♦♦♦
2. LETNA KONFERENCA
MUZEJSKO DOKUMENTACIJSKEGA ZDRUŽENJA
CAMBRIDGE, 20.9.-25.9.1988
Predstavnici Muzeja ljudske revolucije Slovenije - mag. Marjeta Mikuž in Slovenskega etnografskega muzeja
-	Alenka Simikič sva se ob denarni pomoči slovenske in ljubljanske kulturne skupnosti ter ZAMTES-a udeležili 2. letne konference Muzejskega dokumentacijskega združenja (Museum Documentation Association -MDA),ki je bila od 20. 9. do 25. 9. 1988 v Cambridgeu. MDA je CIDOK (Komisija za dokumentacijo pri ICOM-u) oz. njihov predlog dokume-tacijskem obdelave muzejskega in galerijskega gradiva predlagal kot mednarodnega. Tako njihov računalniški paket MODES (Museum Object Data Entry System) uporablja že več kot 100 muzejev in galerij po svetu. MDA je hkrati tudi koordinator dela na tem področju. Svojo koordinacijo opravlja predvsem s prirejanjem vsakoletnih srečanj, v okviru katerih so letos pripravili študijske obiske londonskih narodnih muzejev in galerij in posvetovanje o muzeološki terminologiji. Srečanja oz, letne konference se je udeležilo skoraj 100 strokovnjakov iz 20 držav.
Ker je bila kotizacija za udeležbo na celotni konferenci precej visoka, sva se odločili, da se udeleživa prvega dela - to je študijskih obiskov londonskih narodnih muzejev in galerij
-	saj bodo referati s posvetovanja kasneje objavljeni.
Glede na vnaprej pripravljena obvestila o stanju računalniške obdelave dokumentacije v posameznih muzejih sva se odločili za ogled Britanskega muzeja in Narodnega tehniškega muzeja.
Deset oddelkov Britanskega muzeja 78 skrbi za 5,5 milijona muzejskih pred-
metov. Od 1971. leta se muzej intenzivno ukvarja z računalniško obdelavo tega izjemno bogatega gradiva.
Ob obisku Britanskega muzja so skupino vodili najprej skozi zbirko egipčanske kulture, nam dovolili vstop v njihove depoje in nas na koncu seznanili z delom na dokumentacijskem oddelku, kjer so nam predstavili novi računalniški program MAGUS.
Ce naj omeniva kratko zgodovino uvajanja računalništva v Britanskem muzeju, morava najprej povedati, da 5,5 milijona muzejskim predmetom vsako leto dodajo še okoli 4,000 predmetov. Tako so že v 70. letih po priporočilu MDA začeli uporabljati program GOS na 1.000 računalnikih Hewlett-Packard. V nekaj letih so ugotovili, da jim ta sistem ne zadošča več, in so na natečaju za najboljšega ponudnika (računalniške in programske opreme) med 72 firmami izbrali firmo, ki jim je najbolj ustrezala.
Tako so namestili 70 novih terminalov, 1,000 osebnih računalnikov in 600 laserskih tiskalnikov ter pripravili računalniški program z imenom MAGUS, ki so nam ga predstavili.
Prijetno presenečenje sva doživeli ob prikazu zajemanja podatkov oz. ob določitvi standardov za obdelavo muzejskega in galerijskega gradiva, ki je istoveten z zajemom podatkov, ki sva ga naredili lansko leto. To in pa pogovori z ostalimi udeleženci srečanja so pokazali, da je najina usmeritev pravilna ter da je način obdelave muzejskega in galerijskega gradiva posebno področje v muzeologiji, kjer še vedno niso rešena vsa vprašanja, kot na primer muzejska terminologija, klasifikacija in standardizacija; temu
področju muzeologije šele v zadnjih letih posvečajo večjo pozornost tako pri nas kot v svetu.
Dokumentacijski oddelek nam je poleg že omenjenega problema enotne terminologije brez zadreg prikazal še en problem: problem negativnega odnosa kustosov do računalnikov in že vnaprej pripravljenih računalniških programov. Svojo predstavitev so končali z besedami, da je Britanski muzej ustanova mednarodnega pomena, zato mora biti pobudnik pri neprenehnem uvajanju nečesa novega, računalniški sistem pa bi moral biti že vsakdanji del poti v prihodnost.
V Narodnem tehniškem muzeju so nam računalniško obdelavo podatkov (računalniško obdelanih je že 180.000 predmetov) predstavili z drugega zornega kota, s strani potreb kustosov po računalniški obdelavi gradiva, za katerega je vsak zadolžen.
Tako nas je kustos vodil »skozi« predmet od prihoda v muzej do prvega vpisa (vse za ročno obdelane kartone, ki jih priporoča MDA), konservacije
ter vpisovanja v računalnik. Narodni tehniški muzej uporablja računalniški program ADLIB; z njim obdelujejo tako muzejsko kot knjižnično gradivo. Tako so predstavitev tega programa kustosi pripravili skupaj s knjižničarji - programa sta med seboj povezana on-line.
Ob obisku obeh muzejskih ustanov naju je najbolj presenetila odkritost vseh kolegov iz tako eminentnih sorodnih ustanov in diskutiranje o problemih, ki so nam skupni po vsem svetu, kajti vsi smo se strinjali, da se je težko odločiti, katero programsko opremo si boš izbral za katere vrste računalnik, soočas se z odporom do računalnika in seveda s čisto muzeo-loškimi problemi, kot sta klasifikacija in terminologija.
Z veseljem sva se odzvali vabilu prirediteljev konference MDA iz Cam-bridgea za drugo leto v Yorku, kjer naj bi predstavili prizadevanja pri uvajanju računalniške obdelave muzejskega dokumentacijskega gradiva pri nas,
Alenka Simikič mag. Marjeta Mikuž
79