£3
Q^Tf^^TirgoioioTO‘0*OI0^*p*:;^:
gsgg
C5LR5IL0 SlOVm^KKR
■DELRVSTMF
Nihilistka.
»Nihilistka. ie 'bolna,« mi je rekel Feodor, »želite jo videti.«
»Bolna?« sem 'ga vprašal začudeno.« V Ponedeljek sem jo videl še na predavanju.
»Prehladila se je,« je odgovoril Feodor. ske m, da- Me bo nič hudeSa- Saj veš, žen-
... ^Zamahnil je z roko in odšel. Feodor ni ljubil žensk, govorili so, da je bila neka študentka kriva njegovi nesreči. Pobegniti je morala iz Rusije in to ga je bolelo. Nikdar ni rad govoril o tem . . . Vera bolna, nisem mogel verjeti. Vedno je bila tako zdrava in danes . . .
'Nihilistko smo jo imenovali. Tudi ona je morala iz Rusije — prevelika je bila njena ljubezen do domovine. Vedno »je sanjala o srečni Rusiji. Njene oči so bile tako mirnolepe, nekaj otožnega je ležalo v njenem obrazu. Tudi kadar se je smejala. In ona je bila rada vesela. Samo kadar je govorila o žalosti svoje domovine, o usodi svojega naroda — tedaj je bil njen-obraz še bolj otožen, samo oči so ji iskrile. Nekaj demoničnega je ležalo v takih trenutkih v njenem pogledu. Navdušeno je govo-
■ ■)■ BAB u
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3-— poluletna . . „ 1*50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. Štev. „ 0*10
Štev. 38. sa ^ sa V LJUBLJANI, dnč 20. avgusta 1909. sss ^ sa Leto IV.
Kulturni napredek in revščina ljudstva.
Občudovan a vredne so pridobitve človeškega duha v novi dobi, osebi to v 19. stoletju na polju tehnike in ravno tako vel .kanski je napredek na polju narodnega gospodarstva. Iznajdba sledi^ iznajdbi in kar občudujemo danes kot najnovejše, je -jutri komaj še senca proti novi velikanski izumitvi. Pomilovalno zremo na razmere očancev pred nami v prejšnjih 'stoletjih in primerjamo njihove poštne vozove z današnjimi ekspresnimi vlaki, njihove leščarbe z moderno razsvetljavo, njihove sle na konjih z brezžičnim brzojavom, njihovo pisalno pripravo s tiskarskimi in rotacijskimi stroji naše dobe itd. — da ne govorim o zrakoplovnih iznajdbah. Pa pri vsem tem napredku stokajo množice v veliko hujši reščini' kot v priprostih starih časih; nastal -je nov stan v človeški družbi, ki ga srečni stari časi niso poznali: proletariat. Ce študiramo zgodovino, vidimoj, koliko neprimerno boljše so živeli delavci v onih časih, 'ki jih tudi' taki, ki bi se radi izdajali za najboljše delavske prijatelje, imenujejo — temni suženjski srednji vek. Celo učenjak socialno-demokraške stranke Karol Kautzky mora priznati, da je »bilo v temnem srednjem veku« gotovo dejstvo to, za 'kar se morajo dandanes delavci trdo bojevati proti buržoaziji, da kar je danes za delavstvo nedosegljiv ideal.«
Naši nacionalni ekonomi (profesorji narodnega gospodarstva) poročajo — čeravno neradi —- o revščini, ki tlači kljub napredku kulturne široke mase ljudstva in krogi, ki se jim boljše godi, le preradi pregledajo slabe Strani tega napredka, slabosti modernih pridobitev, bolezen moderne kulture in imajo za vsako pripovedovanje o sedanji revščini in o »njenih posledicah večine ljudstva gluha ušesa. Je vse zastonj, če se opeva resnični napredek naše dobe, če pa ne upoštevamo popolnoma nič slabih strani tega napredka, zapoved: spoznavaj samega sebe, ne velja samo za posameznika, ampak tudi za celo človeško družbo! Za tako potrebno spoznavanje človeške družbe nam pa služi najboljše statistika. Čeravno se praktična statistika premalo bavi s takimi stvarmi, dočim objavlja statistične podatke o vsem mogočem in nemogočem. Za slovenske dežele pa že celo ne moremo dobiti z lepa podatkov za vse različne potrebne stvari. Ce bi ,se ustanovil osrednji statistični urad za slovenske dežele v Ljubljani, če pa to ni mogoče, pa vsaj za Kranjsko, bi ga tudi delavstvo prisrčno pozdravilo. Saj tako moramo rabiti navadno podatke iz drugih dežel, kadar govorimo o delavskih razmerah. Najlažje se izve statistične podatke o velikih mestih.
Tu hočemo navesti nekoliko zgledov, kaj nas vse uči statistika. Znani statistik Jakob Bertillon objavlja v poročilih mednarodnega statističnega urada zanimivo delo o razmerju števila rojstev do gmotnega stanja preblvai-istva. Dognal je število porodov po socialnih plasteh za štiri največja glavna .mesta in je prišel do sledečega razmerja:
Število porodov v letu od tisoč žena v starosti od 15 do 50 let v
Parizu Berlinu Dunaju Londonu Zelo slaba stanovanja	'108	157	200	147
revna stanovanja	95	129	164	140
srednja stanovanja	72	114	155	107
premožnejša stanovanja	65	96	153	107
bogata stanovanja	53	63	107	87
zelo bogata stanovanja	34	47	71	63
Iz tega pregleda se vidi čisto jasno, da je število porodov tem manjše, čim večje je blago-
stanje prebivalstva, kajti »gornji deseteri tisoči« ne marajo svojega premoženja razdrobit z velikim številom otrok. Kljub velikemu Številu porodov se proletarci ne razmnožujejo tako, kakor bi bilo pričakovati, ker je število umrljivosti previsoko, kakor se vidi iz podatkov za mesto Pariz:
rojstev smeti slučajev Pom n ožite v prebiv. od tisoč
zelo štaba stanovanja	31 06	31-06	0-00
slaba stanovanja	2876	28-18	0-58
srednja stanovanja	24-80	21 84	2-96
bogata stanovanja	13 61	'13-63	0-02
zelo bogata stanovanja	20-28	19-50	0-78
Samo stanovanja srednje stanu 'imajo toliko več rojstev kot slučajev smrti, da se množi prebivalstvo iz svoje moči, dočim mora 'dobiti največja revščina in največje bogastvo prirastka od drugod, da moreta te dve vrsti velikomestnega prebivalstva obstati. K proleta-rijatu pride ta prirastek z dežele in po prole-tarizaciji srednjega stanu, o velikih kapitalistih ^a lahko rečemo, da jih je v resnici skozii manj. Se bolj se vidi razlika med umrljivostjo iz nekoliko starejših podatkov iz Berolina, če se oziramo na stanovanjske razmere. Po letih je znašalo število slučajev smrti v stanovanjih z eno sobo 64 5 odstotkov, z dvema sobama 22-5 odstotkov, s tremi sobami 7-6 odstotkov, s štirimi in več sobami 5-4 odstotkov. Razlika je naravnost strašanska, pa umljiva, če pomislimo, koliko 'ljudi je pogosto zbasanih v eno luknjo, ker so stanovanja tako drajga.
Vpliv socialne revščine na umrljivost se vidi še boljše, če pregledamo samo umrljivost otrok po socialnih plasteh ljudstva. Dočim na primer znaša število umrljivosti pri odraslih v Zelo slabih stanovanjih 32'2u/oo in v zelo bogatih samo 14'7oo, je razmerje umrljivosti pri otrocih v zelo ravnih iP zelo bogatih stanovanjih 25 6 do 7-8°/oo. Dete siromašne koče se mora bati to- ■ rej trikrat večje umrljivost ikakor dete, ki zajoka prvič v 'bogati palači. Posebno jasno so pokazale zvezo med veliko revščino in veliko umrljivostjo stanovanjske enkete. Tako je bilo na Dunaju eno leto po ljudskem štetju 31. decembra 1890 v posameznih delih izračunana
rila ... iin ko je končala, je plakata. »Zakaj sem tu — zakaj sem ženska!«
»Zakaj sem ženska,« mi je vedno govorila. »Ali, Vi ne poznate naše Rusije. Lepa je zemlja, širna, da ne zaide nikdar sobice, dobro je ljudstvo. In to ljudstvo je slepo — ne vidi biča, ki ga tepe dan za dnem .preveliko je srce v ruskem ljudstvu. In oni, ki hočejo bednemu ljudstvu dobro, se morajo potikati po širnem svetu. Izgnanci! In kdo je temu kriv? Tujci, ki so se naselili na dvoru in izsesavajo ljudstvo . . . Ugonobiti pijavke . . .!«
Onemogla je stisnila pesti, zaškrtnila z zobmi n oči so ji zaiskrile. Za trenutek je molčala. Oči so ji postale še bolj otožne.
»Izgnanci smo! Feodor, Griša, Nikolajev ~ vsi . . .! Moj Bog, kdaj vidim zopet sveto Rusijo! V spomladi pojdem, ne bojim se . . . Rada bi videla širne stepe, jasne poljane . . . Gledala ono solnce.
Cesto je govorila tako-------------------------
Poltemno je bilo v oni mali sobici. Zunaj je sijalo svetlo solnce in le malo žarkov se jč vtihotapilo v ono sobico, visoko gori — skoro pod
streho. Tiho in mirno je bilo in niti tramvaja ni bilo čuti. Samo ura je enakomerno tiktakala na nepobarvani steni.
Uboga nihilistka, tako daleč od domovine sem si mislil. Sama . .
»Ivan,« je vzdihnila in mi podala potno roko. »rivala Vam!«
Mirno in tiho je ležala, kakor ovenela cvetka na belem produ. Njeni rjavi kodri so obkroževali bledo, potno čelo, kot bi hoteli po-IjubavaU bleda lica . . . Velike črne oči so zrle nepremično v strop, mogoče je videla sveto Rusijo.
Sedel sem ob postelj, prijel jo za roko. Molčala sva. Težko je dihala.
»Bolna sem,« je šepnila s težkim glasom. .»Hotela sem Vas videti. Tako sem vesela, da ste prišli.«	j
»Kmalu ozdravite, Vera,« sem jo tolažil, »in potem . . .«
»Ne, umreti moram, vem—,« je rekla z žalostnim glasom.
»Prehladila ste se in čez nekaj dni ozdravite. Cernu misliti o smrti!«
(Konec prihodnjič.)
umrljivost otrok v okrajih z za več kot 8 % prenapolnjenimi stanovanji 38'8—42 9 %, 60 do 8 % prenapolnjenimi stanovanji 36-3—40-7 %, 4—6°/o prenapolnjenimi stanovanji 308—39-8%, 2—4% prenapolnjenimi stanovanji 30-3—308%, 1—2 % prenapolnjenimi stanovanji 21-3— 24*3 %, manj 'kot 1 % prenapolnjenimi stanovanji 14 0—23*8 %.
Torej vedno isti rezultat: čim sla(bše stanovanjske razmere, tem večja umrljivost otrok. • Do enako žalostnih rezultatov pridemo, če gremo dalje in primerjamo umrljivost otrok z 'dohodki starišev. Tako je umrlo v Kolinu od starišev z dohodki do 600 mark 29 %• dojencev, 600 do 1500 mark 25 % dojencev, 1500 do 3000 mark 18 % dojencev, nad 3000 15 % dojencev.
Ali pja če izračunamo umrljivost otrok po posameznih stanovih, pridemo do istih žalostnih zaključkov. Tako je umrlo po neki statistiki mesta Erfurta od 100 otrok v prvem letu: njezakohskih	35-2,
delavskih	305,
srednjega stanu	17-3,
višjih stanov	8-9.
In tako bi šlo naprej, pa moramo nehati. Če primerjamo številke umrljivosti otrok v kateremkoli mestu po posameznih stanovih, vedno pridemo do zaključka, da najhujše gospodari bela žena pri delavstvu, ki mora životariti v največji revščini, izmed vseh najhujše pa trpe delavski otroci pri teh žalostnih socialnih razmerah. Na koncu še nekaj zanimivih podatkov o različnih boleznih po stanovanjskih razmerah:
Vratiča ošpic.' jeika od tisoč
Zelo slaba stanovanja 1T9	1T8	680
slaba stanovanja	1*64	080	5’40
srednja stanovanja	0*49	0-56	4-10
.bogata stanovanja	0 26	0-32	3-60
zelo bogata stanovanja .	024	0-13	1*50
Če opazujemo stanovanjske razmere proletariata, se nam zdi takoj samo po sebi umljivo, da so ta stanovanja pribežališče vseh vrst nalezljivih bolezni. 'Kdor študira take statistike, mora imeti res kamen mesto srca, če ga ne ganejo razmere, v katerih — ne moremo reči živi, ampak umira večji del ljudstva. Posebno boli človeka, ker vidi, da bi prav mnogo dalo temu odpomoči, če bi na gotovih mestih imeli nekoliko več smisla za stanje in življenje ljudskih mas. Tudi oni, ki se jim boljše godi, bi mogli več ali manj pomagati, in bi s tem delali tudi zase, ker bi s tem zmanjšali tudi lastno umrljivost in bi se rešili marsikaterih nevarnosti, ki imajo svoj vzrok v nevzdržljivih razmerah. Ker pa tega spoznanja pri teh v bližnji bodočnosti skoro ne moremo pričakovati, je proletariat, delavstvo navezano predvsem na samopomoč, to pa je v politični, v strokovni, v zadružni organizacji!
.skrbela nekoliko za varstvo delavskega življenja po tovarnah.
i Trst. V nekeim nemškem časniku bilo je pred kratkim čitati o novi pariški pasji modi. :Ondi se sobarice pritožujejo, da ko ie letos iinnogo laglje tri navadne toaletne obleke skup v kovčeg spraviti, kakor en velik moderni klobuk, morajo slednjič skrbeti še za malega go-spejnega ljubčeka »ipinča« ali »putieljna«. Pinč navadno potuje v visokem potovalnem kovče-gu z rdečega saflan usnja ati zelenega mora-kvina, katerega stran je obdana z zlatim omrežjem, tlak je pregrnjen z belo mongolsko kozjo 'kožo. Pri jermenih je pripeta njegova toaleta, kakor hrana, potni plašč, velika pelerina z nepremočljivega rjavega lodna, katere kapuca se dene čez glavo, ki ga varuje pred prahom in prepihom. Za vroče dni kratki gi-gerlpaleto iz črtanega gradla z 'belim ovratnikom. Pasja barva za letos je plava. K promenadi dobi pinč črno-bel pipita paleto z rdečim' ovratnikom, v dežju pa rdeči usnjati paleto, ki je na debelo rdeče politiran. Robca za oči ne sme manjkati, in ta je vsaki dan poškropljen z najnovejšim pariškim parfumom' z imenom ,»’Rue d ela Paix« itd. Preobširno bi 'bilo cel članek tu navesti, zato je več kot polovico skrajšan. Že iz tega je razvidno, koliko denarja se .izda za žival, pri tem ko mnogo ljudi obleke in 'kruha strada. Pred nekaj leti je neka gospa enemu sedanjih poslancev poslala prošnjo, naj v državni zbornici govori za varstvo ptičev, posebno selivk, ker jih v času selitve v neugodnem vremenu veliko pogine, ali da jih ljudje po love ih postrele. Kdaj se bo pač kaka gospa »glasila, da naj bi se v državni zbornici govorilo o izboljšanju razmer služkinjam? Gospoda dobro1 skrbi za svoje psičke in tičke, za njihovo čedno obleko, zarostno hrano in dober zrak, a služkinja 'se vsikdar še slednjega ne imore veseliti. Poleg mnogo drugih slučajev navedem le-enega: Na levo roko najglavnejše ulice našega mesta v prvi hiši, prodno se Obrne po ulici proti rdečemu mostu, imajo služkine sobo brez okna, vrata ki so že itak brez ‘kljuke in ključa, morajo biti vedno odprta, če ne je nemogoče sipati vsled zabuhlosti in poletne vročine, in še isti zrak, kakršen je, vrata sobe drže na rnalli hodnik, katerega okna so nad smetiščem, ki je na 'komaj dva metra išrokam dvorišču. 'Ne vem, nad kom bi se človek jezil, ko ugleda tako stanovanje? Ali nad gospodarjem, ki zna vsak umazan kotiček dobro porabiti, da dobi več najemnine, ali nad inženirjem, ki je toliko let po šolskih klopeh hlače trval, pa ,se še tega ni naučil, da je posel tudi človek in da potrebuje ravno toliko kubičnih metrov dobrega zraka, kakor gospoda. Gospodarji najemniki niso povsem tega krivi, zlorabhati znajo pa 'dobro take temnice, ki mislijo' kakor Metka in Jakec, da jih v 'kleti nihče ne vidi, če tudi jabolka kradejo.
,10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški bukvami« ali v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod le neašo »Družinsko pratiko« s podobo sv. Družine. Razproda|aloi dobe znajten popust.
Krvoses kapitalizem.
Velika nesreča na Javorniku. V ponedeljek 16. avgusta, ob 6. uri zjutraj se je ponesrečil v tovarni na Javorniku delavec Andrej Smolej s Koroške Bele. Nesreča se je zgodila na skladiščnem prostoru pri skladanju velikih železnih plošč z električnega dvigala. Z električnim dvigalom so pripeljali železno ploščo; predno je vodnik žerjava spustii ploščo na tla, se je zadela plošča v višini treh metrov ob sklad, takoimenovanih »ingurov«, težkih od 500 do 600 kg. V istem trenutku, ko bi moral Smolej odpeti verige, mu pade tak ingur, težak 580 kg, na glavo. Smolej je obležal več 'zmečkan in razmesarjen v mlaki krvi, mrtev poti težkim železom. Kdo je 'kriv smrti delavca, ki zapušča .ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci? Odgovor nam je dal pogled na visoki sklad ingurov. Krivo je vodstvo tovarne, njeni inženirji in mojstri, ki puste skladati železje 25 m* obsežno in 1 m 'dolgo, težko do 600 kg, na kupe po 4m široke. Ti kupi so naloženi na mehki zemlji, vise poševno in treba se je malo zadeti vanje, pa se podero. Ti skladi leže ob tiru, kjer se noč in dan prevaža blago. Kriva je takim nesrečam država! Kje so državni obrtni nadzorniki? Na Javorniku jih ne vidimo, če se pa slučajno kdo zgubi gori, pa se po stari navadi zatisne oko.Pri vsem tem pa v javor-niški tvornici nismo nikjer drugod zavarovani kot pri staroveški naši bratovski sklad-nici. Oti tistih vinarjev, ki jih dobi vdova, plača tovarna samo polovico, drugo pa delavc. Tako žrtvujejo delavci življenje svoje in obstanek družine trdosrčnosti akcionarjev. Plač nam nočejo povečati, toda upravičeni smo gotovo zahtevati, da se skrbi bolj za naše življenje. Zadnji čas je, da se vpelje splošno delavsko zavarovanje, potem mislimo, bo vsaj država
Z lastnimi močmi.
Sveče-Bistrica v Rožu. Po dolgem spanju začelo se je zopet novo življenje. Seme, ki je bilo ob tolikih žrtvah zasejano — kdo se ne spominja prerano umrlega velezaslužnega g. .Laknerja — rodilo je nov sad. Na razvalinah delavskega in strokovnega društva delavcev na Bistrici v Rožu zraslo je novo katoliško slovensko izobraževalno društvo »Kočna« v Svečah. Društvo ima že čez 300 knjig, svojo »Čebelico« in svoj društveni tamburaški zbor, ki šteje osem članov. Ustanovni shod se bo vršil .v nedeljo, dne 29. avgusta, ob 4., uri popoldne V prostorih Adamove gostilne v Svečah. Povabljeni ste posebno še vi, kranjski jeseniški .tovarniški delavci, ki ste stali vedno na naši .strani. Skupno z vami smo se začeli bojevati in .skupno z vami hočemo priti do zmage. »Naša MOČ« ve povedati o našem boju, zato ste nam še bolj dobrodošli. — Spored bo sledeči:
1. Uvodna koračnica: »Napried«. Udarja prvikrat nanovo ustanovljeni tamburaški zbor ,»Kočna« v Svečah.
2. Pozdrav in prečkanje pravil.
3. Sprejem udov in pobiranje udnine.
4. Volitev odbora.
5. Tamburanje in petje.
6. Govor: Dr. Arnejc,_— dr. Ehrlich.
7. Zaključno tamburanje.
8. Slučajnosti in razgovor.
Pevci pridejo iz Št. Jakoba, Podsinjevasi ,in Št. Janža. Tamburanje oskrbi domači diu-štveni zbor »Kočna« v Svečah.
Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša »Družinska pratika« za leto 1910 z ,ze!o raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi slikami. Dobiva se od danes nadalje v ,vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti
Prometna zveza.
Mrtvaščine je plačati za mesec avgust za Sledeče: 1. Matija Kirchbaum, Line. — 2. Krištof Auer, Lin-c. — 3. Matija Jirik, Velešin. —
4. Aonton Schotzholz, Ereinfeld. — 5. Frančiška Harfi, Solnograd. — 6. Ivan Navratil, Matz-leiinsdorf. — 7. Barbara Pistory, Dunaj. — 8. Rebeka Miiller, Feldkirch. — 9. Frančiška Sommergruben, Ried. — 10. Franc Zemann, Sarajevo. — 11. Jakob Schullerer, Itzlirig. — 12. Ana Skubic, Ljubljana. — 13. Leopold Rath, Goisbach. — 14. Franc Heidinger, Tulen. — 15. Henrik Kummer, Hiitteldorf. — Meseca septembra se plača torej za 15 smrtnih slučajev po pet vinarjev, je skupaj 75 vinarjev .
Julijsko avanziranje na južni železnici. Starejši služabniki, posebno pa čuvaji na južni železnici so bili pri zadnjem julijskem avanzira-nju popolnoma prezrti .Tako je na primer na južni železnici mnogo čuvajev, ki majo že 20 let službe, pa imajo le 1000 kron plače, so tudi, ki imajo 10 do 11 let službe, pa imajo le 900 K plače, medtem ko imajo mlajši služabniki, ki imajo le 2 do 4 leta službe, ravno isto plačo. Le čut pravičnosti bi bil, ako bi južna železnica dala starejšim služabnikom priložnost, da bi dosegli najvišjo plačilno stop njo.
Avtomatično avanziranje in starejši služabniki. Veliko razburjenje vlada med služabniki c. kr. državnih železnic, odkar je izšla takozvana »avtomatike«. Gotovo je, da je vodstvo »Prometne zveze« glede začetne letne plače 900 K in pri nekaterih kategorijah celo 1000 kron sodelovala, ker je bila ta zahteva že v po-Četku programa točka »Prometne zveze«. Da pa se je prezrlo vse služabnike, ki so bili že pred 1. januarjem 1909 definitivno nastavljeni, kaže dosti jasno, kakšen duh vlada danes v upravništvu državnih železnic. Gotovo je, da bi moral tu vladati čut pravičnosti, da bi se reveži, ki še danes takorekoč stradajo pri plači 600 kron do 700 K uvrstili v višji razred. A to se ni storilo in to moramo najodločneje obsojati. Storiti se more, ako hoče biti uprava c. kr. državnih železnic pravična — ker sicer vedno .epovdarja — da avanzuje vse tiste služabnike, ki so bili 'definitivno1 nastavljeni pred začetkom leta 1909 in ki imajo manjšo plačo od 1200 K, vsaki dve leti za eno stopinjo avanzirati. Ta zahteva ie tako skromna in pravična, da ne more biti človeka in tudi ne uprave državnih železnic, ki bi je ne priznala. »Prometna zveza« bo v tem oziru storila korake, upamo da jih tudi poslanci store, kar lahko od njih upravičeno zahtevamo. Tudi shod, ki bo dne 5. septembra t. 1. v Ljubljani in kjer bo govorilo .več državnih poslancev, se bo temeljito bavil s to stvarjo. Zato pa, prijatelji, dne 5. septembra vsi na shod v Ljubljano.
Železničarji dne 5. septembra vsi na shod ,v Ljubljano! Shod se bo vršil v dvorani' S. K.
5. Z. Hotel Union v Ljubljani. Začetek ob pol deseti uri dopoldne. Govori več poslancev. Na shod imajo vstop vsi člani »Prometne zveze« ,in vsi tisti, ki jih člani »Prometne zveze« upe-jjejo. Dobro došel tudi vsak pošten železničar, ,ki ne odobrava soc. demokraške slepilne politike med železničarji.
, Zidani most. Zopet se je po dolgem času dne 17. avgusta 1.1. sklical shod od še tiste peščice soc. demokratov, ki še malo živijo. Pr‘i-digoval jim je že močno znani pobiralec krone iz Trsta, Kopač in en pomagač iz Dunaja, da bi napravila zopet pot po kateri sta nekdaj po Zidanem mostu vozila. Ali, žali Bog, da ne pride več nazaj na prejšnje čase, ker morala sta le sebi govoriti, ne pa drugim, in še tisto kar jih je bilo na shodu, so jih popolnoma pustili na cedilu. Močno je nadlegoval uboge delavce in nad nje rentačil, da so vse sami krivii, da se Jim ne izboljša njih trpljenje in prav je povedal, dokler bodete njega poslušali, v resnici ne .morete nič doseči. Lepe slučaje ste že 'dočakali, iOd Kopačevega govorjenja, ni še dosti da je prožne delavce dolgo časa za nos vodil zaradi ,tistih prirentov, ali še do danes ni nič, zdaj jih pa hoče še v večjo bedo potisniti. Delavstvo ,v Zidanem mostu mu ne zaupa več. Zato pa tudi gre Kopač rakovo pot. Spominjamo se še, .ko je govoril, da je direktorja Bolima tako v .roke vzel, da mu je vse obljubil da bo izboljšal ,za delavce. Ali delavci so še vedno na tistem ■stališču. Kar pa imajo zboljšanja je edino pripomogla »Prometna zveza« ne pa Kopač. V kurilnici je bil ravno tisti slučaj. Ako bodete
čakali da vas Kopač iin tovariši spravijo na boljše stališče, čakali bodete še precej 'dolgo, ni zadosti, da vsak mesec pomolze za lepe nove te uboge trpine ter jim hoče še večjo revščino napraviti: Ne bo dolgo in zna dobiti od svojega najhujšega tovariša tisto kar je že davno zaslužil. In taki človek se še pusti v državni zbor voliti kot delavski prijatelj in poslanec. Ali ne •škoduješ detvaskemu stanu in polniš judovsko in svojo bisago1. Edina rešiteljica železniškega stanu je »Prometna zveza«, 'ker le ona v resnici deluje železniškemu stanu v korist.
Tobačno delavstvo.
. Za naše pravice. Minuli in ta teden je naša •krščansko socialna tobačna delavska organizacija zelo pridno delovala. »Avstrijska 'krščanska tobačna delavska zveza« je namreč naročita svoji ljubljanski krajni skupini, maj se vloži na glavno ravnateljtsvo spomenica o zahtevah tobačnega delavstva. Imeli smo že večkrat DriU-ko, da smo 'zasledovali sestave spomenic 'indijanskega tobačnega delavstva. Spominjamo se časov, ko so se z največjo težave sestavljale •in je bilo potreba živahne agitacije, da se je delavstvo zavzeto za svoje pravice. Takole 14 dni do tri tedne in še dlje časa je trajalo, pred-no so se sestavile. Letos smo z veseljem opazili, da se je spomenica jako 'hitro in točno sestavljala. Zaupniki in zaupnice naše krščanske tobačne organizacije so pokazali veliko zavednost in vzorno disciplino na poziv, naj se sestavi spomenica. Vršili so se štirje razgovori tekom enega tedna z zaupništvom naše organizacije. Bili so boljše obiskovani, kakor marsikateri dosedanji shod naše organizacije. S takim delavstvom, kakršno je naše krščansko socialno tobačno delavstvo, odkrito priznamo, je veselo delati. Zavedno, disciplinirano, odtočno. Pripomn.mo, da objavi spomenico dobesedno »Glasnik«, ki izide z oziram na spomenico mesto mesca septembra prihodnji 'teden.
Iz spomenice hočemo navesti besedilo, ki se tiče tistih revic, ki so bile v proviziji, a so se zopet vrnile v tvornico-. Slove: Delavstvo prosi, naj se tiste delavke, ki se povrnejo z 'začasnega dopusta nazaj v tvornico, zopet na-meste pri prejšnjem svojem delu. Službeni •Predpisi' določajo, naj se pred vsem ozira tvor-niško ravnateljstvo na starejše delavke. Delavka, 'ki stopi v začasni pokoj in ki jo zdravniki zopet dotočijo za delo, se odvadi že pre šnjega dela in traja nekaj časa, predno zadobi potrebno ročnost. Ako se take delavke pri zopetnem vsprejemu v delu smatrajo za nove delavke in ,se nakažejo k delu, ki ga niso prav nič navajene, ki se ga morajo nanovo učiti, je to zanje vsekakor britko in se po našem mnčbju ne strinja s predpisi glede na postopanje s starejšimi' delavkami. Izgubo ima pri takem postopanju tobačna režija, ker se morajo liki novinke stare delavke šele učiti dela, medtem ko se, kakor uči izkušnja, dela, ki so ga prej delale, hitrejše •Privadijo. Delavstvo zato prosi, naj se stare delavke nameste, ako morajo iz provizijskega •stanja zopet na redno delo, k prejšnjemu delu .in ne, 'kakor se je zgodilo te dni, ko so bile sledeče delavke nastavljene, ko so se zopet vrnile v tvornico, na delo, ki ga niso nikdar prej delale. To so sledeče delavke:
Marija Filipič je delala pri kratkih smodkah 15 let. V začasnem pokoju se je nahajala 18 mesecev. Ko se je vrnila v tvornico, se ji ni nakazalo prejšnje delo, marveč se ji je nakazalo slabše delo pri pakelcih.
Frančiška Kramar je delala 18 let cigarete. Bolna je bila štiri mesece. V začasnem •pokoju je bila 20 mesecev. Ko je prišla nazaj v tvornico, ni prišla nazaj k cigaretam, marveč na slabše delo pri pakelcih.
kih fmnrfLl'«2 Mrak je delala pri krat-7 n d u in nnrl™ • let< Bolha je bila 26 tednov,
vrn h v tvor n ton «°b-ila 2' iulija 1909- Ko se je T i • °’„se h ni nakazalo staro delo, marveč se ji je nakazalo delo pri pakelcih
SV« u*°™!,k-1delI,la pri kratki"
•smodkah 33 let. Bila je bolna 37 tednov V začasnem pokoju je bila 11 mesecev. Ko se je vrnila na delo, se ji ni nakazalo prejšnje delo, marveč se ji je nakazalo delo pri pakelcih.
Marija Oven je delala pri cigaretah 21 let. Bila je bolna šest tednov, 1 leto v začasnem pokoju. Ni' se ji nakazalo staro delo, .marveč delo pri pakelcih.
Uršula Rožanc je delala 22 let pri cigaretah. Bila je bolna 16 tednov, v začasnem pokoju se je nahajala eno leto. Ko se je vrnila v tvornico, se ji ni nakazalo staro delo, mar-iVeč se ji je nakazalo, kakor pri vseh prej navedenih tovarišicah, slabše delo v prahu pri pakelcih.
Med vsemi prošnjami nam je ta prošnja delavstva najbolj všeč. Upravičene so vse. Tudi ne pretirane. Z nekoliko dobre volje pa tobačnem glavnem in domačem ljubljanskem ravnateljstvu se lahko dovolijo. A ugaja nam tale zahteva zato tako zelo, ker se kristali v njej delavska medsebojna ljubezen. Nobene trpke besede, nobenega odurnega izraza nočemo rabiti, a dejansko, precej zakrknjeno srce je moral imeti tisti, ki je kriv, da se je nakazalo starim delavkam delo, katerega niso bile vajene 'in so se ga morale iznova učiti. Postopanje s temi revlicami naj se popravi, kar se lahko stori, če ne premagata trma in moč, 'ki jo imate, :zdravega razuma in srca. Mi na to zadevo ne pozabimo. Ce ne bo pomagal naš klic, poskrbimo, da zazna ves svet o tej stvari, ki jo smatrajo morebiti tisti, ki gledajo na delavstvo s prezirljivim nasmehom, za malostno, mi pa trdimo, da to ni nikaka malenkost, ko se gre za 'usodo delavk, ki so morebiti po mnenju gotovih prezirljivcev stroji, a ki so ravnotako rahločutne ženske in več vredne kakor »dame« tistih, ki se igrajo proti duhu službenih predpisov s starimi, izgaranimi delavskimi revicami.
Shod tobačnega delavstva se je vršil včeraj v veliki Unionovi dvorani. Spomenico je utemeljevala g. M. Blejec. Odobrena je bila soglasno. Govoril je nato deželni odbornik dr. Pegan ob velikem odobravanju.
Pozor! Ako bi bil kak oddelek v spomenici pomotoma prezrt, naj se prinese sestavljena zahteva v ponedeliek ob 6. uri zvečer v S. K. S. Z.
Vsi delavci in delavke iz Ljubljane in okolice, pridite 22. avgusta na Vil na slavnost obmejnih Slovencev!
Prostor
kjer se bo slavnost vršila — vrt in gozdiček Pavliča, po domače Merčnika, tik poleg župne cerkve — smo si ogledaLi in ga smemo brez pretiravnja imenovati najlepši prostor, kar jih ima cela ljubljanska okolica. Bili smo presenečeni, da se na Viču dobi tako obsežno in tako z naravnimi lepotami obdarjeno mesto, kakor je to, ne da bi občinstvo zanj veliko vedelo! — Za občinstvo velik, pravilen travnat prostor, kjer se lahko razvijejo največje čete in okusen oder za godbo, ves z zelenjem okrašen. Za vi-tom pa je gozdiček samih lepih in gostih jelš, pa mize, postavljeno lepo ravno po ravnih drevesnih vrstah doli do brežja Gradašice. Tu bo 'hlad in senca, pa tudi prelepe promenade stran od miz ob gostih mejah. Vse v balončkih in čarobni luči. Paviljon za turško kavarno je že gotov — abstinentje imajo posebno gostilno in tudi poseben prostor ves v drevju — nekak buen reti-ro. Umetni ogenj- bo nekaj posebnega — izdamo le ogenj vodomet, garniran z dvema vrtečima 'se solncema.
Uvod slavnosti bo
Kavalkada Orlov.
Orli pridejo iz Ljubljane na konjih in gredo iim na konjih naproti Orli z Viča. Odsekov se je že veliko priglasilo — celo odsek iz Trnova na Notranjskem. Bližnji cd 14. M. v Polju pa doli do Vrhnike vsi pridejo. Javna telovadba Orlov bo gotovo središče cele slavnosti. Cisto nova pa bo
deklamacija »Pesmi obmejnih Slovencev«,
ki se bo na Viču vprvič čula. Glasbeno društvo »Ljubljana« bo proizvajala štiri mešane zbore, med temi dvoje narodnih pesmi in en doslej še ne proizvajam zbor; moški zbor nastopi s tremi skladbami. Vmes 'bo svirala godba.
+ + +
Spored te slavnosti je sledeči:
1. Od 3. do 4. ure popoldne sprejemanje došlili društev.
2. Ob četrti uri javna telovadba »Orlo v«.
3. Deklamacija: »Pese m obme j n i h Slovencev«.
4. Petje slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«.	'
5. Velik koncert polne društvene godbe domžalske.
6. Srečolov, šaljiva pošta, koriandoli, tehtnica, na ražnju praženi prašički.
7. 0'b 6. uri se spusti velikanski zrakoplov »Zepellin II.« v zrak.
8. V mraku bajnokrasna razsvetljava vrta ih gozdiča in briljanten umetni ogenj.
V gozdiču gostina »Abstinent«, turška kavarne slovitega Kufeinbega. Vstopnina 20 v za osebo, otroci polovico.
+ + +
S.	K. S. Z. je pozvala vsa okoliška društva, da se slavnosti udeleže. Pridejo naj z zastavami. Pa tudi druga društva in somišljeniki, ki utegnejo, naj posetijo slavnost, ki bo v korist obmejnih Slovencev, pa bo tudi velike važnosti za našo okoliško organizacijo ter za Orle, ki se tako živahno gibljejo ter podirajo pogubno delo gnjilega liberalizma v sami sredini Kranjske!
Samoobsebi umevno je, da ljubljansko in okoliško krščansko - socialno delavstvo na viško slavnost pohiti v čim največjem številu. Saj je to pot, ki nobenega ne bo veliko stala. Na Viču se bodemo zopet videli združene in zajeli ob pogledu na naše Orle, med katerimi je v ljubljanski okolici velika veČinia delavska, novih moči in poguma za nadainje delo. Tembolj prihitimo na Vič, ker so soc. demokrati za isti dan napovedali na Viču svojo slavnost. Pokažimo se, da nas je veliko- več kakor nasprotnikov!
J*"	22.	avgusta	vsi na Vič! '•c
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč". Čim več naročnikov, tem večji upliv bo imelo Vaše glasilo.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO.
A. Lukič
&
s>*
n	*
\\s
•jš ..e-	Q
l0^ ^
K° „0*e’
d»s?	Ljubljana
**	Pred škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
n* mil zalogo čtvljtv
domačega izdelka.
aaaaaaaaaaaat^oaataaaaaaaaanaanrranirir
SL. OBČINSTVU SE VLJUDHO PR1P0R0CH
SPECEKIISKJI TRfillgnifl
mm tohich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
S
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
j torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi asa zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s klobuki in čeulji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen, ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika Izbira drobnega in modnega blaga:
'rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Fredtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanjem
F. MerŠOl, Ljubljana, Mestni trg itev. 1
Velika zaloga. Nizke cene
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne 'položnice na razpolago.
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15,
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
"	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v k	največji	množini.
□
Kdor boče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Vlktoria nosi 25.000 ton Amerika...	.	„	24.000 „
President Lincoln . .	„	20.000 „
President Grant ...	,	20,000 „
Vožnja LJubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo IV2 dneva ter Ima potnik pravco porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje lEger; naprej.
Oriiar & Mejač |
Ljubljana, Preiernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ===:
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krop eš urar
Podružnica Resljeva cesta št. 2 y
Podružnica
■	-	uiuuniiiii	^cslicva cesta št. 2
prej g. Jos. Černe.	J J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča (ivojo bogato zalogo	1
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in mtialniti ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava .taro zlato In .rebro.
(iosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Slovenske pltlšče za gramofone, kakor tudi gramofone In Igre.
Pozor, flovensba iMmnlm tlrnStunj
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovhu:
3eml(© Cesnik
(pri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Cene najnižje.
|l°oo|	|l°°°l	|ooo| [ooo|	0	[o o o| joooj	rol o o	fol o o	|ooo|
• I	*
mo društvo v LN
Hoifesni irjši.18 reg. zadruga z om. por. Kongresni tri št J
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4°/0, to je: dajd za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje  	prekinilo.	-- -
Rentni davek plača hranilnica sama. Najslgurnejča prilika za Sledenje.
Kanonik R. Kalan 1. r., Kanonik R. Sušnik I. r.,
predsednik.	podpredsednik.
loooj loool |oooj [ooo| |ooo| [oool |ooo| |ooo[ |ooo| loooj
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
======= priporoča ■ =
izvrstno marčno pivo steklcnioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernova (Slonove) ulice št. 7. Pcrlesova lilši.
44444444444 44*f,4444444 444444 4444444444*
| Nadrobno! J|_ ŠclTcS 1)011 Nadebelo! *
X Glavna trgovina:	■	Filijalka:
.^. Zalo&ka oesta I	1—J11IJ IJclIl«! Martinova cesta 24
$ Veliko zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov. 4
.^. Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom.
4*	Vsak dan sveže žgana kava.
t ir Glavna zaloga rudninske vode.	+
,i,	4
4444444444444444*444444444444444444444
Prva slovenska
».... modna	trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.