Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z ureduikom ao moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeatatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkrat nora ponavljanji dajo ae
Fopuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja- vsak (lan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo loto 6 gl d., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., poŠiljatev na dom volja mesečno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za čotrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 132.
V	Ljubljani v sredo, 6. avgusta 1884.
Tečaj I.
V	gostili pri „Slov. Narodu.“
(Konec.)
Zanimljivo je vsekilko, da se pokrovitelj Zarnikove kandidature tako z vsemi štirimi brani, posegati nazaj v proteklost svojega varovanca. Izgovarja se, da bi sicer se moral pečati z zgodovino nekdanjega Herbstovega kluba, celo s pripovedkami o raznih »ganse-marsch"-ih bi revež moral nadlegovati svoje občinstvo, tedaj se mu vidi bolj umestno, s plaščem pozabljivosti zakrivati tudi Zarnikovo prošlost ter na ta način s kruto hladnokrvnostjo pozabljenosti žrtvovati nevenljive zasluge toliko hvalisanega vodje naših radikalcev. Toda čemu ta nepotrebna delikatnost, katere sicer nikakor nismo vajeni pri svojih žurnalističnih kolegih iz „N&rodne Tiskarne" ? Kedor se je jedenkrat podal na politično polje, odpovedal se je oni pravici, katero uživa vsak zasebnik, da namreč nikdo ne sme pred javnostjo razpravljati peripetije njegovega življenja. Dr. Zarnik je star politik, ia kot tak je ja ven značaj, kot tak je predmet zgodovinskemu raziska-vanju. Baš po njegovi proteklosti bodo volilci notranjski najlažje sodili, če je on v istini oni korenjak, kateremu z mirno vestjo lehko prepusti varstvo svojih koristij. Tu ne velja, kakor pri parlamentarnem začetniku, tolažiti se s prihodnostjo, češ, kar seje dosihmal zanemarjalo, popravilo se bode v kratkem, kar še ni, pa bode! Ne, dr. Zarnik, za kojega sedaj v uredništvih „Slov. Naroda" in njegovega duševnega bratranca »Slovana" s toliko ognjevitostjo obdelavajo veliki „tam-tam“ časnikarske reklame, je ustaljen značaj, jedna nespremenljiva celota z vsemi svojimi prednostmi in napakami, premalo prožen, da bi se nasrkal še novih nazorov ter si priučil novih idej. In ravno o njegovi pro-šlosti, o njegovem dosedanjem delovanji hočete molčati, s plaščem krščanske ljubezni hočete prikrivati, kar bi sicer preveč neprijetno v oči dirnolo ubogi narod na Notranjskem?! Ne, ne, gospfida, vaši nagibi so jasni tudi brljavemu očesu, in volilci sami
Listek.
Etnografičke posebnosti.
ra.
Kačje bogočastje.
Ni je morebiti stvari, ki bi se ne bila uže kje po širokem svetu, tu ali tam, častila po božje. Iu še celo nenavadni ni treba biti taki stvari. Afrikancu zadostuje kos kamna, lepo tičje per6, živalsk parkelj, velik palmov list itd. Ob kar mu noga ravno zadene, bodi si živo bodi si neživo, to pobere od tal, n kloni mu svoje spoštovanje ter se obesi tega svojega boga z vsem svojim upanjem in prepričanjem. O prvi priliki se v<5 da ga pa vrže zopet od sebe, ako mu ni izpolnil vseh njegovih želja in 8j izbere druzega. V svoji borni domišljiji pripisuje celo najnavadnejšim stvarem neko posebno skrivnostno, magično moč. Na prvi pogled se nam zdi tako bogočastje cel6 neumljivo, postane nam pa jasnejše,
bodo uvideli, zakaj da oni zagovorniki, kateri s križarsko gorečnostjo pridigujejo radikalno dogmo Zarnikovega mučeništva ter slovenskemu svetu volitev zgovornega doktorja predstavljajo kot juuašk in rešilen čin, zakaj da ravno oni nečejo— posegati nazaj v njegovo proteklost!
Toda radi verujemo, da naši radikalni gospfidi kaj dobro ugaja mračni krog pozabljenosti. Kako bi sicer bilo možno, da sedaj s sladkim, svetohlinskim obrazom moledujejo pri duhavščini ter z ginljivimi besedami po farovžih prosijačijo za svojega klijenta? Nevredni Tartuffi! Ali imate v istini tako malo spoštovanja pred duševno zmožnostjo naše duhovščine, da od nje pričakujete, da je vse zaboravila, vse pozabila, kar se je godilo od Zarnikove strani proti njej pred nekoliko leti? Vidim vas v duhu pred seboj, kako mi boste strastno segali v besedo, z jezno-hripa-viin glasom kričeč: „Tudi ti si bil takrat somišljenik njegov!" Istina je, da je tudi urednik našega lista v oni d6bi splošne zmote na strani svojega prijatelja Jurčiča bojeval se za nazore, kateri so se mu tedaj videli svobodni, dasi so bili le dejansko nasilstvo v psevdo-liberalni obliki. Niti s tem se ne bode zagovarjal, da je bil tedaj mlad in neizveden, da ga študije in praktične skušnje še niso bile dovele k drugemu prepričanju o narodnih potrebah, v tem, ko je bil dr. Zarnik tedaj uže peto leto deželni poslanec — ali vender bi se mu zdelo nad vse smešno, ako bi profesor Šuklje podpore pričakoval od duhovnikov, ali celo podpore prosil pri razboritein duhovskem stanu. Čas in njegova dokazilna moč bodeta morda uverila tudi duhovenske kroge, da se duševni obzor izobraženega moža mora spreminjati; besede pa, obljube, prisege ustmene in pisani dokumenti, vse to je ničevo, in nespameten vsak, kdor se zanaša zgolj ua dvojljive izjave, kakor je bila n. pr. ona, katero je nekdaj gospod dr. Zarnik podpisal dolenjski duhovščini v trebanjskem farovži.
In kako je on spolnil to svojo obljubo, kako je uresničil zastavljeno moško besedo? Pred seboj imamo stenografični zapisuik o de-
želnozborskem zasedanji leta 1873/74, tedaj iz onih let, o katerih sam gosp. doktor trdi, da so bila najlepša in najplodovitejša zanj v političnem oziru. Ogledimo si poročilo o neki interpelaciji, katero je v peti seji (16. dec. 1873) stavil g. Deschmann in živahno podpiral g. dr. Zarnik. Svoje tedanje stališče je kandidat in kolovodja naših radikalcev morda najbolj označil z naslednjimi markantnimi stavki, s katerimi je odgovarjal poslancu Ho-raku: „Kar se tiče škofa Rudigiera i n Zimmermanna (nemškega žurnalistič-nega klativiteza. Op. pis.), izrečem, da bi bil Rudigier, ki ni nič manj zoper postave ravnal, kakor Z im m er man n , po vsej pravici iz Avstrije izgnan, ako bi bil on ala Zimmermann iz Hessen-Darmstadta doma, in da ne bi imel pri nas domovinske pravice, kajti vlada bi bila gotovo svojo dolžnost storila; ker pa je Rudigier avstrijski d rž a vij a n , n i imelavlada oblasti, ga iz Avstrije spoditi, in zaradi tega je Rudigier še na svojem mestu." Tako je govoril o prvoboritelji avstrijskih katoličanov isti doktor Zarnik, kateri se je štiri leta prej pismeno zavezal, da ne bode delal proticerkvene politike, isti doktor Zarnik, za kojega njegovi pristaši sedaj beračijo duhovenske glasove. In vender je on še v isti debati, govoreč o jednem najbolj simpatičnih slovenskih duhovnikov, o lastnem kolegi dekanu Grabrijanu, se odrezal z lapidarnimi besedami: „Mi ne odobrujemo niti vedenja protestantovskih „muckerjev“ in pietistov, niti ultramontanskih fanatikov (imel je v mislih dekana Grabrijana), nam je jeden kakor drug enako zopern in oduren, in od obeh smem z Henrik Heinetom reči: Midi ivill es schier bediinJcen, dass sie alle beide stinJcen /“ Kaže se tedaj, da se je tudi ta vzor radikalne doslednosti sem ter tji\ nekoliko prelevil ter da se mu sedaj duhovniki, oziroma njih glasovi in njih vpliv ne vidijo več tako „zoperni in odurni"; celo čutnice njegovega duhala so baje uže izgubile nekoliko one pretirane občutljivosti, s kojo se je še ponašal pred desetimi leti.
če se spomnimo skrivnostnega vtisa, ki ga dela n. pr. na nas šumenje mogočnega hrasta, žuborenje hladnega studenca izpod sive, ma-hovite skale itd. Lehko si razlagamo, da so z poetično čutjo tako bogato oblagodarjeni Grki vmišljevali v take stvari duhove bogov in boginj. A še v stari vek nam ni potreba segati nazaj. Ali ne zadenemo v denašnjih dneh vsak hip na jednako vero? Celo ljudje, ki se prištevajo najizobražeuejšim stanovom, zidajo z vsem prepričanjem na talizmane, ki jih nosijo s seboj. Sloveči zgodovinski možje pripisovali so svojo srečo čestokrat temu ali onemu amuletu s tolikim prepričanjem, kakor le kak zamorsk divjak. In, ali ne spada n. pr. početje onega kmeta, ki se je hotel znebiti na zelo naiven način nadležnih ščurkov iz svoje hiše, pod ravno to poglavje? Ujel je ščurka, del ga v škatljico, pridtšl star vinar ter ga vrgel na pot, češ, da se preseli vsa ta rujava gomaz v hišo onega, kateri bi škatljico pobral.
Ni se torej čuditi, da si volijo divjaki po raznih kotih sveta raznovrstne stvari za
svoje bogove, a čudno je, da je toliko in cel6 najizobraženejših narodov, naklonilo svoje oboževanje najostudnejši živali, kači, ki je noben rod pod solncem ne ugleda brez strahu in studa.
Kače po božje častili so vsi nam znani narodi starega veka, cel6 klasičnih ne iz-vzemši. Feničani in Perzi, Judje in Babilonci, Grki in Rimljani, in še danes častč se kače po božje po vseh delih sveta (Evropo iz-vzemši) in pod vsemi podnebji.
Prorok Daniel omenja veliko živo kačo, ki se je oboževala v babilonskih svetiščih. V Indiji pridere vsako leto tisoče romarjev k nečemu svetišču v Čubra Maniah, kjer redč bramini obilo kač. Mnogokje po Indiji postavljajo pred ljukne strupenih kač mleko, med in banane; bombajski vrtdrji častč kače kot svoje varuhe. Z veliko slovesnostjo praznuje se v čast boginje Kali praznik „pokore“, o katerem si prebadajo lndi kožo na ledjih, kamor vtikajo kače, da se jim ovijajo okolo života.
Na Kitajskem nosijo v veliki suši podobo
Toda dovelj za danes! Razžalili bi inteligentno slovensko duhovščino, ako bi nameravali, dajati ji svčte gledč njenega postopanja ; za to tudi nismo poklicani. „Slov. Narodu" pa, kateri se je jedenkrat ustil, da „v tej zadevi še ni počila zadnja puška niti od naše, niti od nasprotne strani", izrekamo o tej priliki tolažilno vest, da je naša orožar-nica vedno še kaj dobro preskrbljena zlasti za to stroko. Pač bi želeli, da bi gospod dr. Zarnik, uvidevši neugodni položaj, sam umaknil svojo kandidaturo ter prisilil preglasne in nerodne privržence, da utihnejo. Ako se pa to ne bode zgodilo, ako se bode narodni razpor zares z nova 'vnel zaradi notranjske volitve, potem bodemo tudi mi v „Ljubljanskem Listu“ priredili velike „koline“ in v goste bodemo povabili — kolegijalni smo in ostanemo — „Slov. Narod" in vzglednega pisatelja njegovih uvodnih člankov.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Razredba obrtov za mesto Ljubljano,
katera se je za obrte v ožjem pomenu po dogovoru z obrtnim društvom v Ljubljani sestavila:
I.	Zadruga stavbenih obrtov.
Barvomazniki in lakirniki 4, stavbeni podjetniki 2, zidarski mojstri 3, dimnikarji 5, skriljar 1, kamenoseki 4, steklarji 9, izbini malarji 5, tesarski mojstri 5, — vkup 38.
II.	Zadruga zdelovalcev Instrumentov.
Urarji 10, optiki 2, zdelovalec glasovir-jev 1, orgljar 1, —- vkup 14.
III.	Zadruga zdelovaloev kovanega blaga.
Puškarji 1, pilarji 1, pasarji 3, kleparji 7, nožar 1, drugi kovači 5, ključaničarji 14, kotlarji 3, zlatarji in srebrarji 4, zlatoklep 1, dolbci 2, brusarji 3, — vkup 45.
IV.	Zadruga pekov ln mlinarjev.
Peki 37, inedeničarji 3, slaščičarji 13, mlinarji 1, voščeničarji 2, — vkup 56.
V.	Zadruga mesarjev, vojeninarjev in milarjev.
Mesarji 17, vojeninarji 4, klavci drobnice 73, milarji 2, — vkup 96.
VI. Zadruga obrtov za zdelovanje obleke in
lepotnin.
Krojači 40, zdelovalci cvetlic 2, modistke in zdelovalke lepotnin 5, šivilja 1, — vkup 48.
VII. Zadruga obrtov za zdelovanje lesenega
blaga.
Zdelovalec gumbov za manšete 1, mizarji 32, kolarji 3, sodarji 6, strugarji 2, po-zlačevalec 1, stolar 1, bičar 1, podobarja 2, krtačarja 2, glavničarja 2, — vkup 53.
groznega zmaja v slovesnem sprevodu okolo, proseč dežja.
Nikjer pa se kačam ni izkazovalo toliko spoštovanja, ko v starem Egiptu. Navlašč zanje zidali so svetišča, odločevali jim posebne duhovnike in iz dohodkov navlašč za to odmenjenih zemljišč vzdrževale so se te ostudne živali; imele so svoje mize in posebne pivne skudeliee, ki so jih duhovniki napolnjevali dan za dnem z medico in mlekom. Klement Aleksandrijski pripoveduje, da so prepevali egiptovski duhovniki v dragocenih svetiščih pred zagrinjali slavnostne pesmi v čast ostudnih, na škrlatnih blazinah za zagrinjalom zvijajočih se kač.
To bogočastje ukoreninilo se je v Egipčanih tako globoko, da ga je moralo v Egiptu celo mahomedanstvo vzprejeti v svojo liturgijo. Vsako predmestje v Kahiri ima še dandanes kačo za svojega patrona, in v gorenjem Egiptu kažejo še danes visoko čislano sveto kačo, ki se vselej oživi, če tudi se na drobne kosce razreže,
(Konec prihodnjič.)
VIII. Zadruga roko vičarjev, klobučarjev in
krznarjev.
Kokovičarji 5, klobučarji 8, krznarji 5, dežnikarji in solnčnikarji 3, brivec sukna 1, barvarji 3, — vkup 25.
IX. Zadruga usnijarjev, jarmenarjev, sedlar-
jev in tapetarjev.
Usnijarji 3, vrvarji 3, jannenarji 5, zdelovalec cerkvenih paramentov 1, sedlarji 4, tapetarji 4, premar 1, — vkup 21.
X. Zadruga lasopletov in brivcev.
Lasopleti in brivci 11.
XI. Zadruga črevljarjev.
Črevljarji 64.
XII. Zadruga poligrafnib in umetalnih obrtov.
Tiskarne 5, fotografi 3, knjigovezi 11,— vkup 19.
XIII. Zadruga prevoznih obrtov.
Zavod za pokopavanje mrličev 1, fijakarji in najemni vozniki 25, — vkup 26.
XIV. Zadruga gostilniškega in točarskega obrta.
Hoteli, gostilnice 5, restavrantje 5, gostilničarji, toearji vina in piva 159, prodajalci jedil 9, kavarnarji 16, zdelovalci kisa 2, žga-njarnarji 3, zdelovalci sode 2, — vkup 222.
XV. Zadruga postreščekov.
B. Trgovski obrt.
I. Zadruga trgovcev s pridelki ln z žitom.
Trgovci z deželnimi pridelki 13, trgovci z žitom 3, — vkup 16.
II. Zadruga prekupnikov in trgov, z živili.
Prekupniki 114, trgovci z moko 25, trgovci z maslom 4, trgovci z divjačino 2, prodajalci sadja 7, trgovec z južnim sadjem 1, prodajalec kiulia 1, trgovec z živili 7, prodajalca medenin 2, stanifcarji 4, — vkup 1G8.
III. Zadruga prodaj&lnic manufakturnega, suknenega krojnega in modnega, belega in tkanega blaga, prodajalnice kratkega, galanterijskega in norlmberškega blaga.
Trgovci s platnom 4, trgovci s suknom in krojnim blagom 14, trgovec z modnim blagom 1, trgovec s pozamentirnim blagom 1, trgovec s kratkim blagom 1, kramarji 46, trgovci s cerkvenimi rečmi 2, trgovci z norim-berškim blagom 7, — vkup 76.
IV. Zadruga trgovoev z usnijem, z obutalom, z oblačili ln s klobuki, potem branjevoi.
Trgovci z usnijem 20, trgovci z obutalom 6, trgovec s kožami 1, trgovci z oblačili 6, trgovci s klobuki 3, branjevci 15, — vkup 51.
V. Zadruga trgovoev z lesom, lesenim bla-
gom in s hišno opravo.
Trgovci z lesom 7, trgovci z lesenim blagom 4, trgovci s hišno opravo 3, trgovec z igračami 1, — vkup 15.
VI. Zadruga agentov komisljonarjev in špediterjev, potem inkasijsko opravilo.
Agenti 14, špediterja 2, menjalnici 2, — vkup 18.
VII. Zadruge trgovoev s špecerijskim, bar-venlm in materij alnim blagom, s kemikalijami, z dišavami, s kolonljalnim ln mešanim
blagom.
Trgovci s špecerijskim in materijalnim blagom 38, trgovci z mešanim blagom 3, trgovci z dišavami 1, trgovci s kisom 6, — vkup 48.
VIII.	Zadruga trgovoev z železom ln železnino.
Trgovci s šivalnimi stroji 2, trgovci z muzikalnimi instrumenti 1, trgovci z železnim in špecerijskim blagom 5, trgovec z orožjem
1,	trgovci z žeblji 5, trgovci z železom in železnino 4, — vkup 18.
IX.	Zadruga trgovoev s knjigami, umetninami in muzikalijami, potem s papirjem.
Trgovci s knjigami, umetninami in muzikalijami 5, trgovci s papirno in pisno pripravo
2,	posojevalna knjižnica 1, — vkup 8.
X.	Zadruga malih obrtnikov.
Vrtar 1, markotendar 1, prodajalci oglja (premoga) 5, prodajalci drv 3, pražarji kostanja 4, trgovec z oljnatimi podobami 1, sem-njičar 1, trgovec z žganjem 1, trgovec z dežniki 1, zaloga likerjev 1, imetnika tehtnic 2,
—	vkup 21.	(Dalje	prihodnjič.)
»Ljubljanski Sokol“ contra »Ljubljanski List“.
(Konec.)
Sedaj se oglasi zastopnik tožiteljev, odvetnik dr. Ivan Tavčar. Bil je v očividni zadregi. Sicer nikakor ne precenjujemo pravniške zmožnosti mladega advokata, toda tudi njemu je moralo biti po polnem jasno, da je obtožnica neutemeljena. Ker se tedaj stališče njegove stranke ni dalo zagovarjati z juridičnimi razlogi, porabil je gospod doktor to priliko ter se spustil v dolgo vrsto — napadov na deželno vlado! Očita ji med drugim, da ona razpor trosi po deželi, da se v ta namen poslužuje »Ljublj. Lista*, kateri je po mislih doktorja Tavčarja sam na sebi velik „škandal“. Hudobnost urednika prof. Šukljeja izvaja uže iz tega, ker niti odgovoril ni »Sokolom11; prosi tedaj, da se za-toženec prisili, sprejeti poslani mu „Popravek“ ter se obsodi v primerno kazen in sodnijske troške.
Kot pričo povabil je zastopnik „Ljublj. Sokola" g. magistratnega svetnika Ljud. Pero u o. Zatoženec vpraša, čemu da je nasprotna stranka pozvala to pričo; zastopniku tožnikovemu kot juristu mora vender biti znano, da gre pri tej obravnavi le za to, ako je prejel urednik lista dotično „Poslano" ter ako se„Po-slano“ strinja s postavnimi določbami. Navzlic temu ugovoru pozove g. sodnik pričo, naj na
kratko pove, kar je videla. Gosp. magistratni svetnik izjavlja, da je stal pri uhodu v kazinski vrt; šunder in krik je bil jako velik, saj je bilo ljudske množice nad tisoč ljudij, žvižganja ali sikanja on ni slišal. Na vprašanje prof. Šukljeja, ali se ima njegova izjava tako tolmačiti, da g. priča absolutno zanika, da se je sploh sikalo ali žvižgalo, na-glaša g. Perona, da on seveda tega storiti ne more. Njegova opazka je le subjektivna, s tem pa ni rečeno, da se ni morda na kakein drugem mestu pred kazino žvižgalo ali da je kedo drugi kaj jednakega slišal. Izjavlja tudi, da je videl več „Sokolov", kateri so z rokami mahali proti kazinskemu vrtu. Gosp. dr. Tavčar interpretuje besede »Ljublj. Lista" „izzivajoče žvižganje insikanje" v tem zmislu, da bi žvižganje moralo nadvladati ves drugi krik (!!) in vpraša pričo, če je temu bilo tako, kar je priča, naravno da, zanikala.
Potem je bil zaslišan kot druga priča prezidijalni tajnik g. vitez Schvvarz. Oziraje se na tekočo policijsko preiskavo, protestuje zoper svoje zaslišanje, češ, da so priče v tej zadeviy po polnem nepotrebne. Na vprašanje prof. Šukljeja, ali je imel pevski zbor ljublj. Čitalnice dovoljenje, kot društvo udeležiti se tega izleta, konstatuje g. vit. Schwarz, da tega dovoljenja ni bil prosil, vsaj ne, „kolikor je njemu znano."
Sedaj replicira prof. Suklje tožnikovemu zastopniku. Čudom so čudi, da mora jurist govoriti o dolžnosti urednikovi, odgovarjati dotičnim posameznikom, katerim se zljubi, poslati kak popravek. Na kateri paragraf tiskovnega zakona se pač naslanja ta izvirna interpretacija? Urednik nikakor ni vezan, spuščati se v korespondenco z onimi, ki ga nadlegujejo s pojasnili. Sicer je pa „Sokolov“ odbor dobro znal, kje da je uredništvo „Ljublj. Lista" in kedaj se more govoriti z njegovim
urednikom. Ako bi bili k njemu prišli, bi on več storil nego je dolžan, poučil bi jih, na kak način se ima sestavljati stvarni popravek" v zmislu § 19. in spolnil bi njih željo ter sprejel društveno „Poslano“ navzlic temu, da je do dobrega uverjen, da v celi notici ni poročal drugega nego strogo istino. Za trdno pričakuje, da ga bode g. sodnik oprostil obtožbe.
Gosp. sodnik je potem naznanil razsodbo, o kateri smo uže poročali. Prof. Šuklje bil je oproščen, ni mu treba plačati troškov niti sprejeti sokolskega »Poslanega", tožba telovadnega društva „Sokola“ je tedaj zavržena v vseh točkah. Dr. Tavčar je objavil priziv proti tej razsodbi, tedaj se bode še enkrat obravnavala pred deželno sodnijo.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor dunajski oficijozni listi poročajo, imenovan je grof Belrupt-Tissac deželnim glavarjem Predarelske, a deželni poslanec Adolf Rhomberg njegovim namestnikom. Znani član gospodske zbornice grof Belrupt bil je uže v prejšnji periodi deželnega zbora deželni glavar ter je v svojem delokrogu pokazoval toliko nepristranosti in zanimanja za interese Predarelske, da bode prebivalstvo te male deželice imenovanje Belruptovo gotovo z veseljem pozdravilo. Poslanec Rhomberg imenovan je na novo namestnikom deželnega glavarja, ker prejšnji namestnik dr. pl. Gilm radi visoke starosti ni mogel več prevzeti tega dostojanstva.
Deželni zbor bukovinski volil je predvčerajšnjem članove za deželni odbor ter potem razpravljal predloge o raznih zakladah. Zemljiško - odvezna zaklada ima potrebščine 712 820 gld. Da se troški pokrijejo razpisala se bode davkovska priklada 32^ kr. pri vsakem goldinarji.
Gledališki vlak iz Zagreba v Prago zapustil je dnč 3. t. m. hrvatsko stolnico. Ilrvatski gosti dospeli so sinoči v Prago. Na Dunaji priredilo jim je »Slovansko pevsko družtvo“ sijajen komers. Tudi v Brnu pričakovala so tamošnja družtva Hrvate na kolodvoru. Poslanec dr. TuČek pozdravil je v imenu moravskih Čehov Hrvate v navdušenem govoru. Toplo se je zahvalil za krasen sprejem hrvatski poslanec Kukuljevič-Sakcinski.
Tuje dežele.
Francoska narodna skupščina v Versaillesu rešava burnim načinom svojo nalogo. Uže v prvi seji, v kateri so se razpravljala le formalna vprašanja, prišlo je do burnih prizorov, burnejših nego so se kedaj vršili v bourbonski palači. Praktična posledica teh prizorov bila je vender le ta, da se je konstato-va*?. da ima vlada veliko večino nasproti koaliciji desnice in skrajne levice.
Angleška vlada zaključila je sedaj, ko se je razbila konferenca, pričeti na svojo roko resno akcijo v Egiptu. Uže včeraj predložila je vlada parlamentu zakonsko osuovo gled6
nnsnl8, E00 J®0 funtov Šterlingov, da se takoj pošlje ekspedicija, Gordonu na pomoč.
rinonvnri °. 'm listom se poroča, da so se
dofeovaijanja med Francijo in Kitajsko raz-
Cm J6 fl'ar'cosk°-kitajski spor postal ' P | lieva'eni vojska je neizogibljiva, ako se v^ zadnjem trenotku položaj Ue obrne na bolje.
Dopisi.
Iz kranjske okolice 5. avgusta. (Izv. dop.) Pretekli teden razposlalo je c. kr okr glavarstvo v Kranji naznanila, da se'bodo tam dn6 10. septembra t. 1. za najlepše kobile in žrebice premije delile, in sicer v denarii v srebrnih svetinjah ter v priznanskih diplomU
Posebna določba za Kranj je, da morejo tukaj za premijo prositi samo posestniki kobil z žrebetom, mladih kobil in žrebic noriškega plemena.
Visoke c. kr. vlade določba, da se imajo letos prvikrat ob času delitev premij tudi od posameznih posestnikov konji za vojake, to je vozni in jezdni konji, nakupovati, vzbudila je med ljudstvom mnogo zadovoljnosti, kajti to bo pač lepa priložnost, da naši kmetovalci svoje čile konjiče lehko v denar spravijo.
Ker se je pri pregleda konj v letu 1882 v tukajšnjem okraji 10 odstotkov za vojaške potrebe sposobnih spoznalo, nadejati se je 10. sept. jako živahnega prometa v Kranji.
Iz Celja 4. avgusta. (Izv. dop.) Danes vršile so se v okolici celjski volitve zaupnih mož, kateri bodo poklicani voliti poslanca v deželni zbor. Udeležitev volitve bila je zel6 živahna, in možje naši pokazali so, da vedo ceniti državljansko to pravico, in pokazali tudi, da se ne puste slepiti po nasprotnikih. V celjski okolici ni prostora za germansko ro-vanje, to pokazale so te volitve zaupnih mož. Naši možje: Josip Levičnik, Ivan Zupanec, Karol Sah, Mihael Žnidar, Matej Glinšek, Gašper Brežnik in Matej Cocej so dobili po 66glasov, nasprotni uemško-liberalnikandidatje: Francki, Malle, Svetel, Marovšek, Mravlak, Jezernik (Erjavec) in Zajec le po 3 glase. Izid bil je uže pred volitvijo znan, saj je tu vse slovensko. Sicer se je zbralo nekaj „Nem-cev“ k volitvi, a uvideli so kmalu, da pač nič ne pomaga njih glasovanje, in pobrisali so jo domov. Kjer se postopa nepristransko, moramo tu v okolici zmagati vselej mi.
Razne vesti.
— (Lepa družba.) Ogerski listi poročajo: Pred ogerskim sodiščem v provinciji so je tožilo na vplačilo menice 350 gld. Sodni dvor v tem slučaji ni mogel tožencu naložiti plačila, ker je bil namestni predsednik zatoženčev tast, poročevalec oče zatoženčev, votant je bil žirant na menici in zapisnikar je bil — zatoženec sam.
— (Zabavljiv quid pro quo) poroča „Pet. Gas." Te dni obhajal je gospod I. na svojem krasnem letovišči v J. rojstni dan svoje soproge ; priredil se je bogat obed. Napilo so jo na zdravje slavljenko, in „Sampanjca sim“ zakliče gospodar služabnikom. Minolo jo 5, 10 dolgih minut — šampanjec le no pride. Naposlod pošepoče služabnik gospodarju v uho: „Gospod, ste pač šampanjca pozabili. . .“ „Ka-aj pozabil? — prinesite koj boli zaboj sim!“  »Pogledalo so je
uže, a je nekaj drugega notri!11. . .. „Tepci ste vi! ali ne poznato več šampanjskih steklenic, jaz sam sem jih iz Jolisoja oskrbel. Hitro zaboj sim!" Zgodi se. . .. „Nu torej" — pravi ljubeznivi gospodar — ter podaje jedno, dve, tri . . . debelo-trobušne, dobro v slamo zavite steklenice gostom. Neskončen smeh pa je gospodarja motil v njegovem poslu. Kaj je? Gostje čitali so napise na steklenicah: „Stoll in Schmidt" — „Karbolova kislina," „ Stoli in Schmidt" — „Železni vitriol" itd. Dvanajst steklenic šampanjca pozabil je namreč gospodar v stanovanji v mestu, te steklenice, napolnjene s tekočinami za dosinficiranje pa je skrbno zavite pripeljal seboj na letovišče.
— (Bilanca pevske slavnosti.) O rezultatu pevske slavnosti v Ulmu podaje »udeleženec" naslednje drastično poročilo: 10 000 mark deficita! Vsled vročine je dve osebi zadel mrtvoud. Jednega otroka so povozili. Različne soproge so zasačili možje v neprijetnem položaji. Pet tatov so zaprli, dvajset jih je ušlo, 6- do 8000 zvenelih vencev, 2- do 3000 najlepših smerek in brčz se je posekalo, 65 000 litrov piva je 3000 grl napravilo hripave in želodce slabo, 3000 praznih mošnjičkov. Živelo slavnosti!
— (Junaška ženska.) iz Turina se z dnč 29. julija poroča: Včeraj spustil so jo mlad zidar blizu Železnega mostu v reko Pad, da bi se kopal. Ker pa ni znal plavati, so ga zgrabili valovi ter odnesli. Na njegovo vpitje skočil je mlad mož v vodo, da bi potapljajočega se rešil, a tu oklenil se ga je tako trdo, da bi bila gotovo morala oba utoniti, da ni srčna ženska, imenom Pei-rano, kar oblečena planila v vodo na pomoč. Z velikim trudom privela je oba na obrežje. Ta 301etna Peirano je uže več junaških činov izvršila in bila za to uže dvakrat s srebrno svetinjo odlikovana.
-- (Ljudsko gibanje.) Po poročilih statistične osrednje komisije ni bilo ljudsko gibanje v Cislitvaniji v letu 1883. posebno ugodno. Rojenih bilo je 858832 proti 873 522 v prejšujom letu, torej za 14 690 ali 1,68 odstotkov menj. Število porok od 183 378 v letu 1882. padlo je na 176 016 v letu 1883., se je število torej zmanjšalo za 7361 ali 4,01 °/0; res da jih je tudi manj umrlo, namreč 686 951 v letu 1882. proti 677 337 v letu 1883, vender se more skoro sklepati, da ljudsko blagostanje hira, če se tako malo ženijo in možijo. V posameznih deželah so razmere zelo različne. Na Dolenjem Avstrijskem se je število porok zmanjšalo za 0,13 °/0, pomnožili so se pa porodi za 0,45 °/0 in umrlo jih je proti prejšnjemu letu 1,83 °/0 menj. Več se jih je narodilo v Kranjski, v Trstu, na Goriškem, v Istri in na Tirolskem, umrlo pa jih je menj. Neugodne pa so razmere v Češki in Moravski. V teh dveh deželah se je število porok za 1263 zmanjšalo, ravno tako porodov za 5388, umrlo pa jih je 4789 več. V Galiciji »manjšalo se je število porok v 1. 1883 proti 1882. 1. za 12%. Živorojencev je bilo 734 691 zakonskih in 124141 nezakonskih.
— (Zanimljivo zaslišavanje.) Sodnik: Žendarm, privedite naslednjo pričo! (Žendarm odide in kmalu potem kaže odvrat sim na sodnika, na kar se približa sodniku mož, priča.) Sodnik: Kako se zovete? — Jakob: Jakob Lorn. — Sodnik: Koliko ste stari? — Jakob: Jaz menim, da to celo ne spada sim. — Sodnik: Odgovorite koj, koliko ste stari. — Jakob: Triintrideset let. — Sodnik: Ali ste luteranec ali katoličan ? — Jakob: Vender, gospod sodnik! — Sodnik: Če mi še enkrat ugovarjate, zapreti vas ukažem pri kruhu in vodi. — Jakob: Luteranec sem. — Sodnik: Ali ste z zatoženci v sorodu, v svaštvu ali pri njih v službi? — Jakob: Jaz? s temi? Mi niti na um ne pride, kaj si vender mislite, gospod sodnik! (Glasan smeh med občinstvom.) — Sodnik: Zdržite se neprimernih opazk! Vzdignite roko ia pri-sezite. — Jakob: Jaz pa v istini mislim, gospod sodnik, da bi bilo to nepotrebno. (Smeh med občinstvom.) — Sodnik (razjarjen vstane in kriči): Zapreti vas ukažem, če se drznete, še jedenkrat mi ugovarjati. Vzdignite roko, prisezite! (Jakob vzdigne roko. Sodnik čita prisego in Jakob govori za njim.) Sodnik: Prisezam, kakor gotovo mi Bog pomagaj! — Jakob: Prisezam, kakor gotovo mi Bog pomagaj! Sodnik: Vse . poročiti, kar mi je znano. — Jakob: Vse poročiti, kar mi je znano. — Sodnik: Nič zamolčati, kar bi moglo pojasniti dogodek. — Jakob:	Nič zamolčati, kar bi moglo pojasniti dogodek. — Sodnik: In nič kot čisto resnico izpovedati. — Jakob: In nič kot čisto resnico izpovedati. — Sodnik: Amen! — Jakob: Amen! — Sodnik: Nu, kaj imate povedati? — Jakob: Gospod obrist se Vam lepo priporoča ter vas povabi danes zvečer ob 8. uri k obedu. Srna, katero je včeraj ustrelil, je došla. (Glasen smeh med občinstvom.) — Sodnik: K-a-a-a-j? Ali niste priča? — Jakob: One, gospod sodnik, jaz sem sluga pri obristu in sem Vas prišel vabit, a ker Vas nisem dobil doma, sem pa sim stopil. Ko sem vprašal po vas, mi je žendarm tu notri pokazal. (Splošna radost.)
— (O Kraševskem) poročajo nekateri listi, da vedno bolj boleha, da mu osebito noge zel<5 zatekajo.
— (Pot v Damask.) Angležu palo je na misel, da bi si ogledal ono mesto, kjer se je Savi spremenil v Pavla po apostolski zgodovini član 9. Podal se je na pot. V Damask dospevši poišče si tolmača in mu veli, naj ga hitro pelje na omenjeno mesto. Tolmač ta pa je bil muhast; mislil si je, čim dalje pelje Angleža, tem več mu bode plačal in spremil je pobožnega sinu ponosnega Albiona nekaj ur hoda na poti v Jeruzalem. Tri uro sta jezdila. Naposled pa je uže preveč solnce pripekalo tolmača v glavo in truden bil je ježe, zatorej vs^ivi konja sredi polja in slovesno deje Angležu: „Tu je mesto!" Anglež pa se je najprej približal tolmaču, založil mu prav krepko klofuto, ker se ni pred svetim krajem odkril; potem pa je zlezel s konja, pal na zemljo ter jo poljubljal. Jezdila sta zopet nazaj v gostilno. Tolmač pa mu je poslal račun:	„Ježa h kraju spreobrnenja — 10 frankov, klofuta — 2 frankain tako se je ta zadeva končala.
— (Nevarno veselje) je ples pri Quak-nill-Indijancih na Vancotivskem otoku. Kdor pri plesu izgubi ravnotežje ter pade, ga kar pobijejo in ljudožrci Hameci ober<5 meso slabotnim njegovim kostem.
— (Statistika pisem.) Po izkazu najnovejšega letnega poročila odpravilo se je na Angleškem v dObi od 31. marcija 1883 do 31. mar-cija 1884 1 322 086 900 pisem, torej pride na vsakega prebivalca 37 pisem. Lansko leto prišlo je na vsakega prebivalca samo 35 pisem, v Zjedinjenih Državah po 21, v Nemčiji 17, v Franciji 16, v Italiji 7, v Španiji 5 pisem.
Domače stvari.
— (Diplom častnega meščanstva.) Včeraj opoludne izročil je mestni župan ljubljanski gosp. Peter Grasselli v družbi z magistratnim pisarniškim ravnateljem g. Mihaličem visokorod-nemu gospodu deželnemu predsedniku baronu Winklerju umetno izdelan diplom častnega meščanstva v mestu Ljubljani. O tej priliki izražal je gosp. župan Grasselli posebno ljubezen, spoštovanje in udanost ljubljanskega mesta nasproti gospodu dežolnemu predsedniku.
— (Za tretje porotniško zasedanje) v letu 1884. imenovan je pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani predsednikom porotnega sodišča c. kr. deželne sodnije predsednik gosp. J. ICapretz in njega namestnikoma c. kr. deželne sodnije svetovalca gospoda E. Zhuber pl. Okrog in L. Ravnikar. — Pri okrožni sodniji v Rudolfovem imenovan jo predsednikom porotnega sodišča g. c. kr. okrožne sodnije predsednik V. Jevnikar in njega namestnikom c. kr. deželne sodnije svetovalec gosp. dr. A. Vojska.
— (Ljubljanski trgovci) ustanovili so društvo, katero ima namen braniti trgovce in občinstvo pred sleparskimi razprodajalci, kateri se nastavljajo v Ljubljani, vzlasti židje z Dunaja, ter prodajejo razno slabo in pokvarjeno blago, katero so pokupili prav za nizko ceno pri kakem konkurzu ali javni dražbi na Dunaji. Društvu prvi namen je, da bode delalo na to, da taki razprodajalci v Ljubljani nikjer ne bodo dobili prodajal-nice v najem, za to hoče društvo vzeti vse prazne prodajalnice v najem. Letni donesek znaša 10 gld. Do zdaj je društvu pristopilo uže 41 trgovcev. Načelnik društvu je trgovec in podžupan g. Vaso Petričič, njegov namestnik veletržec g. Ferd. Souvan, blagajnik g. A. Jentl, ekonom gosp. F. M. Schmitt, tajnik g. K. Till, v odboru g. H. Fischer. Med trgovci vzbudilo je to društvo mnogo zanimanja in pričakuje se, da društvu pristopijo vsi tukajšnji trgovci.
— (V kranjsko hranilnico) vložilo je julija meseca 1267 strank 265 025 gld., 1579 strankam se jo 235 036 gld. 35 kr. izplačalo.
— (Surovost.) Včeraj ob sedmi uri zvečer prignal je mesarski deček vola na tukajšnjo šent-petersko mitnico. Ker deček potnega lista ni imel, spremil ga je paznik B. v klavnico. Ko se je imenovani paznik iz klavnice vračal, čakal ga je pri znamenji na Poljanah mesar Leopold Š. ter, vpra-šajoč ga: ,,Zakaj si gnal mojega vola v klavnico?'1 priložil mu tri trdo zaušnice. Paznik B. trpi vsled teh udarcev na šumenji v ušesih.
— (Nesreča.) Včeraj padel je 21/sletni sinček delavca Antona K. z okna prvega nadstropja na ulice ter se pri padcu težko na glavi poškodo val, tudi so se mu možjani pretresli. Mati otrokova ličila je perilo, in tudi osemletna sestra je bila v sobi navzoča, ko se je nesreča pripetila.
— (Nesreča.) Iz Vodic se nam poroča: Pretečeni teden pustili so roditelji v Dobruši dveletno deklico samo doma. Dete prišlo je do nizkega čebra, napolnjenega z vodo, nagne se čez rob ter zgubi ravnotežje in pado v vodo. Vrnivši so roditelji našli so otroka stoječega na glavi v čebru, in bil jo uže mrtev, utonil je. Roditelji bi pač morali bolj paziti na otroke in jih ne puščati samih doma.
— (Občinske volitve.) Pri novi volitvi občinskega zastopa v Radohi Vasi (okraj litijski) bil je županom izvoljen posestnik Fran Škufca in posestnika Josip Oven in Ivan Kastelec občinskima svetovalcema.
— (Čitalnica v Cerknici) priredi slovesno besedo na korist spomenika dr. Janeza Blei-weisa vit. Tersteniškega dnš 10. avgusta 1884 v prostorih gosp. Josip Milavca. Program: 1.) Slavnostni govor gosp. Fr. Gerbiča; 2.) Diirerer: „Domovinau, poje moški zbor; 3.) Mejerbeer: Pesem pažetova iz opere „ Hugenoti", pojo gospdč. L. Daneševa; 4.) Denza: „0 ko bi me ljubila1*, poje gospa M. Gerbičeva; 5.) Gali: BSpomlad in ljubezen", tercet, pojo gospa E. Lavrenčičeva, gospa M Gerbičeva in gospdč. Daneševa; 6.) Suppč: „Opomnica“, poje gosp. Gerbič; 7.) Arditi: „Marjetice11, polha cantabile, poje gospdč. Daneševa; 8.) Verdi: Dvospev iz opere „Trovatore“, poje gospa E. Lavrenčičeva in gosp. Fr. Gerbič; 9.) Donizetti: Romanca iz opere „Lucrezia Borgia", poje gospa M. Gerbičeva; 10.) Donizetti: Cavatina iz opero „Linda di Chamounix“, poje g. Fr. Gerbič; 11.) Nedved: „Zvezua“, poje moški zbor. 12.) „Urlaubar,“ komični prizor s petjem Po besedi ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina od osebe 50 kr. — Ker ima dohodek dobrodelen namen, vabi k obilni udeležbi vse čitalniške ude in vse narodnjake	odbor.
— (Iz Gorice) se poroča: Vsled ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva se je tukajšnja villa Candutti začasno odločila za b61nico, kateri je načelnik dr. Pitlamic. Ta mora iti vsak dan štirikrat na kolodvor, da pregleda obleko potoval-cev, kateri pridejo iz Italije, ter da jo, če treba, desinfikuje. Potrebna desinficijska sredstva oskrbuje brezplačno municipij.
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 6. avgusta.
Jednotni drž. dolg v bankovcih . »	»	»	>	srebru . .
Zlata renta...........................
5% avstr, renta.......................
Delnice narodne banke . . . .
Kreditne delnice......................
London 10 lir sterling................
20 frankovec..........................
Cekini c. kr.........................
100 drž. mark........................
gld. 81-0:1 81-90 103-50 96 20 863- —
121-45
9-65
5-74
59-45
Uradni glasnik
z dn6 6. avgusta.
Naprava novili zemljiških knjig: Pii c. kr.
mestni deleg. okr. sodniji ljublj. za katastralno občino Stara Vas; poizvedbe v dan 21. avgusta ob 9. uri dopoludnž.
Razpisane slnžbe: Na jednorazrednici v Ovčjaku služba učitelja; 400 gld., nekaj zemljišča in stanovanje. Prošnje do 31. avgusta 1.1. kočevskemu šolsk. svetu. — V občini blejski služba okr. ranocelnika; nagrada 600 gld. Prošnje do 10. septembra c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici.
Eks. javne dražbe: V Vipavi zemljišče Fr. Kodelje iz Budanj (1185 gld. 15 kr.) v dan 3. septembra, 3. oktobra in 4. novembra. — V Radečah zemljišče Marije Višnikarjeve iz Starega Grada (315 in 155 gld. 94 kr.) v dan 9. septembra, 10. oktobra in 11. novembra. — V Kočevji zemljišče Petra in Marije Sterbenec iz Nemške Loke (1161 gold.) v dan 3. septembra, 1. in 5. oktobra.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 5. avgusta. Nemški cesar zapustil je med živahnimi ovacijami Gostin in došel v Solnograd, kjer so ga radostno vzprejeli. Nadvojvoda Ljudovik Viktor obiska! je cesarja.
Praga, 5. avgusta. Brzojavi iz Kraljevega Gradca poročajo, da je včeraj povelj-ništvo četrtega vojnega oddelka v Josipovem Mestu izročilo kraljevogradskemu županu dopis, s katerim Nj. veličanstvo cesar dovoljuje, da se trdnjava opusti in se ograde deloma razdenejo. Kraljevi Gradec ni več utrjenim mestom smatrati. Natančneja določila se bodo izdala pozneje.
Rim, 5. avgusta. Po uradnih poročilih z dnč 3. avgusta o polunoči do 4. avgusta o polunoči so umrli in oboleli za kolero: v Ka-hiri jeden mrlič, v Porto Maurizio jeden mrlič in jeden bolnik, v Carignanu (okraj Sessena) jeden bolnik, v okraji Campagnino dva bolnika, izmed katerih je uže jeden umrl, dalje v Osasku jeden mrlič, v Villafranki jeden mrlič in v bdlnici v Carignanu jeden mrlič in pet bolnikov za kolero. Na parobrodu „Citta di Napoli" umrl je jeden mornar za kolero. Vsled tega je parobrod v karantSni.
Pariz, 5. avgusta. Komisija, katero je izvolil kongres, sestoji iz samih ministerijalcev.
London, 5. avgusta, ponoči. V gorenji zbornici je earl of Granville o konferenci jednako poročal, kakor v soboto Gladstone v dčlenji zbornici. Granville je dostavil, da vlada ceni podporo Italije in Turčije, a se tudi nima pritoževati o nepristranosti drugih velesil. Vlada je razmišljala o potrebnih korakih in nadeje se, da mu bode možno jutri o tem poročati. — Marquis ofSalisbury se je izrazil, da je sreča za vlado in za deželo, ker se je konferenca razbila.
London, 5. avgusta. V g6renji zbornici je naznanil Granville, da bode Northbrock v družbi z Baringom šel v Egipet raziskavat, kaj je storiti. — D6lenja zbornica je s 174 proti 14 glasovom dovolila kredit za Gordona.
London, 5. avgusta. „Times“ poročajo iz Fu-Čev z dn<5 4. avgusta: Kitajska vlada je ponudila pol milijona t£lov. Patenotre ni hotel vzprejeti te svote. Pogajanja so se potem pretrgala.
Atene, 5. avgusta. Požar je skoro po polnem uničil kraljevo palačo. Pri gašenji je našlo 14 vojakov smrt, 8 je bilo ranjenih.
Tujci.
Dn6 4. avgusta.
Pri Maliči: Wagner, slikar, iz Stockholma. — Stein-massler, potovalec, z Dunaja. — Dvvorzak, c. kr. šolski vodja, iz Itrumlova. —■ Wilhelm, potovalec; Ruggier, trg. agent, s soprogo, in Rassol, Lloydov uradnik, iz Trsta. — Vitez pl. Schrott, c. kr. podpolkovnik, iz Trebiža. — Kodre, duhovnik, iz Oseka.
— Miksch, želez, uradnik, iz Kaniže. — Kren, uradnika soproga, z Dolenjske.
Pri Slonn: Hild, trg. potovalec, iz Gradca. — Plant in Schaarschmidt iz Grimme. — Humar, učitelj, iz Gorice. — Ferluga, posestnica, iz Monfalcone. — Ambrožič in Samsa, iz II. Bistrice.
Pri Južnem kolodvoru: Schwarz, zasebnik, z Dunaja.
— pl. Adamovič, kadet ulanski, z Jezera. — Rei-singer, nadlajt. vdova, iz Ljubljane.
Pri Virantu: Waibl, lokom, vodja, z Reke.
Umrli so:
D n 6 4. avgusta. Marjeta Brodnik, gostinja, 80 1., Kravja Dolina št. 8, oslabljenje. — Alfred Ullman, to-var. mojstra sin, 11 mes., Poljske ulice št. 6, driska. — Marija Bobnar, črkostavčeva hči, 10 mes., Vožarski pot št. 3, vnetje opnice.
Meteorologično poročilo.
Cas
opazovanja
Stanje
baro-
metra
Tempe-
ratura
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
739-14
737-70
737-50
+15-8
+27-0
+20-2
Vetrovi
bzv. svzh. sl. szpd. sl.
Nebo
js.
D
lun. s.
Mo-krina v mm
000
V zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld.
Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50_ kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji ndrodne šole. Gena 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
Schon-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Snegulcica, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo in pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči ka,pici in Obutem mačku. Tn knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Odgovorni urednik prof. Pr. Šukij e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Ped. Damborg v Ijubljani.