo resnično gospo, darsko napredno. Ali doma se godi konzumentom pač tako dobro, da z lehkoto plačujejo dav ke ne le državi, temveč tudi kapitalistom.
Načrt nemške vlade je sledeči: nekaj posestnikov petrolejskih vrelcev v Galiciji, na Ruskem, v Romuniji, in celo v Ameriki je, ki si jih trust doslej — še ni mogel podvreči. Na teh neodvisnih producentih temelji ves načrt. Petrolejsko veletrgovino odvzame vlada družbam, ki so odvisne od ameriškega trusta in jo izreči neodvisni, pod nadzorstvom vlade stoječi družbi. Tako bo nastala nakupna centrala, katere moč bo moral upoštevati tudi trust.
Nakupna centrala bi sklepala z neodvisnimi proizvajalci dolgotrajne pogodbe, ki bi zagotovile proizvajalcu samostojnost in njihova proizvajalna moč bi bila ir trjetia, ker bi delali v zavesti, tla oddajo lehko petrolej. Nakupna centrala bi tudi gradila cevne naprave ali druga transportna sredstva in bi na ta način približala neodvisne proizvajalce Nemčiji.
Nakupna centrala bo privatno kapitalistično podjetje, ki ga ne bodo vodili uradniki, temveč trgovci, vlada pa bo izvrševala na-tačno nadzorstvo, če bo potreba tudi državni .zbor in bo iinela tudi del dobička. Za državni petrolejski monopol bo približno treba 60 do 80 miljonov mark.
Načrt je sicer polovičarski in
nekam plah, a vendar izredno Ta* žen, ker lomi absolutizmi ktpltt* listične organizacije v veliki in-dustrijski panogi tn hodi pot, ki so jo socialni demokrat je že dani no odkazali uspešnemu boju zoper kartele in truste.
KITAJSKI 80CIALI8TI IN 9 VLADA.
Še pred enim letom je bilo kitajske socialiste razširjenje skovin in sklicevanje shodov po, četje. katero bi morali plačati s svojim življenjem. Vzlic temu d je naše sodruge na Kitajskem čakala ječa in smrt, so na tihem a gitirali. Seveda je bila socialistična agitacija silno težavna. Ali prišla je revolucija, ki je učin kovala na mišljenje kitajske ljudstva, kakor toplo solnce na pomladansko setev. Tisoč in ti soč let stari predsodki so pali in v kratkih mesecih se je razvilo veselo politično življenje po me stih in počasi sega sedaj tudi že na kmete. In začel se je tudi za socializem veselejši iu plodonos nejši čas. Kar je bilo še precj dvanajstimi meseci nemogoče, sedaj udejstvuje: socialisti prirejajo hode, na cestah agitiraj z besedo in tiskom. Revolucija j pripravila tla in socialistično seme ki i je. Vodilni sodrugi so skl nili, da strnejo vse kar čuti i misli socialistično v krepko or nizacijo. Pred nekaj tedni je b la ustanovljena socialističr stranka in naznanjena pri pol tični oblasti, kakor zahteva ti nova vlada. Zdaj je imel Juan kaj priliko, tla tudi dejansko kaže, kako je z enakopravnost, vseh državnljanov, ki jo je t likokrat oznanjeval. Ali Juanši, kajevn vlada pokazala, da j prav tako malenkostna, kakor buržvazijske vlade sploh: socia listične organizacije niso prizna le oblasti iu minister za notra nje zadeve je utemeljil neprizna nje s tem, ker socialisti ne pri znava jo privatne lastnine. Sevt da se socialisti niso zadovoljili tem ministrovim "razodenjenT' če prav je resnično, da socialist ne priznavajo privatne lastnin in so se zato obrnili na par ment. Oa se državljani pritož čez vlado pri parlamentu, kaj kega niso na Kitajskem še d veli in umevno je, da vsa ja nost napeto pričakuje odločitv
... Vojna na Balkanu.
Medtem ko se tlelavno ljudstvi trese pred prihajajočo zimo, kj prinaša revščino, lakoto in brei poselnost — medtem ko se dela^ no ljudstvo pritožuje proti nei nosni draginji., k.i ljudstvo mor kakor kuga, vidimo na Balkai štiri kronske tirane, ki so v iun nu boga in naroda že pripraviji ni za vojno proti Turčiji. Zakaj| Zato, da "rešijo" Macedonce pod turškega jarma. Zapoditi h< če jo turški polu mesec iz evropsl zemlje in tam zasaditi križ. V« krviželjna sodrga hujska in ni dušujei za vojno nezavedno in slepijeno maso. Roti se jo in na* dušuje, da st je za križ in svob< treba vojskovati in umreti na nem polju proti Turkom.
Mi delavci, mi socijalni dei kratje smo principijelno pi vsaki vojni, naj se se napove katerekoli strani. Kajti vojna znak barbarstva; najsi bode vt na še tako opravičena, stoji zadaj kapitalistična špekulacij in eastihlepnost visoko odli<v-nj gospodov. Tudi pri tej vojni Balkanu, za katro se navdušuj jo patrij^tje in vsa druga mi čanska javnost, ima kapitalist^ na druh^tl svoje posebne interi se; ni jej /a osvoboditev Mnoj doncev. temveč sei ji po vse k drugem cedijo sline. Ako baVka ski "kronani tirani pravijo, «la jim urre za osvoboditev Maeedni cev, je to le pesek v oči. Kajti ali bi imela ta kronana sodrga ki srca in usmiljenja do naroda. I morala dati svobodo in ustavi pravice najprej svojemu naro<ll svojim državljanom. Kje vlad večje tiranstvo kakor v (VnigoJ Srbiji in drugod po Balkanu ' K je večja kulturna, gospodarska socialna zaostalost kakor v ( ti flori T! Tam nima ljudstvo nobej ustavne pravice, nima šol nii sploh ničesar. Zakaj torej do ne napravijo red?' Kr» so soeii j sti na Balkanu konstatirali t<» r nico in se izjavili proti vojni, planila vsa kapitalistična <1 ml proti njim in jim grozila s smrt Ali balkanski «oriialUti se tf

raiijo. ker «e zavedajo, da rijo za korist balkanskih na-in proti it»terenom kapitanih in kronanih špekulantov, sodrugi na Balkanu se zave-tudi, da niso sami, temveč » podpirani od mednarodno ¡(¿ranega proletarijtn ««le p t a. ki gleda \ tem moineti-junaštvo balkanskih sodru-Tudi mi ameriški delavci iz-10 naše simpatije našim somi na Balkanu za njih juna-, boj proti vojni. Mi, kakor vsi disti celega sveta, moramo tirati proti vojni, katero proletarijat plačati s krvjo denarjem, zlasti s 1cm momeu-[tu, ko največja nevarnost, da iz-[bruhne vojna v katero bo zapletena vsa K v ropa. Zato kličemo rlastodršeem: Dajte nam kruha dela, ne pa puško in svinca! >H z vojno! Živela mednarodna ilidarnost!
Interoacionala proti vojni.
Manifest mednarodnega socialističnega biroja.
i blagoslov balkanske vojne.
Krvavi bojni ples, porojen iz apitaliatičnega tekmovanja raz-i dežel, se je komaj pričel, in se javljajo težke posledice» v osnem gospodarskem življenju, adnja številka konzularne korcs-ndenee ki jo izdaja avstrijski rgovinski muzej, ima poročila o anjem gospodarskem položaju Bolgariji, Črnigori in na Grš-em. Iz njih posnemamo nasled-e podatke.
Motenje ktkpčijskih poslov se zlasti čuti v bolgarskih prista-išeih. Prepoved izvoza, poziv irometnih delavcev v armado, raz lasih?v obsednega stanja in pre-injenje blagovnega prometa so pgovino popolnoma ustavili. Cra-i banke in zasebne trgovine so prte. V Bursrasu so se pojavili e^pred razglasitvijo trimesečne moratorija mnogoštevilni mej ični protesti, kar kaže na verjet ost insolvenc.
V Črni gori sodišča od 1. okt
o se je začela mobilizacija, nič
eč ne uradujejo. Banke so usta
ile svoje poslovanje, trgovina je
vopolnoma prenehala. Prometne
'veze s Turčijo «*> prekinjene
nogo blaga morajo pošiljati na • t J-
Mobilizacija na Grškem je počila pešanje trgovskega pro eta, zlasti na atenskem trgu. De rni zavodi in zasebni kapitalisti očejo dajati denarja. Ker se k čas pričakuje moratorij. tudi otom sodišč ne morejo iztirjati padlih računov. Nove pogodbe dobavo blaga se «»ploh sklepa je pod pogojem, da se pusti o pma strankama prosta roka. nnogih trgovinah ni nobenega frovskega osobja. ker je vse od-
0	k vojakome Tudi mnogo, ro-odelukih obratov mora iz tega zloga prenehati z obratom, mno-
1	industrijska podjetja pa so o-ratovanja skrčila. Težek udarec » zadala Turčija grški trgovini, er je zabranila grškim ladjam
žnjo »kozi Dardaneile. Dovozi so izostali, tudi dovažanje gih živil peša vsled vojaških db. tako da nastopa občutna ja.
ake gospodarske neprilike so pokazale že takoj ob mobiliza-a od tedaj naprej pa se je ožaj neprestano slabšal in da-ko je krvolitje na vrhuncu, postal gospodarski položaj pri etih dežel naravnost neznosen, mnogih slučajih katastrofalen
nasproti, da pripravljamo izved- vojaki so jih poslali v Belgrad. Tu | do proklamacijo naslednje vsebi-bo resolucij svojih mednarodnih j jih je na kolodvoru pričakovala ne: "Nezaslišano trpljenje naših
rojakov v turškem cesarstvu, ki je
kongresov in skrbno pazimo nu ! belgra.jsku polieijs iu ¿andarme-vse thentualnsti, ki na* povedejo rija teir jih vse |>ogtiala v vojašni-
ce, kjer so jih preoblekli v uni-
Prav
Posledica mobilizacije.
Poročevalec angleškega lista lily Mail" poroča iz Sofije: la kruha narašča z vsako uro. 5ek kruha velja 50 pfenigov. restavrauracijah ni . mogoče »iti obeda, ker so vsi kuharji natakarji v vojni. Prihajajoči odhajajoči vlaki so prenapol-mi. ljudje stoje na stopnicah [sede na strehah vagonov. Na lodvorifi stoje vlaki, kolikor |eč seže oko. Stroji so kurjeni p<> VeČ ur. a vlaki ne morejo Iti. ker so proge preprežene z |ki Vsi javni lokali so zaprti, cestah miruje ves promet cest-lelezniee Konje izvoščekov je Ha vojaško upravi za vojne, [ouprežen voz jc pridrdal po ti: vojak. ? listino v roki. sto-vozn, spreže konja in odide pma. voz ost«ne prazen na rnc-Celo inozemski trgovci mo-prepnščsti svoje avtomobi-rojaški upravi.
*dnost in brezbrižnost sta
kapitalizma.
Mednarodni socialistični biro v Bruslju je izdal naslednji manifest:
Na naše povabilo so se> zedini-le socialistične stranke v Turčiji iu v balkanskih državah, da izdajo skupen manifest in se v smislu štutgartake (1907) iu Icodanjske (1910) resolucije sporazumi jo o sredstvih, ki pospešijo rešitev sedanjega konfliktta.
Pravkar smo prejeli ta doku-menit. Prosimo Vas. da ga daste s svojim časopisjem na znanje stranki in vsemu javnemu mnenju.
V	teku balkanske bune je edino socializem delal za svetovni mir.
Naši Hodrugi na vzhodu se vkljub razbrzdanim strastem, vfoljub svoji iz kapitalistično zaostalega miljeja umljivi številni slabosti niso obotavljali ne tre-notek, pa so na uli(4 in v parlamentu apelirali na razsodnost in so pobijali vojne spletke kapita list i eni h razredov.
V	srbski skupščini sla edino so-eialistična pfplanca Lapčevie in Kazlerovič — kot sama proti vsej buri&vaziji — energično protestirala proti vojni.
V	bolgarskem sobranju je dvig ni I edini socialistični poslanec Sakazov — tudi sam proti vsej btrrivaziji — glas za mir in ko je zapuščal parlament, ga je sprejela šovinistična množica s streli iz re vol ve rje v.
Naši za delavsko irtteruaeioualo tako zaslužni srbski iu bolgarski sodrugi so pokazali, da more trajno rešiti konflikt samo sporazum vseh balkanskih narodov s Turčijo, kakor sta ga zahtevali kon ferenci socialističnih strank balkanskega polotoka 7. jannvarja 1910 in 18. oktobra 1911,
To naziranje so ponovno zagovarjali naši sodrugi v Avstriji in na Ogn&cin, tako ga je pr«»d kratkim zopet zajrovarjal v avstrijski delegaeiji 8. 'okitobra tega leta dr. Kllenil*>gen, ki je» govoril v imenu vse socialistične frakcije. V tej deželi, bivališču velesile, ki je prav posebno interesi rana pri balkanskih dogodkih, so socialisti neprenehoma priporočali vnanjo in notranjo demokratično politiko, ki temelji na avtonomiji narodnosti in «rre za tem, da se ogne sporom, ki utegnejo zanetita splošen požar.
Nevarnost, da se j>ožar razširi, je označil izArševalni odbor mednarodnega socialističnega biroja v svojem manifestu, ki ga je priobčil ob naši mednarodni demonstraciji proti tripolitanski vojni v nevembru 1911. Tedaj smo pokazali posledice roparskega čina 1-talije, ki je sledila slabemu Ogledu : maročanski osvojitvi, ki so jo molče odobrite tiste velesile, ki danes zatrjujejo, da hočejo za-braniti na Balkanu, kar so same trpele, priporočale ali Stori je na severu Afriko.
Kapitalisstični sistem je veriga. Ce sta Maroko in Tri pol is omogo čila buno na Balkanu, doživimo morda jutri nadaljne mobilizacije in Kotovo povečanje vojaških bremen. V letu 1900 so znašala že enajst milijard in pol frankov na leto. Od 1910 do 1911 se je pomnožila številka za ve«č ka/kor 500 miljonov frankov. Leta 1912 smo doživeli dovoljenje mnogHi miljq nov za angleško mornarico, zdaj naznanja avstro-ogrska vlada |Ki-trebo novih velikih vojaških kreditov.
To neprestano naraščanje militarizma more nevarnost le pomnožiti. Mednarodni socializem je dolžan samemu sebi, dn ¿ponovi svoj klic proti bestialnosti vojne.
S prijatelji na Balkanu protestiramo proti oboroženi sili in se borimo za razoroženje in za razsodišča.
S sodrugi na Balkanu protestiramo proti hinavščini velesil, ki se spakujejo kot zaščitnice balkanskih narodov in uprizarjajo mirovne parade, dočim davijo Po-jake. Fince in Perzijo ter plačujejo obproženje črnogorskega ropa.
Ce sedorugi na Balkanu še nimajo potrebnega vpliva, da izvedejo svojo voljo po življenju v miru in svobod.i. tedaj računamo na prizadevanja velikih socialističnih strank, da hladnokrvno stopimo nevarnostim sedanje ure
iz kaosa.
Izvrševalni odbor mednarodnega | forme in poslali na meje.
socialističnega biroja : K. Vandervelde L. Kurnemont
že dolgo uadvajalo naša »rca bridkostjo, je po pravici vzneje-voljilo naš narod. Ker so izčrpana
lega biroja:	nič jih ne vprašajo, ali ste prosto- vsa mirna sredstva, da bi zbolj-
Ad. Anseele, I voljei, ampak vprašajo jih po sta- šali življenje teh mučenjkov, na-, K. Iluvsmans. rosti, pa jih poleno na mejo! Evo, ših sobratov kot zvesti tolmači
vojn balkanske vojne ter z ne strpnostjo pričakuje njenega i*zi
da. Vzrok tega nenavadnega za uimanja ni v prv o katerem
tako izgledajo srbski iu bolgarski narodnih stremljenj mogli ostati "prostovoljci"!	hladni ob njihovem ječanju m
IVav tako je tudi z "velikim smo s soglasjem ljubljenega ua iv<iii>t'iMi'tii lutliraiiitirUt ¡n I	Hpmadj da prekora
I ža počne boj zoper sto-
I, da je to navdušenje prav | letnega so vraga. Naše delo je sve-jhuo, a izdaleka ni takšno, ka- to in človeško. V tem ure važne m
UTRINKI BALKAN8KE VOJ-NE
V«a svet z na [vet ostjo sledi raz-1 navdušenjem " bolgarskih in srbs-1 roda naročili armadi, da prekora voine ter z ne. I klh v°jakov- Na lastne oči sem vi-|či mejo in žapočne boj zoper sto del,
I majh
ja je v tem, ker je v tej voj- kor gM	Pokazati bolgarski trenotku za usodo ljubljene
rvi vrsti prizadet oni narod, dnev?iki v »»ozemstvu. Seveda je viiie bodimo v s vesti, da j rem ve zgodovina i>ovedati l,ekaj '«natikov a ti so prav red- član vojske uverjen o poni«
I l/i \J u i* Jua 2... a i L! !. ___t _ I _▲ •	•	i	.	. •
prevazuem douio je vsak pomembno
toliko iu tako groznih činov, ka-	ki- Navdušeni so tisti, ki imajo sti svojega poslanstva in da izpol-kor o nobenem drugem, narod, | denarja, da se '"hko upija-1 m pričakovanje vs«»ga naroila. pred k a tei
petal skor_ ................
Htrah iu mržnja <lo tega naroda	*ovora- Tiioii in	marširajo | vieo!
«ta prehajala od rodu do rodu.	otojtno. k*r s<» jim želodci prazni	_	_____
Vsled poznejših nevspeliov turške	(,mua }m Jim Je OMtH,M «»nižina	Neki sodrng piše iz Srbije med
moči, je strah deloma rzginil, a iz-	ZeT1H ln 0tr0i l brei ^rulia. Z | drugim-tudi to-le:
ginila ni mržnja «lo tega naroda.	brM,koH,jo v srtMI ^»»«jnjo v klav
Balkanske "krščanske" države
Na drugi strani pa so sedanji h1™'. fl ne mwcjo omagati svoji giredo v boj! — koruza v Srbiji ni
vojni sovražniki Turčije oni na- POt,hini' ki ^aduje doma.
ro<li, ki so bili najbolj prizadeti po okriíínosti omenjenih grozo-
obrama. zsunlja ni obdelana — brez zrna pšenice. Po l>ojnem po-dojde gladni pozdrav!
S črnogorskega bojišča.
Vojni poročevale*» angleškega I Pravil dejstev in so bili vsled tega že o<l |,iRta °^ailp Mirror" |>oroča svo- Anif>ak iz gladu bo planil plamen nekdaj predmet pomilovanja in J*mu liatu: ' Kadar človek vidi, I revolucije, ki bo ugawnil samo v simpatij vsega sveta. Tako je o- kako majlma sredstva ima Orna	resnični in pravi demokra-
stalo do današnjega dne. To sov- fcora na raz|iolago za svoje ran-1 balkanski konfederaciji 1 št v o do Turkovjn te simpatije 1prav živo za-1
Kako se godi ranjenim vojakom.
Vojna poročevalka, gospodič-.	»a Durhamova, je poslala natan-
čuje o uspehih protiturškega črnogorskem hospitalu. En sam čno poročilo "Daily Chronicle" r.ja. a i»ri tem ne pomisli na J *dretuik, kraljev telesni zdravnik | o streinUi mukah, ki jih morajo
grozne posledice, ki jih pušča za h|e °P'avljal vse delo. Noč in «lan prestajati vojaki zaradi
ra št
do njihovih sovražnikov so vrok, ve<*a	plačuj^» ljudstvo
da neaavednp meščanska in patri- v tej v°j*»i- lVefcresljivi prizori so lična družba vriska od veselja. ** odigravali v slalni opravljenem
kt> orožja
ni>/«.
.	.	i i i • • •	,i — --------- ujetnikov na 5000.
bastieno opisuje junaške lioje in	l,M <lo,^r, mn v prostoru, podob- Prihodnje jutro sem se odpelja
zmage nesrečnih ljudi, katere sn	,,emu	l>°du nego hospitalu.
deloma prisilili, deloma naščuvali	V J4* krogljo. Zdravnik in preslepili, da morijo in koljejo ,akoJ operiral in mu vzel
eden druzega ne vedoč zakaj. Pri	l>ray *'etno krogljo iz |mii. Stan/3
tem pa isto časopisje ve kaj ma-	ranjene» je obuno. Občudoval
), ali eelo nič povedati o nepo- Hoin vojaka, ki s<* je tako junaško isiii bedi neare^nHi družin, kojih /H(Jržal med operacijo. Niti enkrat
la z lazaretnim vozom v Titzi. Iz hospitals je udaril silen smrad po gnilobi. V hospitalu je bil en sam zdravnik, Turek, ki je razu-niel nekoliko nemško. S svojim pomočilikmn je ravno zajtrkoval — konjak in sladkor. Zdravnik
napol nagi	naokolo, eelo po hodniku. (^1	črnogorskih zdravili-
se navduševati za bojno klanje, |zHo oMtotljivo. Nimajo urejene I ^ ™	nobeden turške
je i>ač kaj druzega kakor pa stati *nH,ula»ee. zato tnnli ne morejo l*",^	f™*0™** Zi,rav
sestradan na bojnem polju v naj- h*M«k«ti vseh ranjencev. Mnojcol ^	n,rko,u zamo hujšem mrazu, kjer je trelia za »Juncev umrje brez pomoči. O-
sto iu sto milj stran od bojišča v »»«'navadno spretnostjo. Nedosta-gorki sohi s polnim Mofan j j jan je vseh pomoiuUi sredstev je za bojno klanje, •ga kakor pa stati
reino pomagati le malo, ker nam
vsako pest zemlje preliti toliko in I	v«¿a^«v je že mrtvih. 378	zdravnikov.'
toliko človeške krvi. Na vse to *¿ko	so prepeljali v La- A !"	U> zJr»vmkov# tem-
vojni hujskači ne ^mislijo Pred	v Polonci. Vsi moški, od I , h,<,, Z1V1.1' r,ža ,n kniha 0tl'
stdioj vidijo samo svoje krivdne	'♦'ta so pri armadi. V
oredsodke in on ivi-rtfit hi «^ .1« mestih so ostali le oni ki mo /m
pria sem najprej okno in pričela nekoliko pospravljati. Po vsej
kaj bo z mano, Smno eno bolert čutim: če padem tako mlad, potem bi hotel pasti v boju za svoj vzor, pasti bi hotel v revoluciji, in ne v vojni. Prosim Vas, da toplo pozdravite sodruge pri "Vor-wajtsu". V vojno grem z gor-kim spominom na nemško socialno demokracijo, ki mi je tako pri srcu. Bodite srčuo pozdravljeni od Vašega N. N." •
Gospodarski "blagoslov" vojne.
Iz Halle ob Saali ua Nemškem poroča ju: Zaradi balkanske vojne je izbruhnila kriza v tovarnah za šivalne stroje in v tovarnah za porcelan. V nekaterih tovarnah delajo le po nekaj dni na teden, v drugih zopet odpuščajo delavstvo.
Iz Londona poročajo: Vsi industrijski okraji že močno občutijo posledice balkanske vojne, ker so bile balkanske dežele najboljši trg za angleško tekstilno industrijo.
Vojni hujskači na ruskem.
V Kijevu je prišlo več tisoč o-seb pred poslopje avstrijsko-ogrskega konzulata. Množico so vodili voditelji Vseruske stranke. Več oseb je vdrlo v poslopje in razbilo v stanovanjih in pisarnah vse na drobne kosce. Av-strijsko-ogorsko zastavo in avstrijski grb je množica strgala poslopja, zastavo sežgala in vmes prepevela rusko narodno himno. Voditelji so govorili huj-skajoče govore in množica je divje vpila, naj Rusija napove Avstro-Ogrsko vojno. Policija je mirno gledala početje množice in ni aretirala niti enega demonstranta. Vsa demonstracija je bila uprizorjena po šovinističnih hujskačih z namerom, vladi po-
kazati vojno stva.
navdušenje ljud>
njenih posledic, prinašamo nekaj odlomkov, ki po-1'izkažejo kulturno ost ud nos t in grozo vojne v praci luči.
Balkansko pismo
Turški vojni manifest.
Sultan je izdal na vojsko iu na mornarico naslednjo proklamaei-
Sofija, 20. okt. -- Karkoli mo-	ypii Poletij ni bilo tako
re nositi puško je odšlo na voj- važlH'Mra lp,i»0,il<a za našo domo no. Dan za dnem hiti polk za pol- vin°. kakor sedaj. Naši sosedje, >
napravila pred hišo grmado in sežgala smradljive obveze. Ra njencem sem preskrbela tudi sveže vode in živil, seveda le za en dan. Ko sem se vračala na večer v Podgorico, sem srečala na cesti dolg, počasi in težavno se premikajoč sprevod žensk in otrok. Vlekli so turške bajonete in puške, ki so jih uplenili pre-
odšel v Macedonijo. Dasi ne spa- |in »<*	* » nasvete Evrope I ¡"«K«11»» ,Turk?iln- Sr^a,a
dajo v bolgarsko vojno dolžnost na* ¡zzvali. da preprečijo uspeh | ¡^[J™™1**™™ V V°V>o\m jih je vpisala Bolgarska v svojo	P™zadevanj za ohranitev
vojno, jih oborožila in poslala v | m»ru- narod je z ogorčenjem
čul predrzne besede naših na-
polk za pol
Kom na mejo. Tu je ostalo prav
katerim hočem v mini živeti, ho
malo mladeničev. Nekaj je Mace- P7*^™'* vse postave pravičnosti, loncev, ampak večji del jih je P°teptali sleherna prava z nosrami
Macedonijo, da izzovejo klanje, "z saine Sofije jih je odšlo 1200,1 «Porotnikov in nalaara vam dolž-
bojni upravi in s pasOvi, polnimi patroni. Cerkev je tukaj v pra vem pomenu besede "vojskujoča cerkev". Vzhičeni in radostni so
ampak koliko je onih, ki so odšli InoBt' ,,a odgovorite. Maščujte te	mi pnpovedovali patri, da so se
iz dežele. Za hrano in strelivo branite čast in pravice	U(,e,žl,i b°iH in so bili popolno-
skrbi Bolgarska kakor za redno m°j® in pokažite svetMi, ,1«	ma prepričani, da se bliža konec
stare in podedovane osrnanske	vlade."
vojsko.
ne
sežne zemlje, z junaštvom, nad katerim je strmel ve« svet. Vaša druga dolžnost je. da pokažete red in disciplino, in da ne preliva
0	bolgarskih vojnih operacijah kppP°stj c>atjl'e ^neupremenjene in
1	izdajajo nikake podrobnosti, Ma ■P°*tnjcte junaške tradicije Listi so polni raznovrstnih laži in	Prn<hMlov, ki nekoč — izmišljotin. Naše socialistično ča- mn,fl hrabra četa prišli iz Ana-sopisje marljivo plenijo, kadar I v Evropo in si osvojili ob-prinaša resnične podatke. Zaplen jene časopise dovole objavljati tako kakor na Hrvaškem, to se pravi, da ne jimejo iz,iti beli, am-pak se morajo izpolniti zaplenje-1te '^"V^ške krvi brn-z sile, da lepo na mesta z drugim gradivom. ravnate s starci, ženami in otroci.
Zadnji čas počiva vse delo. De-1 ^ prizanašate živl jenju in imet-la se samo toliko, kolikor je po- P1 neoboro*eneira prebivalstva, z frebno za vojno. Ali tudi to delo nn\mi nesrečniki, ki se Imjo boje-se ne izplača. Za plačilo s»> daje VH,i /0P0P vas, ker morajo iibo^a-na dan kilogram kruha. V inozem- l^^'01!" »v« j Hi predstojnikov, stvo jKiroeajo, da se vpisuje v voj- ki .pH v RPf,ih «vojih preklinjajo no veliko število prostovoljcev. I vo^no in vam hočejo iskreno stis-To ni resnica. Seveda oglašajo se, a ti so prisiljeni — ker nimajo kruha, ker so ostali brez dela. Tuji delavci beže v svoje domo
kati roko, imejte usmiljenje m pokažite civiliziranemu svetu, ki vas malo pozna, da so Osmani n a jei vi I i z i ra n e jših narodov vme Na stotine Srbov je prišlo I	' naj vas vodi do zrna-
ti konzulu in so zahtevali brez-'*0' platno vožnjo domov, ker nimajo dela. Brezplačno vožnjo so sicer dobili ali kako? Nabasali so z njimi vagone, z vojaki in ne-
S križem in mečem ! — Proklama-cija bolgarskega carja
Agence Telesrrsphique Bnlga re " poroča : Car je izdal na arma-
Srbski častnik — socialist.
Neki srbski častnik — socia list piše med drugim: Le malo ljudi ostane v našem strankinem štabu. Ti bodo pač vzdržali naš list. Jaz sain seveda ne morem nič več pisati. Imamo priletne starše, ki so zdaj brez kruha. Dokler sem pri življenju, sem upal, da bom skrbel zanje. In zdaj t v Neprijetno ini je iti v to človeško klanje. Ampak storiti ne morem ničesar. Prizadeval si bom, da varujem sebi podrejene ljudi in da se ognem vsem grozo-vitostim. Bojeval pa se bom pošteno. Ker se borimo žal z ncei-vilizirano vojsko in ker smo v o-fenzivi, nas bodo vsi mohame danci zelo sovražili. Na noben
Kako se zdravi prehlad?
Prehlad (katar) je vnetje zlezli h organov v vratu, prouzročeno po raznih načinih, vendar največkrat vsled kakekoli prevelike množine žJezne sline ali želodčne, ga soka. Pri želodčnem kataru je vzrok ali slaba hrana, alkoholizem ali pro hI a jemlje. Zdravljenje je zelo jednoHtavno. IVeobloženi prebavni organi naj se najprej izči-stijo skozi n skozi z Trinerjevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom in jKVem naj zadobe popolni očitek. To sredstvo daje novo med tem organom, tako da so sposobni v malo dnevih zopet poslovati. Ne samo v takih boleznih, ampak nri vsaki želodčni ali črevesni bolezni, pri vsake j slabosti pred ali za jedjo, izgubi teka, zgajri. slabosti, prehladu, bluvanju, napetosti, glavobolu, zabasanosti vam K>de dalo brzo pomoč.
V lekarnah — Jos. Triner. 1333 —1339 So. Ashland Ave., Cheago, 111. — Advertisefcnent. % '
POZOR ROJAKI!
Slišal «em, da tu v Kansasu prodajajo naše žganje, kar pa ni resnica, kajti to žganje ni bilo kupljeno pri nas. Kdor izmed rojakov hoče rez dobro žganje iz poštenih rok, naj pride sam v iganjarno aH pa naj piše na spodaj navedeni naslov in nd mu bomo takoj poslali po ekzpresn.
JOHN MUNARICH A 00., Distillers, MINDEN MINES, MO, ADVERTISEMENT
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
là 480 BRAID AIE., KENOSHA, VII
Telefon 1199.
Sodrug
MUwaukae, Wis.
LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue
priporoma Slovencem In Hrvatom uvo' dohro založeni SALOON.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je i?..
,	vrsten in métropolitain časopis,
naifn se ne bom dal vjeti. ker se|ki prinaša vse novice, najvječ r<>
zavedam, da bi inc mučili in morili. Raje umrem.
Iz tega pisma boste razvideli
zornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša
in lahko Vam zatrdim, da je v i $3.00, 25c na meser. — Naslov meni velik duševni mir. Nobene | The Milw«ukee Leader M1lwau-
.-ra U« »..l.....:_______ J__________1 »_ •___ mmm.
ga strahu nimam in vseeno mi je,1 kee, Wis.
ADVERTISEMENT
Avsli, Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. janurarja 1892.
Scdci: Frontenac, Kana.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajuik: JOHF CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR. L. Box 38. Frontenac. Kans.
NADZORNIKI:
PONGRAC JURSE, Box S57, W. Mineral, Kans ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans
JOHN ERŽEN, Jennj Lind, Ark., Box 47. .
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Doltr. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.	t
SPREMEMBE PRI KRAJEV-NIH DRUÔTVIH A. 8. B. P. D. V MESECU OKTOBRU T. L.
Novo pristopli člani in članica*
K druš. štev. 3.: Antou Malis, Georg Raugl, Louis Wesovišek, Josef Korošec, Frank Prislan, John Kovačič, Frank Pire, Andrej Podlesnik, Stefan« Lason, Jernej Iwolski in Katarina Iwol-ski.—K druš. št. 4.: Anton Drobne. — K druš. štev. 10.: Anton Kaus, Andrej Kaus, Frank Po-renta iu Frank Grilc. — K druž. št. 13.: Josef Jeglič. — K druš. št. 17.: John Stanfel in Uršula Perše. — K društ. št. 18.' Frank Pangl, Blasius Heller, Ijouis Blažit», John Gregar in Frank Lampe. — K društ. štev. 19.: Josef Mastnak, Josef Everle, John Po-drižnik in Louis Sešina. — K dr-št. 20. John Terau in Josef Me-rid. — K druš. št. 21.: Konstante Dona.
Prestopili člani in članice.
Od druš. št. 1. v druš. št. 16.: Ciril in Mary Smarda. — Od dr. št. 2. k druš. št. 8.: Anton in A-' malija Schuler. — Od druš. št. 5. k druš. št. 12.: Peter Tomšič. —Od druš. št. 7. k druš. št. 3.: Stefan in Mary Lizi. Martin in Mary Venišnik, Jos. Golob. John Orožen, John in Frančiška Čre-mošnik, Frsnk in Mary Čremoš-nik. Dom. in Antonija Zanona.— Od dr. št. 11.' k druš. št. 3.: John in Mary Strah in k druš. št. 6. Jacob Vidmar. — Od druš. št. 15 k druš. št. 4.: Pac. Samadosi.
—	Od ruš. št. 16. k druš. št. 3.: Joaef Črepinšek, John Črepin-Sek, Josef Pečnik, Josef Pilih in k druš. št. 4.: John Hribar.
Suspendirani člani in članice.
Pri druš. št. 1.: Sev. Pinemon* ti, Emil Zena, Josef Skubic, Pet. Menghini. Jos. Pilny, Jos. Pen-Čur, Fmil Pazi, Aur. Aldrigheti, M. Marcin, Josef Jarc III., John Humar. t- Pri dniš. št, 2.: AnJ. Simion in John Bartoncel. —pri druš.. št. 4.: Josef Brunat, Mihal in SalVeta Wencel, Sperando Franciskinel, John Hribar in Margareta Grudnik. .—; Pri 4nis. št. 9.: Leop. in Sofia Scheucher.
—	Pri druš. št.. 11,: Frank Bost ič.
Izključeni člani:
Pri druš. št. 1.: Anton Blažič, Frank Fabro. — Pri druš. št. 2.: John Balant. — Pri drus .št. 6.: M. Viscer. — Pri druš. š. 8.: Fr. Potočnik. — Pri dr. št. 9.: Leo. Pogačer. — Pri druš .š. 11.: John Kocman, Stefan Arto in John Eržen. — Pri druš. št. 21.: Loid Windbichler.
~ MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorki j.
Burna vihra neskladnih glasov jo je omamila, zemlja se ji je majala pod nogami, veter in strah sta ji jemala sapo. Nemirno so trepetali v zraku žvižgi policajev, razlegal se je surov, ukazovalen glas. histerično so kričale ženske, lesene ograje so pokale in zamolklo je donel topot nog po suhi zemlji . . . Dolgo je trajalo to in materi ni bilo več obstanka.
Odprla je oči, zakričala in t iztegnjenimi rokami skočila naprej. Nedaleč od nje na ozki stezici, wn-
Umrli člani:
Pri dr. st. 4. v Mineral, Kana., John Konrad, cert. št. 383. Umrl 9. step t em bra t. I. v starosti 52 let. — Pri druš. št. 16. v Franklin, Kans., John Uisar, cert. št. 1438. Umrl 16. oktobra t. I. v starosti 25 let.
Opomba: Naznanja se v vsem članom A. S. B. P. D., da se je krajevno društvo št. 3. prestavilo iz Nelson, Kans., v Newburg, Kans.
Radi slabih delavskih razmer, bili so naši člani primorani Nelson zapustiti, ter se naseliti v druge kraje. Pri omenjenemu društvu ostalo je samo še 9 članov. Ker pa naša pravila nedo-voljujo obdržavati društva z 9 člani,sso se isti uvrstili k bližne-mu društvu št. 6. v Yale, Kans.
Newburg je nova naselbin** in leži 8 mil severno od Frontenac, Kans. V omenjeni naselbini naselilo se je večje štefilo naših članov, ki so naprosili glavni odbor, da se društvena štev. 3. preseli v to naselbino. Glavni odbor je radevolje ustregel njih želji, ( lani tega društva so takoj pokazali, da delujejo za na-predak naši skupni organizaciji, s tem da so pri prvemu zborovanju sprejeli 12 novih članov.
Prihodni mesec je velitev društvenih uradnikov, vsa društva naj pazijo na to, da se volitev izvrši natančno, kakor naša pravila predpisujejo.
Predsednikom naj bode izvoljen član. ki mu je v resnici pri srcu napredek našega društva, on naj pri vsaki seji agitira za pridobitev novih Članov, čim večje število nas je. tem sigurnejši napredek nam je pričakovati.
V tajniški urad naj se izvoli najzmožnejša oseba, kajti ta posel je najtežavnejši. Vsaki tajnik se mora natančno Seznaniti z našimi pravili, ter mora točno iz-polnovati vse dolžnosti, ki mu jih nalaga ta urad.
Tem potom se opozarja vse društvenes računovodje, da takoj po izvolitvi novih uradnikov naznanijo na glavni tajniški u-rad, prve tri uradnike z imeni in njih natančnimi naslovi.
Nadalje se opozori vsa krajevna društva, da pošljejo na glavni urad 4"Poroštvo" za novoizvoljenega računovodja in blagajnika, najkasneje do 15. januarja 1913.
Računovodja ima položiti $200 in blagajnik $300 poroštva.
DruStva, ki nimajo tozadevnih listin, naj se pravočasno oglasijo na glavni urad, da Jj£ iste do-poSljejo.
Z bratskim pozdravom,
John Cerne, gl .tajnik.
di grobov so policaji zajeli dolgolasega človeka in odrivali množico, ki je z vseh strani vrela proti njim. V zraku m se belo in hladno lesketale gole sablje, švigale nad glavami in vbadale. Zabliskale so se palice in late iz ograje, v divjem plesu so zarajali vz|jtriki in nad viharjem ogorčenja je zado-nel njegov krepki glas:
— Sodrugi! Zakaj tratite svojo moč t ...
Zmagal je. Ljudje so vrgli palice, drug za drugim so odskalco-vali proč, a mati je, gnana od ne-odoljive sile, rinila naprej videla je, kako je Nikolaj s čepico, pomaknjeno z* tilnik, potiskal od toimte nezavestne ljudi naprej, slišala je njegov grajalni glas:
Ali ste ob pamet . . . poini rite se! . . .
Zdelo se ji je, da je njegova roka rdeča . . .
—	Nikolaj Ivanovič, bežite! — je zaklicala in skočila k njemu.
—	Kam pa T Pobijejo vas . . .
Zgrabil jo je za pleča. Poleg nje
je stala Sofja brez klobuka, z raz-puščenimi lasmi; podpirala je mladega fanta, otroka. Z roko si je otiral razbit, okrvavljen obraz in mrmral s trepetajočimi ustmi:
—	Pustite ... saj ni nič . . .
—	Vzemite ga . . . peljite ga domov k nam . , , tu je prtiČ . .. obvežite mu obraz' ... je urno dejala Sofja in izročivši fanta materi v roke, je odhitela proč. rekoč:
—	Bi»! Brž ... da vas ne za-pro! . . .
Na 'vs.* strani |K>kopališea so se razhajali ljudje; /a njimi, med grobovi, so težko korakali policaji in se neokretno zapletali v škri-ce svojih, plašče v: psovali so in mahali s sabljami. Kant jih je spremljal z volčjim pogledom.
—	Hitreje, hitreje! — .je tiho dejala mati. vitiraje njeirov obraz k prtičem.
Kri je pljunil in zamrmral:
—	Ne vznemirja jie se . . . nič me ne boli '. . . Z ročajem sablje me je . . . po biazu in po glavi . . . A tudi jaz sem ga ... pa $e kako sem ga s palico !. . . Ksr zatulil je! . . .
Zauiahnivši z okrvavljeno pest-jo je končal z odtrganim glasom:
—	Počakajte . . . Brez spopadov vas pohodimo, kadar vstanemo mi. vse delavsko ljudstvo!
—	I^e hitreje! — je priganjala mati urno hiteč k malim vratom v ograji i>okopališča. Zdelo se ji je. kakor da bi se bila za ograjo na polju skrila policija in da preži na nje — ko pridejo na prosto, plane nad nje. Oprezno je odprla duri. pogledala na polje, ovito v siv plašč jesenskega miaka — ti-hota in praznota sta jo pomirili.
—	Dajte, da vam obvefern obraz ! — je dejala.
Ni treba . .ni me sram! Pošten s|>opad je bil on mene. a jaz njega . . .
Mati je nabitro obvezala rano. Pogled na kri. svežo in rdečo, ji» napolnil njeno srce z žalostjo, a ko je s prsti zaeutila vlažno toploti», je zatref>etala od strahu. Molče in hitro je peljala ranjenca preko polja, držeč ga za <roko. O-pros;i\ši irsta je dejal smeje:
-- Kam pa me tirate, sodružiea! Saj grem lahko sami . . .
A ona je čutila, da omaguje, da stopajo njegove noge negotovo in da se mu trese roka. Z oslab Ijenim glasom je nadaljeval: • — Klepar Ivan sem . . . a vi! Trije smo bili v krožku Jegorja Ivanoviča . . . trije kleparji . . . vseh pa enajst . . . Zelo radi smo ga imeli . . Bog mu daj mrr!... Dasi ne verujem v Boga . . .
V neki ulici je mati najela iz-voščka, posadila Ivana v kočijo in mu zašepetala:
—	Sedaj molčite! ... in mu oprezno zadelala usta s prtičem.
Vzdignil je roko. a ust ni mogel več oprostiti — roka imi je brez moči omahnila na kolena. Vzlie temu je mrmral skozi prtič:
—	Teb udarcev vam ne pozabim. dragi moji ... A pred njim se je z nami ukvarjal študent Ti-tovič . . . politično ekonomijo .. zelo strog je bil . . . Potem so ga zaprli . . .
Mati je objela Ivana, položila njegovo glavo na svoje prsi. Fant je naimkrat postal težji in je obmolknil. Napol mrtva od strahu je gledala izpod čela na vse st»rani, in zdelo se ji je. kakor da pribite iz/41 vogla policaji, ugledajo obe-zano glavo Ivanovo, ga zgrabijo in ubijejo . . .
—	Ali se je napil ? — je vprašal izvošček obmivši se na kozlu in se dobrodušno nasmejal.
—	Nalezel se ga je pošteno! — je vzdihnila mati.
—	Ali je vaš sin?
—	Da, čevljaT ... A jaz sem kuharica . . .
—	Trpiš, kaj* . . .
Mabnivši z bičem po konju se
jc izvošček zopet obrnil in bolj potiho nadaljeval:
—	Na pokopališču, veš, je bil pravkar pretep! . . . Pokopali so pol iti kar ja . . . enega teb, ki so proti oblastem . . . Pokopavali so ga pač enaki, njegovi prijatelji... Pa so kričali: dol s samodrštvom, ki je nesreča za ljnds'vo . . . Policija se je navalila nanje . . . Pravijo, da jih je nekaj pobitiV do smrti ... A tudi po policiji
je padalo ... — Obmolknil je, zmajal tožno z glavo in nadaljeval s čudnim glasom:
—	Mrtve vznemirjajo,-rajnike hude . . .
Kočija je odakakovala po kamenju. Ivanova glava je mehko zadevala ob materint prsi in izvošček je zamišljeno mrmral:
—	Ljudstvo je močno razburjeno .. . neredi se pojavljajo . . . da. SnoČi so prišli k sosedovim o-rožniki in odvedli seboj kovača. Pravijo, da ga od vedo po noči na reko in ga skrhaj trtope. Kovač ni bil napačen človek, zelo razumen . . .
—	Kako j>a mu je bilo ime? — je vprašala mati.
—	Kovaču! Savel, a priimek Jevčcnko. Mlad je še bil, a je veliko znal ... to pa je, kakor se kaže, prepovedano! . . . Nekoč je prišel k nam iu dejal: kakšno je vaše življenje, izvošeki! Res je, smo mu rekli, tflališe kot pasje je to življenje . . . da . . .
—	Stoj! — je dejala mati.
Ivan se je prebudil vsled sunka
iu tiho zajeeal.
—	Premagalo je fanta! — je pripomnil izvošček. — Eli, ti preljubo moje žganje . . .
Z naporom je prestavljal noge in telo mu je omahovalo; gredoč čez dvorišče je dejal:
—	Le pustite . . . na.i grem lahko sam . . .
XIII.
Sofja je bila že domu • s cigareto v ustih je nemirno prihitela materi nasp: oti.
Položivši ranjenca na divan, je spretno razvezala obvezo na njegovi glavi in uredila vse potrebno
—	Ivan Danilovič, pripeljali so nekoga . . . Ali ste utrujeni. Nilovna 1 Ali ste se kaj prestrašili t Le oddelmite se . . . Nikolaj, daj brž NHovni čašo čaja in kozarec portskega vina!
Omamljena od preži tih dogodkov je mati težko sopla in bolestno zbadanje je čutila v prsih: za-mrmrala je:
- Nikdar ne skrbite zame . . .
Ali z vsemi svojimi kretnjami j»' i cepetajoče prosila pozornosti in nežne ljubezni.
Iz sosednje sobe sta prišla Nikolaj s obvezano roko iu doktor Ivan Danilovič, ves razmršen in kosmat kakor jež. Urno je stolni k Ivanu in se skloni! k njemu rekoč:
—	Vode, mnogo vode .... čistih platnenih robcev, vate. . .
Mati je šla v kjihiujo. a Niko-laj jo je z levico vzel po.1 pazduho iu jo peljal v jedilnico rekoč:
—	To ne velja vam, temveč Sofji. . . Vznemirjena ste, draga moja, kaj?
Mati je vjela njegov pozorni, sočutni pogled in ihtee jo vzklik* nila:	»
—	Kakšno je bilo. . . Ijuhček moj! Po ljudeh so sekali!
—	Videl sem! — je dejal Nikolaj, pokimal in ji dal vina. — Na obeh straneh so se razgreli. . . A ne vznemirjajte se — le s plosko, resno ranjen je menda en sam.... Pred mojimi očmi so g« ranili, potegnil sem ga iz gneče . . .
Nikolajev obraz in glas, gor-kota in svetloba v sobi so potolažili Vlasovko. Hvaležno se je ozrla nanj in vprašala:
—	Ali so tudi vas ranili?
—	Zdi se mi, da sera se sam ra' lii 1 . . . noprevidno nem zadel ob nekaj in si odrgnil kožo. Pijte čaj . . . hladno je, a vi ste lahko oblečeni . . .
Iztegnila je roko po čaši in o-pazila. da so njeni prsti pokriti s pegami strjene krvi; roka ji je omahnila na kolena — krilo je bilo vlažno. Široko je odprla oči, privzdignila obrvi, izpod čela je pogledala na svoje prste, v glavi se ji je zvrtelo in srce ji je razbijalo :
—	Glej, tako bo enkrat s Pavlom ...
Vstopil je Ivan Danilovič v sa* mem telovniku, z zavihanimi rokavi in na tiho vprašanje Nikolajevo je odgovoril s svojim tenkim glasom:
—	Na obrazu je neznatna rana. a čepinja je prebita, dasi ne hudo.... fant je zdrav.... a mnogo krvi je izgubil ... Ali ga pošljemo v bolnico!
—	Čemu! Naj ostane tu! — je vzkliknil Nikolaj.
—	Danes lehko ... in jutri, a potem mi je udobnejše, če leži v bolnici, Časa nimam za obiske! Ali napišeš letak o dogodkih na *>okopaliiču!
—	Seveda! — je odgovoril Ni-kolaj.
Mati je tiho vstala in odšla v kuhinjo.
—	Kam pa, Nilovna? — jo je nemirno zadržal. — Sofja opra-vi vse sama!
Pogledala ga je in treptajoČ, s čudnim nasmehom, mu je odgovorila :
—	Vsa krvava sem . . . vsa krvava . . .
Ko se je v svoji izbi preoblačila, se je zamislila še enkrat v mir teh ljudi, v njih sposobnost, da hitro prežive strahoto. Ko je vstopila v izbo, kjer je ležal ranjenec, se je Sofja ravno sklonila k njemu rekoč:
—	Neumnosti, prijatelj!
—	Ali na poti vam boni! — je odgovoril s šibkim glasom.
—	Kar molčite; bolje bo za vas. , .
Mati je stopila vzad za Sofjo in položivši roke na njena pleča se je smeje ozrla na bledo obličje ranjenčevo in pripovedala, kako se mu je bledlo na vozu iu kako jo je prestrašil s svojimi neprevidnimi besedami. Ivan je poslu* šal, njegove oči so mrzlično gorele, z ustni je« etnokal in tiho izrekel :
—	Eh, kakšen bedak !
—	Samega vas pustiva! — je rekla Sofja, poravnavii odejo. Oddehnite si . . .
Odšli sta v jedilnico in tam so dolgo hesedovali o dogodkih dneva. Brž so se oddaljili od te dra* me, uverjeno so zrli v bodočnost in se razgovarjali o jutrišnjih nalogah. Obrazi njihovi so bili u-trujeni. misli pa bodre, in govoreč o svojem delu ljudje niso skrivali nezadovoljstva s seboj. Doktor se je nemirno premikal na svojem stolu semintja in le s težavo blažil svoj tanki, ostri glas:
—	Propaganda, propaganda! Te je premalo, delavska mladina ima prav! Na širšo podlago je treba postaviti agitacijo. . . delavci imajo prav, pravim . . .
Nikolaj mu je čemerno odgovoril :
—	Od po v sod prihajajo tožbe o pomanjkanju literature, a mi ne moremo ustanoviti poštene tiskarne. Ljudmila dela na vse pre-tege in gotovo nam zboli, če ji ne preskrbimo pomočnikov . . .
—	A Vjesovščikov ? — je vprašala Sofja.
—r On ne sme v mesto. . . Vje* sovščikov začne Šele v novi tiskarni ... a zanjo je treba še drugega človeka ...
—	Kaj pa jaz T — je vprašala mati po tiho.
Vsi trije so se ozrli najno in molčali nekaj trenotkov.
—	Dobra misel! — jo vzkliknila Sofja živahno.
—	Ne, to je pretežko za vas, Nilovna! — je suho dejal Nikolaj — zapustiti bi morali mesto, pustiti Pavla in sploh . . .
Vlasovka je vzdihnila:
—	Za Paso bi to ne bila prehuda izguba ... a meni ti obiski le trgajo srce!. . . Govoriti itak ne smeš o ničemer. . . kakor neumna stojim pred svojim sinom... a uradniki ti zijajo v usta in preže — če ne zineš katere preveč....
Dogodki zadnjih dni so jo u-trudili; ko je sedaj slišala o mož-nosji. da živi izven mesta, daleč od teh dram, je željno pograbila za to priložnost.
A Nikolaj je prekinil ta razgovor.
—	O čem premišljaš, Ivane!— se je obrnil k doktorju.
Doktor je vzravnal nad mizo nizko sklonjeno glavo in mrko odgovoril:
Premalo nas je, to je vse! Neobhodno je, da se resnejše o-primemo dela ... in da pregovorimo Pavla in Andreja za beg; predragocena sta oba, da bi brez dela sedela. . .
Nikolaj je namrščil obrvi, zmajal z glavo in se ozrl na mater. Itazumela je, da jim je neprijetno govoriti o Pavlu ob njeni prisotnosti, zato se jc poslovila in odšla v svojo izbo užaljena, da za njeno željo ni bilo zanimanja. Z odprtimi očmi na postelji leže se je je ob tihem šepetu glasov lotil nemir.
Pretekli dan je bil mračen, nerazumljiv in poln zlovestnih znamenj; težko ji je bilo misli n*nj. odrivala je od sebe mračne vti-ske in mislila na Pavla. Radi bi Ara videla na svobodi, a hkrati se ie prestrašila; čutila je. da se vsensokolo priostruje. giblje in da groze hudi spopadi. Tiho po-
trpežljivost ljudi je izgimila, od-stopivši svoje mesto napetema
pričakovanju, očitno j.- uaraščaT la razburjenost, rezke besede so padale, odpovsod je velo neka novega, vznemirljivega... Vsak oklic je zbujal na trgu, v proda jalnah, med uslužbenci in rokrt delci živahne razgovore, vsaki aretacija v mestu je zbujala pla šen, časih nezaveden, sočuten od mev v pogovorih o vzroku areta« cije. Vse pogostejše je slišalo med preprostimi ljudmi besede ki so jo časih strašile: punt, so-cialisti, politika — porogljivo s< jih izgovarjali, ali za posmehoir se je skrivalo radovedno vpraša nje, z zlobo, — in za njo je zvenel strah zamišljeno, upanjapol-HO in grozeče . . . Počasi, a v širokih krogih so se širili valovi p< postanem življenju, dramile so s< zaspane misli in običajno, posil mirno razmerje do dnevnih do god kov se je omajalo. Vse to ji videla jasnejše od drugih, ker j« bolje od njih poznala obličje živ Ijenja, ker mu je stala bližje; k< je opazila na njem gube premiš Ijcvanja in razdražen ost i, se jj radovala iu bala. Radovala se jc ker je vse to smatrala za delt svojega sina, bala se je, ker j« vedela, da zapustivši ječo, stop na najnevarnejše mesto. . da pogine.
( asih se je razrasla sinova po doba kakor pravljični orjaki; sebi je združevala vse poštene ii smele besede, kar jih je čula, vi ljudi, ki so ji bili všeč, vse j} naštvo in svetlobo, kar je je p< znala. Prevzeta in ponosna je tihem razkošju poljubovala t< podobo in nadepolno mislila:
—	Vse bo dobro. . . vse!
Njena materiska ljubezen se j|
razgorela in stiskala srce do h< lečin, zavirala ljubezen do Ijud in jo sežigala, in namesto veliUi ga čuvstva je v sivem pepelu n< mira plašno trepetala utrujen miBel:
—	Pogine. . . propade. . .
Pozno je zaspala, s težkimi
njami; zgodaj zjutraj se je zbi dila s trganjem v udih in z bob] čina m i v glavi.
XIV.
Opoldne je sedela v jetni.šl pisarni Pavlu nasproti in ogledi
vala skozi meglo v svojih očel njegovo bradato obličje čakaji ugodne priložnosti, da mu izr< pismo, ki ga je stiskala med prstj
—	Zdrav sem in vsi drugi tudi zdravil — je dejal po tihi — In kako je s teboj!
—	Že gre! Jegor Ivanovič umrl! — je dejala mehanske.
Kaj! — je vzkliknil Pai in tiho sklonil glavo.
—	Pri pogrebu so policaji ti kli s sabljami in enega so zapj li! — je prostodušno nadaljeval)
Uradnik je nejevoljno zaci kal s svojimi tenkimi ustni, skj čil kvišku in zamrmral:
—	To ne gre . . . zapomnite da je to prepovedano! Vaak ri govor o politiki je prepovedi
Tudi mati je vstala s stola dejala, kakor da ne bi razumi
—	Ne govorim o politiki, tel več o pretepu! In pretepali so to je resnica . . . Enemu so c< razbili glavo . . .
—	Xsceno! O tem kar molčitt! Molčite o vsem tem, kar se vi osebno ne tiče . . . vaše rodbit in vašega doma sploh . . .
Spoznal je, da ga je vjela, je sedel za mizo, urejeval papil in trudno dostavil:
—	Jaz sem odgovoren, da .
Mati se je ozrla, urno stisni
Pavlu pismo v roko in olehčatf vzdihnila:
—	Človek ne ve, o čem bi voril. . .
Pavel se je nasmehnil.
—	Tudi jaz ne vem . . .
Potem so pa ti obiski nej
trebni! — je razdraženo pri^ mnil uradnik. — Ne veste, o bi govorili, pa letate sem in tite ljudi. . .
Ali bo kmalu sodna razpl va! — jc vprašala mati po ki kem molku.
—	Pred nekaj dnevi je bil žavni pravilnik tu. pa je rel da kmalu . . .
(Dalje.)
Ali ie Imate prvi driavlji papir? iJro ne, pojdite precej tri poni I Ako ga imate, vz< kakor hitro mogoče druzega. lsvec hrs* volilne pravic«, je nar bre* vesla. Kdor bi lshko lil in m voli, le iločinec, ker kriv, da drugi trpe zaradi nj
Rdeča zveza.
Ferdinand H&nuach.
ekega dne setu našel na svo-isalni mizi poleg mnogih dru-tudi črno obrobljeno pismo, uilo o smrti — čegavit rl tem kuverto, iz katere je 1 k oh belega papirja, na karu je bilo napiaano: „Dragi prijatelj! loboko ginjen Ti hitim spo-iiti, da ho danes našli najinega ariša Dragotina v gozdu obe-Vzrok — kako grda be-t — ni znan. Pogreb je po-trišnjen. Ako ti j** mogoče, idi
Tvoj prijatelj
Lavoslav. Pismo mi je padlo iz rok, ka-r odrevenel aem padel na atol. j za vraga je moglo tega mla« ega, nadebudnega človeka doti k samomoru? Nesrečna lju-sen — denarne težkočet Zde-ge mi je, da bi oboje ne moglo pravičiti tega koraka, ki je ravzaprav zadnji. Najmanj pa ri mojem prijatelju Dragotinu, ki je doživel že marsikatero lju->ezensko pustolovščino in pre-rpel marsikatero finančno kata trofo.
Kaj je torej utegnilo biti, da te mu je življenje kar nenadno pristudilo in da ga je vrgel od be kakor prazno denarnico? Spomnil sem se zadnjih spre odov, ki sva jih priredila skup po krasnih gajih dunajskega ozda. Kako je zavriskal, ko je ešen jarma vsakdanjosti lahko romal po zeleni, solncapolni palači bukev, ali pa ležeč na mehki zeleni preprogi sončnate trave, občudoval neskončnost vsemirja. Veselil se je nad najskromnejšo »oljsko cvetico, občudoval prele->0 petje tičev in bil vzhičen nad rečnim porajanjem in pahanjcm ir naravi.
In ta človek, ki se je tako zelo reselil življenja, naj bi motil mater naravo v njenem delu, naj bi prijel za prečko mogočnega čivljenskega kolesa, z namenom, ia ga z silo uNtavif Moral sem verjeti, ker mi je tako pisal inoj prijatelj, dasi h tem uganka ni >Ha rešena.
Poklicne dolžnosti so mi one-nogočile, da "a spremim na zad-iji poti. A videti sera hotel dre-fOy ki je mojemu prijatelju tako telo ugajalo, ki ga je dovedlo lo tega. da si je končal življe lje. Pokrajino sem hotel zreti [i jo je gledalo njegovo oko adnjera tenutku, preden je po ožil glavo v usodepolno zanj ko Porabil sera takoj prvi nrosti lan. da sem izvedel svojo name
Molče, vsak s svojimi mislimi laposlena, sva korakala skozi >ozd jaz in moj prijatelj, ki mi p poslal žalostno obvestilo. Bilo krasno raajniško jutro. Tiči so asno koncertirali v zelenolist-tih vejah, ki so se lahno giba v vetru. Skrivnostno šepetanje šumenje je drhtelo v senčna-h vrhovih stoletnih dreves. Oc daljenega griča je prihajala rraonična melodija lovskega a in širila po gozdu melanho-
0	razpoloženje, ki se je po alo tudi mene.
Gozd se je pričel svetliti in sto-a sva na sočnato, z pestroboj-
1	cvetlicami posejano trato. Tukaj je tisto drevo" je reci moj spremljevalec. Pokazal » staro, dolgovejnato bukev, ki
stala na trati, oddaljena ne->liko metrov od drugih dreves. Nedvomno, moj prijatelj je oral imeti izvrsten ukus. Obe i se na starem drevesu, ki nudi ko krasen razgled, mora biti ravnost užitek. ^Na kateri strani je visel t" Na vprašanje nisem dobil <><1 vora. moj prijatelj je brez sle-izginil.
Tudi prav", sem si mislil. Se-sem na mehko travnato pre-ogo, se naslonil na deblo dre-a in gledal okolico, kar je sto-najbrže tudi moj prijatelj, eden se je poslovil od živije-
nil. Naravnost proti vzhodu brez tem bodo muke še večje m se mejna ogrska planota, ki se je v groznejša usoda jih čaka, ko bodal javi «pojila z obzorjem iti do prišli pod oblast "Rdeče zve-zginjala v sivi nič.	| ze
Dolgo sem sedel in si dal vpli vati od krasne «like, potem pa
Zbudil sem se. Kolnce je stalo visoko in v
go
je izginjala okolica bolj in bolj| zdu je kraljevala globoka tihota — zaspal sera. «
Nad menoj brezmejno nebo, okolimene šumeče, morje, na katerem sera
ADVERTISEMENT ...................i................e» ees..........
in mir vsenaokoli. modro Z objavijcnjem teh vratic izvr-peneče šujeni samo sprejeto dolžnost, plul v krouanim glavam, plemstvu, far-
eolniču brez krmila. Kakor stra- jem in kapitalistom oznaniti po sne pošasti so se od vseh strani roČilo iz pekla, Ako se ne bodo zaginjali valovi vame, škropili ravnali po istem, tedaj «i umi mi bele pene v obraz iu pretili, jem svoje roke v nedolžnosti, da me v Ha k trenutek pogoltnejo v brezdanje globočine morja.
Smrtni znoj je blestel na mojem čelu, od Hmrtuega strahu m je treslo moje telo. Hotel Nem kričati, a grlo mi je bilo zdrgnje no, noben glas ni prišel čez ust niče.
Pred 30 leti in danes.
Pifte Anton Flori.
Ker izhaja IVoletarec sedaj na osmih straneh in ima več prostora
Nenadno »e je morje pomirilo,!f ''.T*' k."'f01p «" j'1."»«1 TT* valovi »o »e usedali, zdelo ae mi k° ,Je "'"T1 leln».it,"h' hože,n je. kakor da vozim po brez I'".«Jo op.Mti «g^ovido boj» o mc.
končni, modri kot „teklo prozor ^T' za,lnJlh	let' to
ni ploakvi. Na obzorju aem opa- Jf' kar" T\ pnU'V"m ,/H "T zil majhno rdečo točk,., ki a. je C",.h"U A1ko 1,1 ho,H V*?*™»* po bliakovo bližala in ae vedno T*0™" '» 'T™ I""™1, ""'T
. ... . ..... i sto enega elanka v listu napisati Ko jo bila dovoli blizu, , , ..	. .	..
... .	/ celo knjigo; zatorci bom omenil
" njej svojega inrt-l, , .. \
u: .. xi__i_: Ibolj važne reci.
Znano je, da je ilnela soc. stranka in da tudi še ima veliko nasprotnikov. Raznovrstni izkoriščevalci delavca so kar besneli od | jeze nad aocialisti. Denuncirali so jih povsod, (tovornike in uradnike so preganjali, zapirali so jih v ječe, dostikrat so tudi njih glasove zadušili na vislicah. Imeli so
večala.
sem spoznal v
vega prijatelja, ki je v široki, krvavordeČi halji, podal rai mrz lo, koščeno roko in sedel poleg mene.
44Odkod prihajaš?" vnrašal iznenaden.
sem
"Iz pekla", mi je odgovoril mrtvaškim glasom.
"Ti si v peklu?"
"Vsi socijalisti pridejo klo."
"Zakaj?"
V Ker jih taip rabijo."
44Zakaj noHiš tako svetlorde-čo haljo?"
"•laz pripadam k
x lM*' i jih za brezbožnike in izdajalce. Bili «o preganjani kakor Kristus.
zi.
44Rrdeči zvezi?"
Zakaj? Zato, ker so oznanjevali nauk resnice, kakor ga je on.
To so bili pravi agitatorji in namestniki Kristusa, ne pa sedanji Rdeei AVI'-| či nuharji. (hii so pretrpeli vse muke in preganjanja /a rešitev ljudstva iz kapitalistične družbe
namen v resnici pošten. Ko jih pa pod prisego zagotovim, da imara res pravi in resničen namen postati član soc. »tranke, so me sprejeli za člana. To je bilo leta 1882. Socialisti so se morali skrivati kot največji razbojniki in biti zelo previdni pred vsakim človekom. I)a je bilo njih žrtvovanje veliko, to si lahko vsakdo sam misli. Do-1«) kaz, da njih agitacija ni bila brez <; v »peha, je, da imajo sedaj nemški <► sodrugi najmočnejšo socialistično | o organizacijo na svetu. V državnem parlamentu imajo 110 zastop. nikov. Krasno število! — Lep uspeh mnogoletnega delovanja Kaj pa v Zdr. državah? Smo se bolj majhni. Delovanje in gilianjt je še mlado. Šele zadnjih par let je dobilo nekoliko več odmeva pri delavcih in v javnosti. Ne morem
rZ^vZ I N",SUrC,i" hMU v MUw"kw	J% » "ranil« vtagr
rentni za soeializein. Tu je vendar nekoliko več svobode, kakor so jo
POZOR BRATJE SLOVENCI! i
Ali Se veste kje ie dobiti najbolj le mee pe najnliji ceni? — Gotove < ▼ nori prvi Slorenakl moderao urejeni meeaiei	*
Fcrko Bros., 27i—lsl Ave. fti Park St
m Tu ee dobijo oajokuenejie eveie ia prekajene KRANJSKE KLO Jetrne ia krvave dom^era .rdelka ter aajokuanejie PBEKAJBNO MESO; vee pe najnlijih eenah.
Pridite ia prepričajte se eami e aaiih cenah kakor tudi o kakovosti u aleja bll|«.
KIZKB CENE IN DOBRA P08TRB1BA je aale ge«lo. Ne pesablte na« torej obiekati r nali nori meenici v Joe. Trat Bikovem poelopju.
MILWAUKEE. >eees i »♦♦»»♦»»<
WIS.
Telefon: Soutk 35IS.

VI a rs ha II & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave.
44 Sedaj nehaj s svojim povpra- v družbo svobode in je.lnakoprav Sevanjem in poslušaj, kaj ti imam nm>ti Ihihovniki — tako imenova-povedati. Socialisti tvorimo v „j namestniki Kristusa - ^ bili
peklu "Rdečo zvezo." I mamo | lastno demokratično ustavo, vo-
vedno in so še danes najhujši nasprotniki socialistov, v resnici pa,
limo ustavo, volimo si sami pred- «ko bi posnemali Kristusov nauk, sednika in druge funkcijonarje bi morali biti prvi učitelji socia-in smo podložni hudiču le v to-1 lizma. liko, da mu obljubimo, da hotno z vsemi svojimi močmi skrbeli
Kamor je seglo oko, rahlo zao-Dieni gozdnati hribi, katerih nnozelena barva* se je ostro >ijala od ažurno modrega ne-V ozadju je radovedno dvi-nekoliko alpskih velikanov je bele glave proti nebu. Zdele nii je, da stražijo krasni alp-svet. da bi ga kdo ne oskrn-
o
Zdaj pa poglejmo v našo staro domovino — Avstrijo — nekoliko, za trpinčenje drugih. Lassalle,]Leta 1876 sem začel delati v ja-Marx in Engels so bili po vrati mi v Trbovljah. Zaslužil sem od naši predsedniki, sedaj je Lieb" osem do deset krajcarjev na uro, knecht. Predsenika obdaja skupi- delal sem dvanajst ur fia dan. Od na znanstveno izobraženih ljudi, tam sem jo kmalu pobral v Hra-ki so prosti slehernega ročnega stnik, ker sem mislil, da bom tam dela in imajo samo eno nalogo,[dobil boljše» delo, a jako sem se namreč, da iznajdejo i. «va mu varal. Kot šestnajstletni deček i-ilna sredstva. To je takozvana sem moral voziti vozove po tacih akonodaja. Izvoljeni so na pod- krajih, da sem mislil, da me bo lati) splošne, enake, tajne in di- vsak čas usmrtilo. Delati sem mo-r* ktne volilne pravice ». « dobo ral ravno tako dvanajst ur na treh let. Sklepi tega zbora ho dan. Ker sem pa od starih delav-obvezni in tudi vrag kot najvišji cev slišal, da je po drugih krajih vladar pekla jih mora uposte- precej boljše za mlade fante, tavati. Pri izrednih, važnih vpra- ko na primer v Lešah, kjer dela šanjih odločuje glasovanje čla- veliko mladih deklet in da se nov "Rdeče Zveze". Mi drugi tmii del° piecej lahko dobi, sem imamo pa nalogo te sklepe itfvr- Hrastnik zapustil in se podal v sevati, to se pravi, skrbeti mo-	Delo sem takoj dobil iu ka-
ramo za muke prebivalcev pekla. p°r sem	v družbi z nekim
Kronane glave, ki od početka dekletom. Plača je bila prav sra človeške nekulture tlačijo ljud- motno nizfca: 56 krajcarjev za stva — in teh ni malo — tvorijo U^urno delo. Pa kaj to, saj sem pa nrvi razred. Farji, vseh kon- im<kl tako leP° cvetko za tovariša fesij in stonenj, papeži, škofje, Pn dp,u- Mal« 8va' kot bi bila fsjmoštri, pastorji — cela vojska neilmna ^ j« Pa moja tovari-so v drugem razredu. In lastniki 5lca — ^lavka — omo«la in mi je sužnjev, roparski vitezi, moderni P°Rtal	^ /apusiil
kapitalisti in podobni elementi |,n !! P0^1 v i^oben. od tam pa
imeli pred tridesetimi leti v.Nem čiji. Tu se nam ni treba skrivati ter obdržavati seje za zaklenjenimi vrati, kakor s*» je vršilo to v Evropi. Kdino, kar se od nas zahteva, je, da pripozuarao soc. program, plačamo 25 c mesečno in pristopimo k stranki. Ko smo enkrat člani stranke, delujemo vsak po svoji moči za isto in za razširitev njenih principov.
Delavci! Zavedati se moramo, da je naša sveta dolžnost stopiti v stranko in isto kolikor mogoče širiti.
Dokler sem bil v starem kraju, smo imeli vedno kake boje z kapitalisti. Enkrat v tem, drugič zopet v drugem kraju. Počasi so se delavske razmere izboljševale. V več krajih »o si delavci priborili skrajšanje delovnega časa, po višanje plače in večje varnostne naprave pri delu.
Pred 21 leti sein se podal v Ameriko. Prišel sem v Pennsylva nijo. kjer sem dobil nekaj starih znancev in sobojevnikov iz Nemčije. Vstopil sem takoj k podporni ortranizaciji z imenom "Der
Najboljše obleke
Izdeluje po meri aodrug
Je Krainc
317 Florida SI.
Milwaukee, Wis..
Ter1 popravija, čiati, pe-■ gfa in barva stare.
N • | bo Iffte delo In na|niž)e cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 lst Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
ROJAKI ČV Wauheflannl
: Ce kocete piti dobre ^y^f pijače in »e zabaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-ti,
7N Market Slreet, Wankegu.
Obuvala
u mailt«: od $1.10 do m ten «k«: od ILOOdo mi «troti«: od M>c do
Mi vaa hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS &VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in drof« moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
LA MILWAUKEE, WIS.
Slovencem ia Hrvatom priporoma
ANDREJ MAKAROVIÖ
•roj premog, drva ia eksprea.
427 V1BOIN1A ST. NaWa te tudi pri Ig. Kuiljann — 229 lat Ave. — Telefonska zveza.
ne vrjame, naj ae prepira.
M. JOVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
»' \ , . j PRODAJA dIFKARTE.
spadajo k tretjemu razredu. V četrtem so pa ženske vseh sta-
na Nemško.
Tisti čas so imeli soeialisti na
nov od kronane glavice pa dol Nemškem hude čase. Ko pridem
med delavce, so me začeli takoj
J izpraševati: odkod prihajam, kdo
sem, sem li organiziran ali ne, če
vem. kaj je socialistična stranka
, r	.	... , itd. Ko povem, da nisem še veliko
«Iruzene v omenjenih razredih,0(J njf ampak da ^ kot
do branjevke."
"Kako pa opravite to ogrom no delo?" 44Seveda tvorijo duše. ki
so
veliko armado, a število mučil cev je večje, ker so bili tlačeni po številu vedno močnejši od njih tlačiteljev. Pogled za bogove je, da smeš ljudi, ki se jim na zemlji nisi smel niti približati tU ščipati in peči, rezati, zbadati
delavec pri volji vse storiti, kar je za delavca potrebno, so me nato začeli podučevati: kaj pomeni in kaj je sploh socializem. Ko so uvideli, da sem dober in pošten, so me z veseljem sprejeli.
Ali dragi sodrugi in tovariši —
Arbeiter Sterbe Kasse. katera je Pri njemu je vee najbolje. Kdoi
bila kot je «e danes najbolj na- ----1---—:------
predna in radikalna podporna or ganizacija v Zdr. državah in koje član sem se danes. Ta organizacija ima okrog tri sto podružnic in šteje 40.000 članov. V preraogo-kopih sem vsega delal 29 let. 15 let v starem kraju in 14 let v Ame- iPoiilja denar po posti in briojav-
»•lira Vamo/I! M ««! A.. *	•	1 *t I	VI»*	-	,
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu.
EDINA HRVAfiKO — SLOVEN-SKO — SRBSKA AGENCIJA.
riki. Zaradi agitacije sem izgubil petkrat delo. Temu se pa ni čuditi, ker agitacija za socializem je bila pred dvajsetimi leti dosti bolj nevarna kot je dandanes. Ti ste ea»e je moral človek dobro premisliti, kaj je govoril, drugače je bil takoj kamenjan. Ne mislite pa, da je padalo kamenje iz nebes ali pekla, marveč od strani na$h I pa	ka/ati *v°jo hvaležnost
nezavednih sotrpinov — delavcev delavcev. Razbiti in zadušiti so
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ LJAN
. 229—lat Aye.
MILWAUKEE, WIS.
V^Vkžno uprašanje!
A mi opravi
MM	nqbdji m Mjc»n»jc j
Konzularne	-
vojaškisÚyMW* Grove si
z,lm ^Ofiliwmtoe,m,
Kar se tiče dela v ameriških rud- J101^ vs«ko delavsko organizacije nikih tiste čase, je bilo neznosno in V8ako delavsk<> ffibanje. Premo-Delati smo morali kot črna živina. I ifar*ki štrajki so bili na dnevnem Delavstvo je bilo po večini neza- n**0, Naiholj U011 bojJ 80 vedno. Ako sem se pa kaj prito- !i v pennsyvaniji, West Virginiji žil ali pa hotel kaj podučevati. so in ^P8^11»11 državah, izmed ka-
še mi enostavno smejali in rekli: teril1 ie bila Colorado prva. Kaj só
do imajo, da smejo od lakote umirati.
in trpinčiti sebi v zabavo. KadarL^,^ _ t¡stikrflt
jokajo in tulijo kot ranjene zveri, tedaj prešine človeka prijeten
se ni tako
lahko ohdržavalo soc. shode kakor
, -w	, .. «e jib obflržava sedaj. Ko so en
čut zadoščenega maščevanja., k. krflf ,pPev¡df]¡t m| ,mejo V5R,
te priganja k nadaljnem trpinčenju, da še ^ovečaš bolesti muee-nib."
44 ln kako dolgo bo to trpelo!
zaupati, so me odpeljali trije sodrugi po stranskih ulicah v poslopje, kjer so se vršile soc. seje. Ko pridemo do vrat, katera so bi-
I "Dokler bodo ljudje na »	I« skrbno zaklenjena, so dali go ji brezpravni in gospodarsko iz	tovo znamenje od sebe in eden izkoriščani, tako dolgo se bo nad	med njih je tako odprl previdno j cvs I a ta muka. Pojdi tja in o-	vrata in in dovolil, da smo vstopi-znanuj nosilcem kron. plemeni-	li; nato je vrata zopet zaklenil, tasem, farjem in kapitalistom, da	Tako smo šli skozi troje vrat pred naj bo konec krivice, zato da bo-	no smo prišli v sobo, kjer se jf vr-do nripadniki njih razreda v	šila seja. Ko sem bil v notranjih iekln rešeni tega strašnega trp-	prostorih, so me ponovno izpraše-jenjs. Ako pa ne store tega, po-¡vali: kdo in kaj sem »in če je moj
kaj je Amerika, kadar boš enkrat tan?no izvwíeI° in ** tudi ne bo. toliko časa tukaj, kot smo mi itd. I>e)avci so bili popolnoma zapos*
To so bile res žalostne razmere, ?eni' Proti niim bi,° posebno pa *e. ako je bil delavec V8ako malenkost so bili aretirani že prej organiziran v politično in in *?rez tV8A*ih dokazov obsojeni v industrial no organizacijo. Kapita- traJno Duhovniki so hodili listi so imeli tisti čas premogarje ?16^ nje in toiažiIi s tem, da za prave pajaeelne. Spominjam se Me vsf to	voíía» naj vse
še nazaj, ko je bila pred leti vo- vdani v	voljo potrpežljivo
litev pmlsednika Zdr. držav, ka- l)renaSaj°: «ko morajo že na tem kor je bila letos. Republikanci in *ve,u tako trPeti»	zato pa
lemokrati so si bili dobro v laseh nR oniim 8Vetu toliko l^P^e in bolj-Pri doti-čni družbi, kjer sem bil \H0 imeli-
jaz \*T>08len,- so izpraševali delaV- I>roti je bilo tudi časopis-
ce: kdo je državljan in nato za- aía "Glas Naroda", edini slo-pisali njih imena. Vsi tisti, fcferi vonf,ki dnevnik, kteri je zagovar-so bili državljani, so dobili vsak Ual Rkebe in bil čez premogarske po eno kapo, ene hlače in eno lam- organizacije. Tako se je vršilo vse po kot dar. Dan pred volitvami	današnjega dne. Kaj vse
se je vršila parada TTdele/iti so se	^TŠilo s tekstilnimi delavci v
jo mojj-li vsi premoararii. Tisti, ki so bili državljani, so bili oblečeni
Lawrenče, Mass. Kako brutalno je postopala ž njimi policija in v tiste hlače, katere so dobili od I	Ker se po kapitalisti niso
družbe in imeli «?o uti glavi tisto	drugače maščevati nad nji-
kapo s prižgano svetilko. Ker je m'» 80 »retirati voditelje de-bilo vse dobro organizirano in pod M® vee v v trm boju, Ettorja in Oio-poveljem kapitalistienih hlaneev. VAnniti-ja ter ju obdolžili umora je bila stvar zanimiva, posebno pa vaakega dokaza. Tozadevna še, ko so začeli na migljaj povelj-1 obravnava se ravno sedaj
nikn nekteri vpiti "For whom are vou going to vote" (za ktereirn bodete glasovali) so drugi zavpit}? "For Me Kinley in tako je šlo naprej celi dan.
Rezultat volitev je bil. kjir so si želeli kapitalisti. McKihlev je bil izvoljen. Premogarski baroni so liili zmage pijani. Kmalu nato so
vrši,
Poglejmo kaj se vrši v W. Virgi. niji, kako se postopa z ubogimi premotfarji. Družbe so vse premoga rje izgnale iz njihovih hi*. Re-veži morajo zdaj prebivati pod kapom ter tam stradajo in umirajo gladu. V slučaju pa. da se kteri kaj gane, je takoj arptiran in odposlan v zapor. Edino svobo-
Vse to se vrši pod nadzorstvom republikanske vlade, ktera prav pridno pomaga kapitalistom, kadar pe potreba "nevarne" delavce spraviti na gavge. V dokaz temu, služijo obravnave v Lawrence, Mass, Indianapolis, Ind., kjer je do petdeset delavskih voditeljev na zatožni klopi. Edini vzrok za te obravnave je, da so bili ti delavci zvesti delavskim organizacijam in da se niso dali kapitalistom prodati. Ali časi se vseeno spreminjajo. Kjer ni bilo pred leti še niti duha o socializmu, tam se danes vrse ze veliki soc. shodi.
Govorniki so vsepovsod burno pozdravljeni. Pred socialisti, imajo rešpekt celo stare stranke. Pred štirimi leti ni bilo kaj ta-eega.
Delavci, čas je. da vstopimo vsi v socialistično stranko, da širimo soc. principe in načela, da pazno Čitamo soc. knjige in časopise ter z istimi izpopolnjujemo svojo izobrazbo in zavednost. So ljudje, kteri vam pravijo, da so socialisti sami brezverci in nezadovolnezi; da smo navadni lenuhi, katerim smrdi vsako delo. Resnica je, da smo nezadovoljne*]', a tudi resni-.K da je veliko tneih, ki v take puhle pravljice ne verjamejo, kar učijo katoliški črnosukneži.
•Te pa tudi resnica, da smo odkritosrčni in se ne bojimo širiti svoje nazore in prineip*». V uvesti smo si. da delavsko ljudstvo ne more rešiti republikanska, demokratična ali ktera druga kapitalistična stranka; zavedamo se tudi. da nas ne morejo rešiti katoliiki črnosuk-neži in tndi nihče drni?». ki deluje pod krinko kake verske sekte.
Prepričani smo, da se za more de-lavee sam rešiti In sicer potom socialne revolucije.
k	' r
Stran Kp> \
. ......................
NOTA.
V triinftteftifiii ,račuiiu ive*e za julij, avgust in, »epteinber, »o bili pomotoma izptutfeui meseci, za katere so osrednji narodni odbori prejeli »vote \h) 3 e od člana, Do-tične svote so bile izplačane za tri mesece nazaj, kot dolg. in «icer za april, maj in junij 1912. Svote za julij, avgust in adpteinber, ki zna-¿ajo za Slovence $66.36, za Hrvate $48.09, za Srbe $11.52, ostanejo na dolgu in se izplačajo iu izkažejo v ptibodnjem trimesečnem računu.
80DRU00M TAJNIKOM NA-ZNANJEI
Vzlic temu da je btto že dvakrat naznanjeno v naših glasilih, da je z oktobrem poslati na gl. taj. tudi State in County prispevke, večina klubov vendar ni poslala tajniku tozadevnih prispevkov. Opozarja «e torej, da vsi klubi to stare z novembnfm.
V vseh, dr?.»vah, kjer obstoje naši kl-ubi — izvemši države Montame. kjar je treba poslati lOe več — po&ljejo vri klubi po 5e več na niesee gl. tajniku. Naj se tn vpošteva. da bo enkrat red.
Tajništvo sveža.
Kari Kautsky:
Socialna demokracija in ljudstvo.
(Konec.)
Natančneje razlaganje teh točk ni unmen tega delavki se peča le z načeli socialne demokracije, ne s praktičnimi posledicami, ki slede iz njih. Z njimi se bavimo le toliko, kolikor jib rabimo za raz-jasnjenje načel. S tega stališča hočemo navezati nanje nekaj kratkih pripomb, ki naj zaključijo nase delo; zakaj dospeli smo do konca miselnega sporeda, ki ga tvori načelni del erfurtskega programa.
IVedvsem vidimo, da so le en de! zahtev socialne demokracije izključno delavske zahteve, to se pravi, take zahteve*, ki se stavijo le V interesu mezdnega proletari-ata. Daleko največji'de! zahtev pa se t;.če interesov, ki so proletaria-ti: skupni z drugimi plastmi delovnega prebivalstva
Marsikatere teh zahtev «tavi tudi m^aiiMka demokracija; druge zahteve pa more staviti le socialna demokracija kot edina pro-tikapitalistiČna stranka, in wlo za mesčansko-demokratične zahteve se nobena stranka ne^bori s tako resnostjo kakor ona. Socialna demokracija «kuna dvigniti življenjske razmere maltf» ljudi, skuna jih razbremeniti z odpravo indirektnih davkov, s preložitvijo največjega davčnega bremena na bogatine potom progresivnega dohodninskega davka, z odpravo stoječe vojske, z odpravo državnih dolgov, ki so najtesneje zvezani s stoječo vojsko itd. Male ljudi skuša duševno dvigniti, z istočasno gospodarsko razbremenitvijo, ker ne zahteva le brezplačnega ljudskoHolskega pouka, ki zadostuje vsem zahtevam moderne kulture, ampak tudi brezplačna učna sredstva in oskrbo šolskih o-trok po družbi. Le socialna demokracija je tista, ki hoče nuditi "malemu možu" brezplačno zadostno /diavniško pomoč in bolniško oskrbo, brezplačno pravosodje in brezplačno pravno pomoč.
1> odredbe v smeri teh zahtev morejo izboljšati stanje samostojnih delavcev v malih obratih današnje družbe, in to v toliko, v kolikor je sploh možno. l)a bi pomagali rokodelcem in kmetom kot producentom s tem. da bi ohranili njih zaostalo obratovanje, je v nasprotju z gospodarskim razvojem in je neizvedljivo. Prav tako je nemožno. da bi jih vse ali tudi le znatni del njih napravili za kapi taliste. Množici teh "malih ljudi" moremo pomagati le še kot konsu mentom. Ampak ravno rokodel cem in kmetom navidezno najbolj naklonjene stranke jih najbolj ob remenjujejo kot konsumente. Ta obremenitev je trda in se hudo čuti. Povzdiga malih obratov, ki naj gre roko v roki s to obremenitvijo, pa je vedno bolj golo slepa rstvo.
Povzdiga malomesčanov in malih kmetov kot konsumentov ne le da ni v nasprotju z gospodarskim
razvojem, ampak je sredstvo, da ra pospešuje. Povzdiga torej ni le možna, sin pa k težiti moramo za njo že iz trga razloga, ne oaiaje se na mnogoštevilne druge rallo-ge, ki izvirajo deloma iz razmotri-vanj razuma, deloma iz nagibov sočutja z ubogimi propadajočinii kmeti in malomesčaoi. C i« boljši je njifh jmložaj kot konmimeatov, čiiu višje so njih življenske potrebščine, !im globlja je njih razsodnost, tem |>reje bodo prenehali voditi boj proti velikemu obratu s konkurenco lakote, tein preje bodo opustili brezupno bojevanje in bodo ojačili vrste proletariata; toda ne vrate ponižnih, neodpornih, skromnih najspodnejših plasti, ampak stopili bodo naravnost v vrste bojujočih se, " poželjivih svojega eil ja se zavedajočih proletarice v in bodo s tem |>ospešili njih zmago.
Ta zmaga se ne bo rodila iz propasti, kakor je marsikdo menil; ne iz propalosti malonie&čanstva in kmetov, ne iz propalosti proletariata. Socialna demokracija ima v polni meri vzrok, da ovira pro-palost na eni strani prav tako odločno. kakor na drugi, in tudi «lela to, kolikor daleč sežejo njene moči. Da ojsčijo socialno demokracijo. ni torej le v interesu mezdnih delavcev/ampak prav tako tudi v interesu vseh drugih slojev prebivalstva, ki žive od svojega dela in ne od izkoriščanj«.
Odkar obstoji moderna država, mali meščani in mali kmetje nikdar niso popolnoma utegnili, da branijo svoje interese zase same proti drugim razredom. Daues morejo to še manj kakor preje. V varstvo svojih interesov se morajo združiti z enim ali več drugimi razredi. Njih po zasebni lastnini vzgojeni nagoni jih pode meščanskim strankam v naročje, to se pravi, da se združijo z eno izmed različnih skupili gornjih |hmwmIu-jočih razredov. Meščanske stranke same iščejo 4 o /.vezo. dr loma iz čistih strankarsko |>olitičnih potre!. deloma, ker vidijo v majhnih ljudeh nezavedne volilee. ki jih rabijo, deloma pa tudi iz globljih ra-zmotrivauj. Zakaj prav dobro vedo. da je zasebna lastnin« malih kmetov in malih meščanov se da-nee najmočnejša opor«, zasebni lastnine sploh, s tem pa tudi izkoriščanja. ki ga ug«iijnjo. Do blagostanja malega moža jim ni prav nič. Da ga obremene kot konsumenta. so takoj pripravljeni. Naj le propada, samo če njegov mali obrat po|H>lnoiua ne izgine. ki ga vzdrži v krogu zasebne lastnine. Vse t«* stranke pa imajo interes do razširjenja kapitalističnega izkoriščanj«, torej do napredovanja tfosj>odarskega razvoja. Sicer žele, d« obranijo kmeta in rokodelca, tudi jima to obetajo. v resnici pa stori' vse, kar morejo, da razširijo gos|w>dstvo velikega obrata in zatro kmečko in rokodelsko proizvajsnje.
Čisto drugačno je razmerje med samostojnimi delavci malih obratov in socialno demokracijo. Socialna demokraeija se seveda ne more boriti za ohranétev malega obrata, v resnici pa .malemu obra^ tu se prav nič ni treba bati socialne demokracije. Kapitalisti ali veleposestniki so tisti, ki razločujejo rokodelce in kmete, ue prole-tarci. Pač pa je zmaga proletariata, kakor smo videli v prejšnjem |H>glavjn. edino sredstvo. ki bo napravilo konec tem razlastitvam. Kot konsumentje pa imajo samostojni dclavci malih obratov «make interese kakor proletarei. Torej imajo v polni meri vzrok, da se združijo s proletarei. to se pravi, da se priklopijo socialni demokraciji in s tem varujejo svoje interese.
Seveda nikakor ni pričakovati, da se bo to spoznanje prav hitro razširilo med njimi. Vendar se je začel pobeg malih meščanov in kmetov iz vrst. meščanskih strank, pobeg čisto posebne vrste, zakaj ravno najspretnejši, najbojevitej-ši prvi vržejo puško v koruzo, ne. da bi ušli bojnemu metežu, ampak da pobegnejo iz malenkostnega boja za ohranitev klaverne eksistence v velikansko, svet pretre-sajočo borbo za uresničenje nove družbe, ki bo nudila vsem svojim članom velike pridobitve modeme kulture, v borbo za osvobojo vsega kulturnega človeštva, vsega človeštva sploh iz prokletstva družbe, ki ga preti uničiti.
Cem neznosnejša je obstoječa produkcija, čem očitneje se bliža svojemu bankrotu in čem nezmož-nejše se izkažejo gospodujoče
stranke, da odpravijo strahotno naraščanje neznosnih družabnih razmer, čem plehkejše in plitvejše so te stranke, ki ne vedno bolj krčijo v klike osebno interesirsnih politikov, tem številnejše bodo vreli pripadniki pioletarskih razredov k soeialni demokraciji in roko v roki z nepretnagljivo pro-dirsjočim proletariatom bodo sledili njeni zastavi do zmage in zmagoslavij*.
Razno.
Čajna kuhinja sa delavca. Tovarna za izdelovanje orodja, Loe* we in Komp., v Berlinu, je že pred dvanajstimi leti ustanovila za svoje delavce čajno kuhinjo. V teku let si> jo morali že izdatno povečati, ker se je delavstvu vedno bolj priljubila. Največ čaja iztočijo v poletnih mesecih, zlasti od juniju do avgusta. V avgustu iztočijo povprečno vsako leto 20.500 litrov čaja. A tudi v zimskih mesecih je iztoč prav izdaten. Povprečno ho itztoeili v decembru 16,26* litrov. Iz leta 191* navajamo sledeče zanimive podatke: Vsi» leto se je iztočilo nad 452 tisoč litrov čaja, za 85 litrov več kakor prejšnje leto. Po-vprečno je prišlo n« enega delaven 170 litrov, na vsak rlan na vsa* keg« delaven pol litra. Delavci so si prihranili s tem, da so pili čaj namesto jnoa sto tisoč kron, ker stane liter piva 30 vinarjev, liter čaja le 10 vinarjev, v dva iiHjstih letih znaša prihranel 1 miljoti dvesto tisoč kron. V resnici je prihranek še vešji, ker znano je, da pivo ne ugaso žeje, temveč povzroča le še hujšo žejo. Oni ki izpije pol litra čaja, bi prav gotovo izpil več kakor pol litra piva.
Agitacijsko potovanje za žensko volilno pravico. Slaboglasne angleške sufrsžetke so s izmislile nova agitaeijsko sredstvo: poto" vale bodo peš iz Londona v Edin-burg, 400 angleškiii milj. oblečene v teumorujave obleke, na klobukih, pa zelene kokarde. Vsak dan bodo prehodile 10 milj. razen nedelj in upajo dospeti 16. novembra v Ediuburg. V vsakem kraju kjer se bodo ustavile, bodo h<iveda agitirale za žensko volilno pravico in pobirale pod|>ise za peticijo Asquithovi ženi.
Španski socialisti in republikanci. Španski strankin zbor. ki je bil pred kratkim v Madridu, je sklepal tudi o zvezi socialistov in republikancev, ki je bila ustanovljena pred tremi leti po Perrer jevem umoru. Namen takkratne zveze je bil: zabranitev. da se
klerikalec M aura povrne na ministrsko mesto in nadomestitev monsrhije z republiko. Strankin zbor je spre je po dolgi debati resolucijo sodrugov Priete in Pere-zague, ki zahteva obstoj zveze socialistov in republikancev. Cilj zveze je predvsem, da pade monarhija.
Sodrug Zeretelli izpuščen iS jed«. — Iz Petersburga poročajo: Sodrug Zertelli, poslanec izza druge dume, ki je bil v veleizdaj' niškem procesu obsojen na 5 let zapora v strašni ruski katorgi, je prestal svojo kazen. Sedaj so ga odvedli iz Nikolajevega v Sibirijo, kjer bo moral ostati do konca svojega življenja pod vedniiu policijskim nadzorstvom. Tako za' hteva ruska 44postava". Enaka usoda je zadela tudi vse ostale socialno demokratične poslance izza druge dume. V tretji dumi so zahtevali socialno demokratični j »osla nci obnovitev procesa. Njihova zahteva je ostala le zahteva. Ko se bo sešla nova duma. bodo zahtevali socialno demokra' tiC-ni poslanci zopet obnovitev procesa.
20odatotna dividenda sladkorne tovarne v Avstriji.
Računski zaključki sladkornih tovarn kažejo skoro izključno, kakšne oderuške dobičke so spravili sladkorni judi ob koncu poslovnega leta. ki se je končal s 30 septembrom. Gališko-bukovinska akcijska družba za sladkorno industrijo v Przevvorsku je sklenilo preteklo poslovno leto s čistim dobičkom 4.7 miljonov kron. Od tega se bo plačala dividenda 20 odstotkov, to le 2000 K za vsako delnico.1 Sladkorna rafinerija v Opavi bo na svojem občnem zboru ,ki se vrši v kratkem, izkazala 30 odstotno dividende. Sadska sladkorna tovarna l>o izplačala za preteklo poslovno leto 12.5 odstotkov, med tem ko ni lani izplačala nobene dividende. Obe zadnji tovarni ste last Anglo.»snke.
Kako ljubijo na Japonskem či-atoto.
D tem piše pariški "L'Auto": V Parizu je za tri miljone prebivalcev samo 155 kopeli j. Toda ta podjetja ne delajo prevelikih kupčij. temveč komaj izhajajo. Leta 1911. se je v teh podjetjih pripra-vilo 2.500.000 kopeli j. tako da ne pride niti ena koj>elj na enega. Parižana na leto. .V Tokiu pa. kjer mora imeti vsaka rodbina svojo kopalnico, je 750 kopalnih podjelij. v katerih se pripravi za 1.400.000 prebivalcev na dan 400.-000 kopelj.
Boj med pravico in krivico, boi med delom in kapitalom
- JE SLAVNI RUSKI PISATELJ_
Meknim GorU i
TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
MATI
Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške
sloven>ke delavce.
Cena te Izborne kn|lge, ki |o mora rf* f r/v ^brati vsak delavec, znala........ *P 1 »O U
Naroča se pri upravi 'Praletarca' 2146 BluilslandAv., CbicagoJIl.
Se 4—es uročile ci izlls. Pežnrile se, ii le hadete prepozni!
Vabilo na veselico
katero priredi
Zveza sL društev v Dunlo, Pa.
DNE 27. NOVEMBRA T. L.
Veselica se prične ob 7. uri zvečer
z gledališko igri) "TRIJE TIČKI",
burka v «Iveh «tajanjih. 1. <lajenje ae vr*i v goatilni. dru^o dejanje
v sodni ji.
08EBE:
K rt-inar................
A|M»la, njegova ¿ena......
Kroja«- . ...............
1'rar ...................
Piakrovez.........:....
Sodnik.................
Peter, aodnijaki aluga.... Ht rajnik...............
\ Vabi se Slovence in Slovenke, staro in mlado na veliko i
domačo veselico
katero priredi
Feelinô Better Already
ÏBZan^^îiThank ¡You f
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim
Pbih-Emlebjee
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
r. AO. RICMTER Ô CO.. tIS Pwl Strm*. New York.
Dr ftfehterj«" Orofo Pitale olajtaj«. (24c ali 50e.)
............g. August Same»-
...........gdč. Marija Zgono
............g. Frank Bavdek
...........g. Ludovik Zaman
............g. Frank Kaučič
............g. I¿ouiii Bavdek
.............g. Louis Krasna
............g. Andrej Kait-a
Ker bode to prva igra v 81. Ix. Domu, ne uljudno vabi vaa cenjena al. društva ter rojake iz Onnalinda, Lloydell, Beaverdale. Saint Michael, South Fork, Franklin in Conemaugh, da ae inte blagovolijo udeležiti.
Igra je akozinakozi zelo komična ter bode nudila vaem obilo zabave. Tora j rojaki, ako hočete preživeti par veaelih ur, vsi na veselico dne 27. NOVEMBRA OB 7. URI ZVEČER.—Po igri sledi ples ter prosta sabava. čiati dobiček je namenjen v pokritje stroškov 81. Iz. Doma.
V8TOPNINA $1.00. hA M K P KOST K.	: , :	PIVO PK08TQ
Za točno poatrežln» ter izvraten prigrizek bode preakrbljeno.
ODBOR.
ZA WITT, IUL, IN OKOLICO!
Avstr. Slov. Bolniško Podporno Društvo št. 21,
- V WITT. ILL. -—
vabi vsa bližnja in sosedna društva, kakor vse ostale rojaki in rojakinje na svojo plesno veselico, katero priredi
27. NOVEMBRA 1912 V MlCELNOVI DVORANI
Zadetek ob osmih zvečer. Svirala bode unijaka godba. Pivo bo prosto.
Vstopaina za rsikifi aoikegi ziiii {1.00. 2tiske vstopala« prit
K obilni udeležbi najuljudneje vabi	ODBOR.
VABILO
na velko plesno veselico, katero priredi t spomin obletnice otvoritve lastne društvene dvorane
Društvo "Bratstvo" št 6. S.N.P.J,
la zahvalil to, li< 28. isveeabra 1112, v Syqan-u. P«.
/•ml« Iv p rog r« M bo nadil dovolj da*e?ne*a užitka, velika zalogi najboljših pijač la drugih feleanlh dobrot pa bo zadovoljevala
telesne zahteve v popolni meri.
Začetek veaellce točno ob dveh popoldan.
Veeelica bo trajala do prihodnjega dne.
Svirala bodi \zm\u slovenski godba AUSTRIAN IEADLII8 BfUSS BUD.
K obalni udeležbi vabi	G D bo I
N.T.
ZZZZZZZJX
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
— Narodna Tiskarna
214C-M Bine laland Avenue. CMrago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Ceškei Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Na« posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" »n PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni .
Mutilated