Spedlzlonr to abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXIII., št« 155 Ljubljana, sreda 14. juBfa 1943'XXI Cena cent. 80 Upravmštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 lesenem oddelek: Ljubljana, Puccinijeva rilca 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnein zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unicnc Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—-* ca inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jo« tromc Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica št. S. — Telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub- bliciti di proveniecza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. Silovita bitka v južni Siciliji OsK-a letala so potopila sovražni parnik srednje tonaže in poškodovala 2 križarki, mnogo večjih prevoznih in nekoliko manjših prevoznih ladij — Sestreljenih je 25 sovražnih letal Glavni stan italijanskih oboroženih sil je objavil 13. julija naslednje 1144. vojno poročilo: V južnem delu Sicilije se nadaljuje bitka z nespremenjeno silovitostjo, kjer skuša sovražnik razširiti svoje izkrcevalne mosto-hraae, ki si jih je uredil v Licati, v Gelu, v Pachnm, v Siracusi in v AugustL V sicil-kih vodah so italijanska torpedna letala in osni bombniki ponovno napadli trgovske in vojne ladje. Pri tem so potopili parnik srednje tonaže in zažgali ali poško-(to val i dve kriiarki, mnogo prevoznih ladij te r nekoliko manjših pomorskih prevoznih sredstev. V zra_'ru nad Sicilijo so italijansko-nem.ški lovci 14 letal. 9 pa jih je se. strelilo protiletalsko topništvo. Naši lovci :=<> nad Sardinijo pokončali še dve drngi let £ Ji. Sovražni oddelki so bombardirali središča na Siciliji in v Calabriji, med temi Cata-nijo, 3Iessino in Keggio. Ponoči je bil iz-polet nad Tur in. kjer je prebivalstvo utrpeio izgube, središče mesta pa znatno Škodo. 6 naših letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Naleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so povzročili naslednje doslej ugotovljene žrtve: v Cataniji 25 mrtvih, 6C ranjenih, v Leonforteju 8 mrtvih, 2 ra- njena, v Reggiu CMabria 3 mrtve in 2 ranjena, v pokrajini Cantazaro 30 mrtvih, 42 ranjenih, v Turinu pa 101 mrtev in 203 ranjeni. • 4 V Junaška obramba osnih čet ¥Sm, 12. jul. Borba na obrežnem pasu južnovciiodne Sicilije se nadiafljuje z vso srditostjo in italijanske in nemške čete se junaško spoprijemajo s sovražnimi skupinami, ki so jim je posrečilo izkrcati se na tej aili na '»ni .tečki. Takoj na prvi znak pcplaha so osne sile prešle v boj in se z vse. odločnostjo uprle Anglosasom. Onemogočile so jim prvo prodiranje in so začele m, več točkah obkoljevaiti in uničevati izkrcane čete, dočim so se letala in pomorske enote vrgle na uničevanje sovražnega bredovja. Uspehi teh podvigov so označeni v današnjem vojnem poročilu. I^ri svojem podjetju sovražnik ni sko-paail z ljudmi in z bojnimi sredstvi, zaveda;^ se važnost; svojega početja, težkoče podjetja in nta jodločnejšega odpora, na katerega je naletel na tleh vrlega italijanskega otoka. Pomorske sile, ki so jih Britanci in Američani uporabljali pri podjetju, sestoje iz dveh glavnih skupin po 4 oklopnice, 2 velikih nosilk letal in mnogoštevilnih ladij vseh tipov z močnim spremstvom letalstva. Sovražnik predstavlja naskok na Sicilijo kot orjaško odločilno akcijo, katere se je lotil z vso temeljitostjo. Neka vest vrhovnega poveljništva. združenih narodov je objavila začetek bojev z angleškimi, ameriškimi in kanadskimi četami, ki jim poveljuje ameriški general Eisenhower, ter je pri tem govorila o »prvem koraku za osvoboditev evropske celine«. Očitno je, da je angleško-ameriški vojni cilj osvojitev Me3in.ske cžme, da bi bila na ta način Sicilija odrezana, nakar bi se postopno poskusil prehod v Kalabriio. Sovražna propaganda predstavlja sedanji naskok na Sicilijo kot otvoritev druge fronte in začetek vdora na celino. V zvezi s tem naglaša Messaggero«, da je general Eisen-hovver za "el vojne operacije s tem, da je izdal preglase Francozom, Grkom in drugim evropskim narodom, ni pa imel dovolj smelosti, da bi se bil obrnil s sličnim proglasom na vrlo sicilsko ljudstvo. To je znaimenje, da se je o resničnem položaju v Italiji zasvitalo sedaj že tudi v glavi tega teksaškega bojevnika. »Vdor v Evropo se je začel«, pravi Reu-terjev urad v Londonu, iz Alžina pa poroča ista agencija: »Vojska združenih narodov je naskočila prvo obrambno črto Nemcev in Italijanov na Siciliji, s čimer so zavezniške čete začele ustvarjati drugo fronto in z njo toliko pričakovani napad na evropsko trdnjavo. Zavezniške čete so se lotile največjih in zelo tveganih podvigov po galipolskem polomu.« Angleški notranji minister Morrison je dejal v Londonderryju: »Dan 10. julija 1£*43 bo prešel v zgodovino, kajti ta dan so osvobodilne anglasko-ameriške čete pod-v::ele prvi nap?xi proti evropski trdnjavi.« Reuterjev dopisnik iz Wash;ngtona je preložil v prozo: »Splošno vlada mnenje, da si je general Eisenhower nadel nalogo, da prečka Sicilijo, ne da bi se ustavil in. da bo tako neposredno napadel Italijo.« Ne bo dolgo, pa bomo vedeli, kaka usoda je bila določena temu nepremišljenemu Churchillovemu in Rooseveltovemu načrtu. Dejanski položaj je danes tak, da je Italija sprejela to najvišjo preizkušnjo z odvaž-nostjo in hladnokrvnostjo, z neomajno borenostjo v zaupanju v svoje duhovne sile in v sile svojih junaških vojakov. Vsak Italijan je danes bojevnik pod poveljstvom Duceja in je kot tak na svojem mestu trdo odločen za borbo pri obrambi posvečenih tal Domovine ln njene usode. (Popolo di Trieste.) Junaška obalna divizija Rim, 12. jul. s. Obalna divizija, omenjena v vojnem poročilu št. 1143. vrhovnega j poveljništva zaradi čudovite obrambe poverjenih ji postojank, piše vzvišeno stran zgodovine posebnih edinic, ki branijo obmorske meje domovine. Možje teh obalnih oddelkov so dolgo čakali z budnim duhom ra uro preizkušnje. Ta ura je prišla in takoj so pokazali, da so na višini, opravljajoč z čudovitim zagonom svojo nalogo. Poveljnik divizije general marki Archille D' Havet( plememtaš iz Firenze, rojen v Bo-logni 24. marca 1888., odličen oficir in hraber borec, je bil odlikovan z dvema srebrnima kolajnama, z eno bronasto kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost za junaštvo, ki ga je izkazal v libijski vojni ]e£a 1311.—12. in na fronti v pretekli vojni. Slavna smrt generala Milice Rim, 12. jul. s, Na čelu svojih oddelkov je padel v borbi 11. t. m. na Siciliji general Milice Enrico Francisci, poveljnik 13. cone CCNN in zvezni oficir pri poveljstvu Oboroženih sil na otoku. General Enrico Framcisci se je rodil v Montemealu (Firenze) 18. aprila 1884. Prihajajoč iz zbora aktivnih oficirjev Kr. vojske je na dan ustanovitve Milice prevzel poveljništvo 62. legije Isonzo ter nato legij Foligno, Pisa in La Spezia. Kot pristen borec je bil med prvimi, ki so se prostovoljno prijavili za vojno v Španiji, kjer je poveljeval peti skupini v bitki pri Malagi in Guadalalari z neukrotljivo hrabrostjo ter je povedel k zmagi svoje čete v bitki pri Satnt Andreju, kjer si je zaslužil omembo v dnevnem povelju generala Franca. V sedanji vojni se je udeležil operacij na ruski fronti v poveljništvu skupine »23. marec«. Od marca je bil na Siciliji kot zvezni oficir pri poveljništvu Oboroženih sil otoka. General Francisci je bil odlikovan z oblikovanjem viteza savojskega vojaškega reda. Nemški komentarji o bojih na Siciliji Berljn, 13. jul. s. V komentarjih o razvoju vojaškega položaja na Siciliji opozarjajo listi tudi danes na nepričakovano presenečenje, na katerega so naleteli Angleži in Američani, ki nikakor niso domnevali, da bodo naleteli ob izkrcanju na otok na tak obrambni sistem, ki so ga zgradile italijanske in nemške sile v razmeroma kratkem času. Nemški tisk podčrtava soglasno trdno odločitev za odpor in veliko borbenost, ki preveva Italijane. V splošnem objavljajo komentarji o politični akciji, ki se je vršila pred vojaško in k; jo spremlja, tezo tukajšnjih poluradnih krogov iz zadnjih dni. Predočujejo predvsem, da je vvashing-tonska vlada s tem, ko je krstila izkrcanje na Sicilijo z ambicijoznim in napetim izrazom »Eisenhowrovo podjetje«, hotela dati akciji čisto ameriški značaj z določenim namenom, da se odstrani vsaj na področju propagande vsakršno angleško vmešavanje. »Volksicher Beobachter« jn »Deutsche Allgemeine Zeitung« spravljata to v zvezo z nastajajočim nezadovoljstvom, ki se opaža v nasprotnem taboru in ki brez dvoma prispeva k razširjenju in poglobitvi že mesece trajajočega prikritega spora ne samo med poglavarji, temveč tudi med obema anglosaškima narodoma. Monakovo, 12. jul. s. »Miinchner Neueste Nachrichten« spravljajo v kratkem komentarju napad Anglosasov na Sicilijo v zvezo z vojnimi operacijami na vzhodni fronti v odseku Orel—Bjelgorod. Kakor znano, piše list, je Roosevelt že v pismu Stalinu izjavil, da je Amerika pripravljena podpret; z direktno intervencijo sovjetsko ooletno ofenzivo na vzhodu. Ko se je ta spremenila, kar gotovo ni bilo po sovjetski želji, v umikajočo se defenzivo zaradi protinapada nemških sjl, so iz Moskve sporočili zaveznikom prvi alarm, ki je izražal bojazen pred prodorom fronte in izgubo globoko utrjene obrambne črte. Zvesti Majski je odletel, ko je prejel od Churchilla formalno obljubo, da bodo Anglosasi pričeli nameravano razbremenjevalno akcijo, v Moskvo na ustni razgovor, Angleži ln Američani pa so pričeli napadalne operacije proti Siciliji. Iznenadenje nikakor ni uspelo in vdomiki so takoj naleteli na srdito in močno obrambo. Čeprav je izkrcanje na otok vedno težavno zaradi oskrbovanja, jc bila Sicilija najbližji vojaški cilj afriškim oporiščem sovražnika, ki je moral poizkusiti pustolovšično, čeprav ne bi bilo mogoče Sicilije zaradi razširjenosti v dolžini 2500 km zasesti z enim udarcem. Itali-an-sko-nemška vojna poročila govore o srditih borbah v južnovzhodnem odseku otoka in ne navajajo iz razumljivih razlogov podrobnosti o poteku bitke. Italijanski narod sledi poteku bitke, ohranil pa je čudovit mir spričo poizkusa sovražnika, ki vsaj ne podcenjuje napad na sveta tla domovine. Italijanski narod ima neskončno zaupanje v svoje voditelje in oborožene sile. Pdnc Plemontski v Neaplju Neapelj. 12. jul. s. Nj. Vis. princ Piemont-ski je nenadno inspiciral novo bolnico Kraljice Margherite, ki je nameščena v istoimenskem zavetišču v ulici Francesca Crispija. Visokost princ Piemontski. ki je obiskal že dovršene naprave in si ogledal dela, ki se izvršujejo, je ugotovil, da zdravstvena služba že polno deluje. ter je izrazil svoje visoko zadovoljstvo komisarju ustanove GR. Uff. de Luchi, zdravnikom in osebju. Nml udarci Anglosasom m Pacifiku Tokio, 13. julija s Japonski glavni stan objavlja, da so letalske skupine mornarice 9. t m. nenadoma napadle pristanišče Rendovo in potopila 6 izkrcevalnih parnikov. Dne 11. t. * m. je skupina lovcev in bombnikov napadla sovražne čete, ki so se izkrcavale na vzhodni obali Nove Georgije. V borbah z letali, ki so se dvignila, da bi preprečila japonsko akcijo, je bilo zrušenih 24 sovražnih letal. inserirajte v »Jutru«.9 Španski tisk o učinkovitosti italijanske obrambe Madrid, 13. jul. s. Ves španski tisk zasleduje z izrednim zanimanjem vojne degodke na Siciliji ter poudarja točnost in učinkovitost italijanske obrambe, siaveč zlasti junaštvo bojevnikov in italijanskega prebivalstva. Z velikim poudarkom poročajo listi tudi o veličastnih shodih, prirejenih v raznih italijanskih mestih, v katerih se zrcali nezlomljiva volja do odpora italijanskega ljudstva proti napadalcu. Zmotni anglosaški računi Stockholm. 13. jul. s. Rimski dopisniki švedskih listov govore v svojih poročilih o trdni odločnosti, ki jo očituje v tem važnem trenutku 'talijanski narod. Listi poudarjajo, da so se zavezniki uračunali. ko so mislili, da bo zasedba Sicilije lahka in prijetna zadeva. Dopisi pripominjajo, da izkrcane angleško-ameri-ške čete niso mogle prodreti v notranjost in da so naletele na hude težave kakor tudi na izredno žilav odpor braniteljev otoka. Zavezniki so se zmotili, ko so mislili, da jih bo sicilsko prebivalstvo sprejelo z veseljem; kakor ves narod, tako je tudi sicilsko ljudstvo trdno odločeno. da brani svoja rodna tla z vsakršnim sredstvom. Dopisnik »Stockholms Tidningen« podčrtava, da duh braniteljev ne more biti boljši, da je italijanski vojak v prvi črti Sicilijanec, ki se bori z velikim prezirom nevarnosti. Razen tega prispeva ljudstvo k obrambi otoka z uničevanjem padalcev. Sovražnikove bedast oče Rim, 12. julija, s. Sovjetska poluradna agencija »Tass« je objavila: Iz Rima poročajo, da je OVRA odkrila v pokrajini Taranto zaroto proti Mussoliniju. Zarotniki so se zbirali okrog dr. Bcrellija, prefekta v Tarantu, in dr. Per-roneja, zveznega tajnika fašistične stranke, ter so bili v stiku s številnimi fašističnimi osebnostmi in vojaškimi šefi v Rimu. Po isti informaciji se jc v pripravljenosti sestal fašistični direktorij in razpravljal o odkritju te zarote. General Galbiati, šef fašistične Milice, je nujno odpotoval v Taranto z izrednimi pooblastili, da zatre središče zarote. Na Galbiatijevo zapoved so bile izvedene množinske aretacije predstojnikov fašistične organizacije v Tarantu in prefekture. Aretirana sta bila tudi pre-fekt Borelli in zvezni tajnik Perrone. Aretacije zaradi nedopustne razdelitve živil Pescara, 12. julija, s. Pred nekaj časom so predstojniki razdelili živila in čevlje, ki so bila določena za menze delavcev podjetja »Al-ba«, med osebje. Po preiskavi, ki je to potrdila, so bili aretirani inž. Riccardo Capparucci, generalni direktor, dr. Rocco Nucci, šef osebja, in dr. A Ido Martinez, šef upravne službe. Tudi predsednik družbe nac. sv. Bottari je bil razrešen. V delavskih krogih pokrajine Chietti in Pescare so sprejeli z velikim zadovoljstvom .vest o strogih ukrepih pristojnih oblasti. Novi nemški uspehi na vzhodnem bojišču Izjalovljeni sovjetski napadi zopet 400 sovjetskih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je | objavilo danes naslednje poročilo: Severno od Bjelgoroda je pridobil nemški napad s podporo letalstva po razbitju dveh sovražnih oklopnih skupin nadalje na ozemlju. Protinapadi močnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov, poslanih iz drugih odsekov fronte in globine zaledja, kakor tudi močni razbremenilni napadi na področju zapadno in severno od Orla so se zrušili ob najtežjih sovražnikovih izgubah. Včeraj so oddelki kopne vojske, SS in letalstva ponovno uničili 400 oklopnih voz. 103 sovražna letala so bila sestreljena v letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva. Na Siciliji nadaljujejo osne sile ogorčene borbe proti sovražniku, ki se je izkrcal na otoku. Nemški in italijanski letalski oddelki posegajo neprestano v borbe na z (ml j i in so bombardirali izkrcevaino mornarico pred obalo otoka, ki so ji prizadeli zelo hude izgube. Nad Sicilijo in Sardinijo je bilo sestreljenih 25 sovražnih letal. Na zapadu je oddelek težkih nemških bojnih letal preteklo noč z dobrim uspehom napadel pristaniške in Iadjedelniške naprave v mestu Great Grursby. Nadaljnji letalski napadi so bili tssmerjem na posamezne cilje na področju Londona in na južnovzhodni obali Anglije. Eno nemško letalo se ni vrnilo s teh napadov. Letala za daljne polete so bila ponovno poslana v napad proti sovražnima ladja, ma, ki sta bili dne 11. julija na Atlantiku zažgani. Eden izmed teh velikih transportnih parnikov se je že potopil, .rugi je bdi potopljen z bombnim zadetkom. S tem je sovražnik zopet izgubil dve ladji s skupno 30.000 br. reg. tonami. Prodori v ruske črte Berlin, 12. juliji, s. Neki nemški vojni dopisnik, ki je prisostvoval vrhunski fazi bitke na področju med Bjelgorodom in Orlom, javlja v nekem obširnem poročilu nemške uradne agencije, da so nemški grenadirji dasi pod izredno hudim ognjem sovjetskega topništva, dokazali svoje izredne vojaške vrline v operaci- pri Orlu - Uničenih je bilo tankov in I03 letala jah. ki so vodile k prodoru sovražnih črt Nemške vojake preveva visok bojevniški duh, izhajajoč iz zavesti lastne meči in Iz gotovosti c premoči nemškega orežja. Nemci, ki se bojujejo na vzhodni fronti, so v zadnjih dneh imeli priliko videti ogromno zbiranje novih poljskih topov, silnih baterij težkih možnarjev in morda tudi drugega čisto novega orožja, ki so ga Nemci razen o klopnega voza tipa »Tiger« uporabili v tej bitki. Silovite borbe, do katerih je prišlo na jugu Orla. so potrdile vrednost nemških čet. Tako se je nemška protiofenziva naglo izpremenila v uničevalno bitko, v kdteri je sovražnik pretrpel ogromne izgube ljudi in vojnega blaga. S področja južno od Oria poročajo, da je nekoliko enot nemške oklopne divizije napadlo včeraj neko gorsko postojanko in potisnilo sovražnika z višin, ne glede na to, da ga je podpiral hud topniški ogenj in da se je tudi žilavo upiral. Nemški grenadirji so se zakopali na teh višinah in so odbili sovražnikov protinapad, ki so ga podpirali oklopni vožovi. Na drugih točkah odseka pri Orlu so Rusi nadaljevali svoje silovite napade, niso pa dosegli niti najmanjšega uspeha. V teh bojih so nemške čete zopet uničile ogromne sovražne oklopne oddelke. Tudi južnozapadno od Orla je prišlo do hudih spopadov, v katerih 9o nemški izvidniški oddelki prodrli v omrežje sovražnih okopov in razrušili 11 ruskih utrdb. (II Piccolo della Sera.) Sovjetska propaganda v Iranu Erzerum, 13. jul. s. Stalin se po vsej priliki ni odpovedsl svojim načrtom, da se vmešava tudi v iransko politiko ne glede na to, da bi lahko izzval resno nezadovoljstvo svojih anglosaških prijateljev. Takoj po pmratku ruskega poslanika iz Samare v Teheran se je oja-čila sovjetska propaganda v raznih pokrajinah Perzije. Središča tega gibanja so tako imenovani kulturni instituti za prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, ki jih je Moskva ustanovila v vseh večjih perzijskih mestih. Zelo velika društva komunistov so bila osnovana v Teheranu in v Sultanabadu kakoT tudi drugod, in komunisti ne opuščajo nobene prilike, da bi silovito ne napadali rastoče oblasti tujega, namreč angle-ško-ameriškega kapitalizma, ki se širi ob Iranu. Toja o sodelovanju azijskih narodov Pot v novo dobo blagostanja in pravice Tokio, 12. jul. s. Na povraktu s svojega inšpekcijskega potovanja po južnih področjih je podal mta. predsednik Tojo nekaj izjav. Zatrdil je, da se področje skupnega napredka Velike Azije z uspehom gradi. Med obiskom v Taju in na južnih področjih je ugotovil zmagovit napor tamošnjih narodov, katerih cilj je osvoboditi se anglosaškega izkoriščanja in pomagati k napredku Velike Azije. Ministrski predsednik je pohvalil tajski narod, ki pod vodstvom ministrskega predsednika do skrajnosti prispeva za skupno zmago. Nato je govoril o svojem ob sku v šonanu, kjer se je sestal s Candro Bosejem in z dr. Bamavvom. Izrazil je svoje občudovanje in za indijsko narodno vojsko in za veliko ljudsko manifestacijo v Džakarti. Govoreč o neodvisnost, Birme in Filipinov je Tojo zatrdil, da se ta neodvisnost uresničuje. Z zadovoljstvom je obiskal Malajo, Sumatro in Borneo, kjer narodi močno sodelujejo za skupno zmago. Ob zaključku je zatrdil, da je vojna za veliko Azijo omogočila narodom na področju skupnega napredka odvreči zasovraženi anglosaški jarem in stopiti na pot v dobo blagostanja in pravice. Rangun, 13. jul. s- Predsednik vlade v Birmi, Bamav, je izjavil zastopnikom tiska, da so bili s prihodom Candre Boseja v vzhodno Azijo doseženi bistveni pogoji za akcijo ter je pričakovati v bližnji bodočnosti velikega razvoja gibanja za neodvisnost Indije. Dodal je, da smatra prihod Candre Boseja za ključ gibanja za neodvisnost Indije. Za varnost Azije je treba izkoreniniti anglosaški vpliv v Indiji in na Kitajskem. Prva indijska narodna vojska Indijski prostovoljci so povsem moderno opremljeni z vsem potrebnim orožjem Šanghaj. 12. jul. s. Po prvih podrobnostih, ki se doznavajo o ustanovitvi indijske narodne vojske, prve, ki jo je Indija dobila za podporo v njeni stoletni borbi proti Angležem, se vidi važnost te vojske, zlasti kot formacije, okrog kateie se bodo zbirali in kamor bodo težili mladi Indijci, ki si žele z orožjem osvoboditi domovino. Organizacija vojske se je pričela lani v maju, ko so mladi indijski prostovoljci ustanovili prvo skupino na pobudo indijske narodne lige, ki se je ustanovila z japonsko pomočjo 15. junija 1942 in šteje skoraj 2 milijona Indijcev, bivajočih na Japonskem, na Kitajskem, v Mandžuriji, v Taju, na Javi, Borneu, Filipinih in v Honkongu. Danes predstavlja že znaten kontigent. ki je moderno oborožen, dobro izvežban. opremljen s topništvom. pionirji in vsemi drugimi sredstvi ter ga prešinja velika borbenost, ki ji daje hrano sovraštvo do zatiralcev in goreča želja po osvo- boditvi domovine. Nova vojska je čisto indijska, tudi v poveljništvu. ter spoštuje indijske tradicije in druži prvič Indijce vseh razredov in ver, kar je v nasprotju s tem. kar so bile indijske edinice. katerih se je Anglija stoletja posluževala za svoje imperialistične namene in predvsem proti Indijcem samim. Kakor je proglasil Candra Bose v Šonanu, ko je prevzel poveljništvo in predstavil vojsko japonskemu pedsedniku Toju, čaka nova vojska hrepeneče na povelje za pohod preko indijskih mej proti Angležem cb strani japonske vojske, prepričana v zmago Japonske in njenih zaveznikov, ker samo Japonska lahko zagotovi indijsko neodvisnost. Nova vojska indijske države ni samo vojaško važna, temveč ima tudi veliko moralno vrednost, če pomislimo, na od-padništva indijskih čet, ki so bile uvrščene v angleško vojsko med japonskim prodiranjem na Malaji. Anglija je vedno preprečevala sporazum Francije z Italijo in Nemčijo Pariz, 12. jul. s. Predsednik vlade Lava! se je udeleži! zborovanja osvobojenih ujetnikov in ob tej priliki govoril. Pribil je načela politike v zadnjih treh letih in rekel, da je naletel vedno in povsod na Anglijo, ki je preprečevala sporazum med Francijo in Italijo ter Francijo in Nemčijo. »Nisem jaz naredil zemljevida,« je vzkliknil Laval. »Smo sosedje Italije in sosedje Nemčije in kar koli se bo zgodilo, bomo ostali vedno sosedje Italije in Nemčije. Vedno 6em bil mnenja, da moramo torej urediti svoje spore z Italijo in nato tudi z Nemčijo ter doseči dokončen sporazum. Angleži so se vedno protivili našemu sporazumu z Nemčijo. Vedno so se pa tudi prot:vili sporazumu z Italijo. Hoteli so držati tehtnico v ravnovesju, tako da bi bil francosko-nemški nesporazum čim večji, kajti včasih so podpirali Francijo, včasih pa Nemčijo, nikoli pa niso odkrito igrali, da bi nam omogočili dokončen sporazum z Nemčijo* Ob zaključku je Laval rekel, da je preprost Francoz, ki odkrito ljubi svojo državo in ki hoče vse storiti, da se zmanjša trpljenje države. trpljenje, ki je sad zgrešene politike, ter da se zaščitijo resnični interesi države v sedanjosti in v bodočnosti. Ogromni državni dolgovi Zedinjenih držav Buenos Aires, 12. juL s. Kakor poroča »Daily Tribune« prekaša državni dolg Amerike prvič v zgodovin; državne dohodke. Finančno leto se je zaključilo z dolgom nad 137 milijard dolarjev, dočim cenijo dohodke na 135 milijard dolarjev. Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« mde oglase! Izkrcanje Nemški vojni poročevalec A Haase piše: Možje-, ki so gradili Atlantski branik, so imeli pred šestimi meseci ob nabrežju Sredozemskega morja v Franciji čisto drugačno delo kakor ob Rckavskem prelivu in v Bisltaji. Od Dunkerquea do vznožja Pirenejev je nabrežje ravno. Izjemo tvoii le skalcvita Bretanija in del Normandije. V bližini kopnine je morje zelo plitvo, nabrežje pa zapeščeno. Mnogo rek, ki se tu iztekajo v morje, tveri odprta vrata v francosko zaledje s Parizom in drugimi industrijskimi ozemlji. Na zalivih bogato skalovito nabrežje Francije je prekinjeno samo na enem mestu, in sicer v dolini Bhone. Ob italijanski meji segajo Alpe tik do morja. Cote d Azur, francoska riviera, ima la majhen strategičen pomen. Pri Toulonu in Marseilleju sežejo predalpe Provence s skalovitimi razdrapanimi apnenčevimi formacijami tik do nabrežja. Ostre čeri in otoki tvorijo tukaj nekakšen naravni zaščitni pas. število pristanišč in luk je razmeroma majhno. Na za-padu Mar; aillea odlaga Rhona na velikih ploskih ozemljih prodovino, katero pošiljale* leclniki iz pradavne dobe v nižino. Ta pokrajina je nerodovitna, negestoljubna in deloma močvirnata. Med morjem in gorovjem se razprostirajo številna večja in manjša jezera, ki segajo tja do Pirenejev. Poleg toga tvori tukaj nabrežje ozko pred-polje za gorski masiv Cevennov. V bližini španske meje se zopet nagrmadijo skale v navpičnih formacijah tik do nabrežja. Francoski jug je v industrijskem pogledu malo pomemben ter v prometnem oziru niti od daleč tako industrijsko izrabljen kakor ozemlja v severni Franciji. V šcslih mesecih so bila vsa ta področja vojaško utrjena in opremljena ka- r-7 kor se spodobi za bojišče. Todtova organizacija je s pomočjo delovnih oddelkov in gradbenih stotnij opremila vse potrebne točke s topništvom vojne mornarice in pehote ter je s pcmočjo pripadnikov oborožene sile stvorila vse potrebne pogoje za letalske oddelke. Tudi tod okrog se vleče ob nabrežju branik, katerega ščiti skala, železo in beton, že cbstoječe francoske utrdbe so napravili Nemci za podlago nadaljnjih utrdbenih del. Ta obramba onemogoča sleherno izkrcanje. Poleg francoskih obrežnih topov stoje na tem ozemlju nemške in italijanske moderne baterije. Vhodi v pristanišča, rokavi rek, ki se izlivajo v morje, in nabrežne nižine so naravnost »nabodičene« s topovi. Municija je na razpolago v skladiščih, ki so dobro zavarovani pred bombnimi napadi. Poleg vsega tega je tod okiog mnogo neporuš. ljivih vojnih bolnišnic in stanovanjskih hiš, ki služijo vojakom za bivališča. Vse to je dobro zakrinkano, da sovražnik ne more spoznati posameznih objektov. Bra-niteljem so v zaledju na razpolago dobre ceste, železniške zveze in letališča. Povsod tam, kjer je bilo mogoče v morskih zajedah spraviti na potrebne postojanke težke oklopne sile, so bili zgrajeni zidovi za tanke tik ob nabrežju. Ceste, ki drže skozi gorovje, so na primernih mestih prekinjene z mogočnimi zaporami. Vsepovsod so posejana strojniška gnezda, tankovske ovire, razpostavljeno pa je tudi protiletalsko topništvo. Tako je ta obala od vseh strani zavarovana pred napadi z morja m iz zraka. Utrdbe, ki ščitijo danes južno Francijo in s tem Evropo, bodo preživele čase današnje vojne in bodo ostale kot simbol evropske enovitosti in strnjenosti v usodepolnih letih. Jagode so letos bogato obrodile, posebno tam, kjer so jim lansko leto po trgatvi do-voljno postregli. Brez primernega oskrbovanja tudi jagode ne rode, kakor vse ostale kulturne rastrne Po trgatvi se pogostokrat jagodni nasadi zanemarijo. Poganjajoče pritlike ali vrvice se razraščajo, preprežejo vso zemljo in odjemajo navadno že itak pregostim nasadom hrano. Poleg tega divja pogostokrat v- nasadih raznovrsten plevel, ki tudi odvzema hrano in poleg tega še nasade senč'. Pod takimi pogoji se jagodnjaki ne morejo okrepiti in nabrati moči za prihode je leto. če ne potrebujemo zarodkov za nove nasade, odstranimo pritlike ali vrvice takoj po tr^atv', najkasneje pa v začetku avgusta. Odstranimo tudi vse suhe in obolele, pa tudi pregosto starejše liste, da se mlajš-lahko povoljno razrastejo. Z odstranitvijo starejših posebno pa obolelih listov, odstranimo iz nasadov marsikatero bolezen. Tako cčižčeci nasadi imajo dovolj sonca in zraka. da se lahko ekrepe in nastavijo cvetne popke za prihodnje leto. Ker je zemlja med jagodnimi grmiči po trgatvi navadno steptana in stlačena, jo kolikor mogoče globok razrahljamo in po-gnejimo z drobnim gnojem ali kompostom. Ker potrebujejo jagode ob;lo apna, pogno-jirno tudi s Tomačevo žlindro, ki vsebuje do 50% apna in sicer 200—250 g na m2 Kdor hoče jagodnim nasadom posebno dobro postreči in si zagotoviti dober pridelek. bo okopal jeseni še enkrat svoje nasade in potrosil med vrste gnoja, ki ga bo spomladi podkopal. Gnoj ohranja zem- ......„ Ijo rahlja in enakomerno vlažno ter varje I gnoja al? komposta. nasade posebno v brezsnežnih zimah po-zebe. Jagodni nasadi donašajo najboljši in najizdatnejši pridelek v prvem in drugem letu po saditvi, v tretjem letu začno pešati, v čertem pa se. posebno če jih dobro ne oskrbujemo, nasadi več ne izplačajo. Najboljši čas za napravljanje novih nasadov je avgust, in to čim prej tem bolje. Lahko napravi jamo nasade tudi še v septembru in oktobru, toda pridelek v bodočem letu bo z vsakim kasnejšim nasadom slabši. Skušnje so pokazale, da so dali v septembru posajeni nasadi le 75%, v oktobru 45. spomladi pa komaj 30% pridelka v primeri z nasadi, napravljenimi v avgustu. Tudi trpe kasni nasadi veliko bolj v mrzli, zlasti brezsnežni zimi. kakor nasadi, ki so bili napravljeni zgodaj, ker so se lahko rastline do zime dovolj ukoreni-čile. Se bolj pa se mlade rastline ukore-ničijo in razrastejo, če sadike prej na posebne grede pikiramo. Kdor hoče imeti krepak in že prvo leto roden nasad, naj sadi, če le mogoče, že v začetku avgusta in v suši redno zaliva. Najboljše so sadike, ki rastejo na prl-tlikah ali vrvicah čim bližje maternih rastlin. Na sončne grede, najboljše po hu in zgodnjem krompirju, sadimo od dobrih rodovitnih sort nabrane zarodke po 3 vrste na gredo v razdalji po 30 do 40 cm. Saditi ne smemo pregloboko- Po sajenju nasade zalijemo. Jeseni natrosimo na grede med rastline preperelega Mfl ftr Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne rnoke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; Surovo maslo 28.40 Ure za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo. y dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, V kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot: mehki roblancj (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotne milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Iz Srbije Sclstvo v Banatu. Po političnem prevratu aprila 1941 so se vse narodnostne skupine v Banatu potegovale za to, da bi dobile svoje šolstvo. Razen nemških šol, ki jih vzdržuje posebna ustanova, so vse druge šole državne. Ljudske šole imajo naslednje oddelke: 570 srbskih, 34 slovaških, 5 bolgarskih, 4 češke. 2 ruska, skupaj torej 615 slovanskih oddelkov. Treba je prišteti še 78 madžarskih ljudskih šol z 207 oddelki in 37 rumunskih z 280 oddelki. Nemško šolstvo v Banatu ima 86 šol in 345 oddelkov. Tudi srednje in višje šolstvo, piše »Dorau Zeitung« odgovarja stanju prebivalstva. Srbi imajo 4 popolne in eno nižjo realno gimnazijo, eno učiteljišče. eno trgovsko akademijo in 6 meščanskih šol. Nemška narodno;tna skupina ima 2 popolni višji šoli in 3 nepopolne višje šo!e. 1 gospodarsko višjo šolo, 1 učiteljišče in 9 glavnih šol. Madžari imajo 2 višji gimnaziji, 1 nižjo gimnazijo, 1 trgovsko akademijo in 2 meščanski šoli. Rumun-ska narodnostna skupina ima vzporednice na neki srbski realni gimnaziji in 1 učiteljišče. v Nemški ctroci iz Beograda »o šli na deželo. 2e deseto leto pošiljajo Nemci svoje otroke med počitnicami iz Beograda na deželo. Nastanitev in razdelitev po posameznih kmetijah je naloga nemške narodnostne skvnine v Banatu in Srbiji. Vsak otrok ima že določeno mesto. Otroci osta-Xtejo na deželi nekaj tednov. SREDA, 14. JULIJA 1!M3/XXI. 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v s'cvenščini. 12.45: Italijanska glasba v narečju. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester vodi dirigent GaUino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert malega orkestra, vodi Stane Lesjak. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 17.35: Koncert pianistke Le-je Cartaino. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Orkester Cetra vodi dirigent " Earzlzza. 20.45: Romanska glasba iz sedemnajstega stoletja. 21.20: Prelivanje v slovenščini. 21.30: Koncert komorne glasbe. 22.10: Zanimivosti v slovenščini. 22.20: Koncert tria »Emona« 22.45: Poročila v italijanščini. Sprememba voznega reda na progi Ljubljana - Zalog Ponoči od 15. na 16. julija se ukinjata na progi Ljubljana—Zalog ket redna vlaka CO in OC, uvedeta pa se na tej progi s 15. julijem kot redna vlaka COA z odhodom iz Ljubljane ob 23.30 in s prihodom v Zalog ob 23.40. ter v obratni smeri od 16. julija vlak OCB z odhodom iz Zaloga ob 3.45 m s prihodom v Ljubljano ob 3.55. Vozni red vlakov CO in OC na progi Po-stum.a—Ljubljana ostane nespremenjen. Zaplemba Imovine upornika Hribarja Janeza Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov. glede na predlog poveljništva kr. finančn? straže v Ljubljani z dne 30. junija 1943-XXI, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Hribarja Janeza iz Device Marije v Poliu za upornika po čl. 2., št. 2, te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenlji. va, odloča: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Hribarja Janeza pok. Janeza in žive Brles Marije, roj. dne 26. decembra 1902 v Dev. Mar. v Pclju in tam bivajočega pod štev. 180, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Vsi morebitni metniki premičnin po katerem koli naslovu, lastnine Hribarja Janeza in njegovi dolžniki se pozivajo po čl. 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembr al942-XXI št. 201, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7-II, stvari, ki jih imajo, in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma pla. čati. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 23. junija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Giuseppe Loinbrassa. GLEDALIŠČE D R A M A Srela, 14. julija, ob 19: Nevesta s krono. Red Sreda. Četrtek, 15. jul., ob 19.: Nevesta s krono. Red Četrtek. Petek, 16. jul., ob 10.: Mali lord. Zaključena predstava za G1I-L. Sobota, 17. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Red A. Nedelja, 18. julija, cb 19.30: Veliki m^ž. Izven. Zodnja uprizoritev te igre v letošnji sezoni. Cone od 15 lir navzlol. * A. Strindbcrg: »N6 esta s krono.« Drama v petih dejanjih: zgodba o vse uničujoči moči sovraštva dveh dalam?kih kmečkih hiš, ki uniči ljubezen njunih dveh potomcev, a ju privede ta žrtev do očiščenja in sprave. Osebo: Mats-Jan. Kernti-šaričeva., Kerstina mati-Kra'jevra, Kerstin oče-Potokar, Kerstin ded-Gale, Brita, Mat-sova sestra-Danilova, Matsov de l-Cecar, stara mati-Starčevas oče-Presetnik, mati-Gabrijelčičeva, Ana-Siardova., ž'ipan - M. Skrbinšek, p-.stor.Nakrst, Povodni mož-Debevec, Bnbica-Rakorjeva, ribič-Ksič. Režiser: C. Debevec; scenska glasba: A. Baletka; vedi: B. Adamič; dekoracije: Skružny. OPERA Sreda, 14. juUja. ob 19.: Madame Butter. fly. ' Red Premierski. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve Četrtek. 15. ml., ob 19.: T ha voda. Red A. Petek, 16. jul., cb 19.: Prodana nevesta. Red Četrtek. Sobota. 17. julija, ob 19.: Jicdanie But-trrfly. Red B. * Gostovanje Zlate Gjungjenčevo. Kot zadnja predstava letošnje sezone ze abo-nente bo uprizorjena Pucclnij va »Madame Butt-srfl.v« s priljubljeno gostjo, Zlato Gjunarienčevo, ki je pela to pirtijo že neštetokrat ra našem odru in v kateri jo občinstvo prav posebno ccni. Aboncnti bodo gotovo z vc~eljem pozdravili to odlično pevko zopet v naši sveii. Zasedba pr.rtij .ie sledečn: Cho-cho-san-G:ungjen-čeva, Suzuki-Golobovn, Kate - Sturmova. Pinkorton.Lipuščck. Slifipless-Popov, Go-ro-Rus, Yamadori-Dolničar, bonec-Lupša, komissr-Gregorin. uradnlk-Skabar, mati-škrj nčeva. Dirigent: N. Strltof; režiser: C. Dc-bevec: zborovodja: R. Simoniti; scenograf: A. Foriga. Gospodarstvo Predpisi o žetvi in namembi žita Kaznovani zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov Kontrolni urad Visokega komisariata za cene sporoča, da so bili v maju zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov in zaradi nelojalne špekulacije obsojeni: Zaradi nepravilnega mletja žita: Cerar Frančiška. Dev. Mar v Polju 188 200 lir globe in zaplemba blaga; Burkeljca Ivan, Spod. Zadobrova 3, 100 lir globe in zaplemba blaga; Pri mar Anton. Zalog 31. 300 lir globe in zaplemba blaga: Gartroža Ivan Spod. Zadobrova 6. 100 lii globe in zaplemba blaga; B a b n i k Leopold, Zgor. Zadobrova 6, 200 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi nepravilnega vodenja poslovnih knjig: R o ta r Ignac. Vrhnika, 100 lir globe; Šetinc Martin, Vrhnika. 100 lir globe; Volč Ivan. Vrhnika, 100 lir globe. Zaradi skrivnega zakola: V a 1 e n č i č Marija. Rakek 40. 100 lir globe; M e r 1 a k Andrej, Dol. Logatec 66. 600 lir globe ln zaplemba blaga; Rupnik Cecilija Žiberše, 500 lir globe; Maček Franc, Dol. Logatec 29, 700 lir globe in zaplemba blaga; Logar Josip. Cerknici) 105, 600 lir globe in zaplemba blaga: Gom-bač Andrej. Rakek 77, 100 lir globe; Zupan Pavel. Rakek 152, 200 lir globe. Zaradi prepovedane nabave masla: Vav-k e n Ivana Ziberše 24. 500 lir globe ln zaplemba blaga; Istenlč Ernest, Gor. Logatec 75, 250 lir globe in zaplemba blaga; Požene! Martin, Dol. Logatec 68. 100 lir globe In zaplemba blaga; Likaf Antctilja, Rovte 92, 100 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi prepovedanega nakupa telečjega mesa in masla: R u p n ' k Franc. Gorenja vas 2. 700 lir globe in zaplemba blaga Zarad- navijanja ccn: Po lak Marija, Rakek 153. 100 lir globe Zaradi neprijavljenega krompirja in fižola: Jernejčič Matej. Slivnica 14 Rakek. 500 lir globe ;n zaplemba blaga: Debevc Ivana Rakek 108. 250 lir globe in zaplemba blaga Zaradi pre\oza krompirja brez predpisane dovolilnice: Jone Josip. Nova vas 5. 200 lii globe. Zaradi dviga kromp'rja brez dovoljenja Prevoda: Čep on Pavla. Rakek 12. 200 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi prepovedane nabave in tajnega zakola prašiča: K ran j c Franc. Rovte 83. 600 lir globe in zaplemba blaga; B re n či č Feliks Rovte 161. 600 lir globe :n zaplemba blaga. Zaradi neprijave povrženih prašičkov: Me-le Franc. Cerknica 191. 500 lir globe. Zaradi tajnega zakola in navijanja cen: K o-v a č Ana. Hotederščica 43 600 lir globe :n zaplemba blaga Zafadi opuščene prijave nakupljenih prašičev: Kovač Ana. Grahovo 12, 500 Ur globe; K ran j c Jcsipina. Grahovo 11- 500 lir globe. Zaradi izdelovanja masla za prodajo: P I v k Frančiška. Rovte 87, 150 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi prepovedanega nakupa slanine: P i š -1 j a r Matej, Dol. Logatec 47, 100 lir globe ln zaplemba blaga. Smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predrisi o ureditvi izkoriščanja žitnega pridelka, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo s predpisi o žetvi in namembi žita, ki je objavljena v »Službenem listu« 10. t. m., ko je naredba stopila v veljavo in je bila istočasno razveljavljena naredba z dne 6. junija 1942-XX štev. 113. čl. 1. — Pšenica, rž, oves, ajda, ječmen, koruza in njih mešane vrste se od trenutka, ko se požanjejo in po vsej svoji koU-činl v zrnju pri pridelovalcu aU pri tistem, ki ima pridelek, pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu in se ne smejo pri zapori odtegniti, koU-kor ne določa naslednji člen izjem. čl. 2. — Od zapore po prednjem členu so izvzeti v količinah in po popogojih, kakor jih določi Visoki komisar z odlokom, tisti pridelki, ki so določeni za družinsko potrošnjo pridelovalcev ter njihovih kmetijskih delavcev in sorodnih skupin za setev in za rejo živine. Količine, ki se puste pridelovalcem na razpolago za družinske potrebe, za setev ln za rejo živine, se po nikakršnem naslovu ne smejo odstopiti drugim in jih tudi pridelovalci ali imetniki ne smejo porabiti za druge namene. Presežki nad deleži, dovoljenimi za potrebe iz prednjega odstavka, ostanejo pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, kateremu jih je treba javiti v 10 dneh od dne, ko se presežek ugotovi. čl. 3. — Pridelovalci in imetniki z zaporo obseženih pridelkov so dolžni te hra- niti in so odgovorni, da se upošteva zapora do njih oddaje Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu ali od tega določenim tvrdkam na krajih, ob pogojih in T rokih, kakor jih določi ta zavod. Z zaporo obseženi pridelki se ne smejo porabiti, prodati ali odstopiti niti se ne= smejo odvažati drugače kot za pooblaščene namene. Nad njimi izvršujejo nadzorstvo organi iz člena 1. naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8, nameščenci Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, okrajni civiJai komisarji in občinski uradi. čl. 4. — Kmetijski odedleek Visokega komisariata ugotovi sporazumno s Popra-jinskim prehranjevalnim zavodom in z občinskimi preskrbovalnimi uradi ploščine, uporabljene za gojitev pridelkov iz člena. 1. te naredbe. Po ugotovitvah iz prednjega odstavka sporoči Pokrajinski prehranjevalni zavod posameznim pridelovalcem, koliko vsakega posameznega pridelka so dolžni oddati. Čl. 5. — Čene za oddajo določi Visoki komisar in veljajo za blago, oddano v razsutem stanju v zbiralnih središčih, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod. čl. 6. — Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih izda v izvrševanju podeljenih mu pooblastil Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in po naredbi z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215 v denarju do 5000 lir ali pa poleg Lega še z zaporom do 2 mesecev. Razdeljevanje sena in slame Smatrajoč za nujno potrebno, da se zagotovita preskrba in razdeljevanje sena vn slame ter uredita njih promet in poraba, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu* 10. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo, ko so se obenem razveljavile vse njej nasprotujoča ali z njo nezdružljive določbe. Vse količine sena in pšenične, ovsene, ržene in ječmenove slame, pridelane v pokrajini ali uvožene, so pod zaporo na razpolago Prevodu ln se ne smejo odsvajfati. Količine teh pridelkov, ki so potrebne za navadno uporabo gospodarstev, se oprošča-jo zapore postopno, kakor se uporabljajo, in sicer po tistem delu, kj ni zasežen v smislu Čl. 6. V primerih prodaje ali odstopa trave na travniku po kakršnem koli naslovu ali v primeru zakupa ali podz&kupa delov zemlje za pridelovanje sena morajo prodajalec, oclstopnik ali zakupodavec ali podzakupo-davec prijaviti take pogodbe Prevodu v 15 dneh cd dneva sklenitve. Količino sena, pridobljeno od odkupljene košnje ali z zakupljenih zemljišč, mora imetnik prijaviti Prevodu v 15 dneh od dne košnja. Pridelovalci in imetniki sena in slame so dolžni skrbeti, da se z zaporo obseženj ali za oddajo zaseženi pridelek ohrani v dobrem stanju in odgovarjajo za to kot hranilci. prepovedano je zametavanje in uničevanje teh pridelkov iz kakršnega koli razloga. Ravnateljstvo kmetijske ;n veterinarske službe Vsokega komisariata določi sporazumno s Prevodom v marcu vsakega ie-ta tiste količine sena in slame, ki se morajo v vsaki obč ni °d3ati za potrebe pokrajine, pri čemer je upoštevati posebne proizvajalne in živinorejske pogoje. Ravnateljstvo sestavi po obdelanih površinah podatkih o pridelavi sena in slame in številu glav vsakega gospodarstva v aprilu sezname gospodarstev, zavezanih za oddajo sena in slame. pr< Čemer je navesti za vsako gospodarstvo njegov oddajni delež. čl. 6 določa, da predpiše Prevod vsaKemu gospodarstvu, koliko sena >n slame mora hraniti na razpolago prejemnlli ustanov »n tvrCk zaradi izročitve cb dieh jn na način, kacr je določeno v odloku ali se določi kasneje. To predpiše Prevod po gori imenovanih seznamih gospodarstev, zavezanih za oddajo, po prijavah odvečnih količin, po prošnjah za nakazovanje in po zahtevah v pokrajini nameščsn'h Ofcorožemih sil Količine sena ln slame, ki niso zasežene, ki pa bi bile odvečne glede na potrebe gospodarstva, se morajo prijaviti Prevodu v rekih, ki jih Prevod določi Za vsako občino, in se objavijo z nabitkom na občinskem poslopju. Kmetijska, živinorejska tn prevozna podjetja, ki ne pridelujejo sena in slame pridelajo premalo, smejo zaprositi do 31. maja za seno, do 31. julija pa za slamo, pri Prevodu, da se jim naliažeta za živinorejsko rabo. pri čemer je navestj poleg količine proizvoda tudi število in vrsto živ1ne. ki jo imajo. Lahko se navedejo podjetja, pri katerih naj bi se jim predvsem dovolilo nakazilo. Promet s senom in slamo ureja Prevod. Prevoz sena ln slame ni dovoljen brez predhodne pooblaositve Prevoda, ki izda posebno listino z navedbo vrste in količine, namena prevoza dneva in ure prevoza in drugih označb. Za jzvez je potrebna izjava Visokega komisarja, da ni zadržka in je prošnje za izvoz pošiljati preko rara-teljstva kmetijske in veterinarske službe po zaslišanju Prevoda. UradnlkJ jn uslužbenci ravnateljstva kmetijske in veterinarske službe ter Prevoda nadzorujejo izpolnjevanje naredbe tudi» krajevnim ogledom pri gospodarstvih, da se ugotovijo proizvodnja, obstoječe količime pridelka in živinorejske potrebe. PREHODNE DOLOČBE Pri prvi uporabi te naredbe se predpisujejo tile roki: e) Za pril&ve pogodb o prodaji in odstopu trave na travniku ter z&kupnih in podzakupnib pogodb, sklenjenih pred objavo te naredbe, in za prijavo količin, pridobljenih pred to objavo, velja rok 15 dni od uveljavljeni* naredbe (do 29. t. m.) prav tako za prijavo količin, pridobljenih pr«d objav0 od kupljene trave na travnikih ali pridobljenih z zakupljenih zemljišč; b) Ravnateljstvo kmetijske in veterinarske službe družbe določi letos v juliju tiste količine sena in slame, ki se morejo v vsaki občini oddati za potrebe pokrajine in sestavi sezname gospodarstev, zave- zanih za oddajo sena in slame z navedbo oddajnih deležev, ki so zaseženi pri vsakem gospodarstvu. c) Kmetijska, živinorejska prevozna podjetja. ki ne pridelujejo sena in slame ali pridelajo premalo, smejo letos do konca julija vložiti prošnje, da se jim seno m slama nakažeta. Proseča podjetja morajo obenem prijaviti morebitne že sklenjene kupne pogodbe z navedbo naziva in sedeža prodajalca, kakovosti, količine m pogojene cene. kraja, rokov in pogojev izročitve. kakor tudi količine sena in slame, ki so jih imela na dan uveljavljen Ja naredbe. Prevod izda. če se potrošnji ugodi, predvsem nakazilo na prodajalca. Vsaka po objavi te naredbe sklenjena pogodba, ki bi nasprotovala njenim določbam je pravno neveljavna. Za veljavnost prejšnjih pogodb je treba najprej dobiti nakazilo; če se to ne dovoli ah se dovoli za manjše količine, se pogodba razveljavi v celoti ali za kolikor presega nakazano količino. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po obla-stvu in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX. štev. 8. z zaporom do dveh mesecev ali združenim z denarno kaznijo do 5000 lir. Vselej pa se po naredbi'z dne 25. novembra 1942-XXI. štev. 215 zapleni blago, ki se je odtegnilo ah se je skušalo odtegniti ureditvi po gornjih določbah. Maksimalne cene za seno in slamo Glede na gornjo naredbo .ie Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino s posebno naredbo. ki je prav tako objavljena v »Službenem listu« 10. t. m., določil maksimalne cene za seno in slamo. Za seno z naravnih travnikov so za razdobie od julija 1943-XXI do maja 1944-XXII določene za I- vrsto naslednje cene: julij 70 lir za stot. avgust 73.50, september 76.50, oktober 79. november 81. december 83 januar 85. februar 87, mare 89 april 91, maj 93 lir za stot. Za blago II vrste ie cena za 5 lir pri stotu nižja. Seno z umetnih travnikov (detelja, zdravilne zeli); julij 80 lir za stot, avgust 83.50, september 86.50. oktober 39, november 91, december 93, januar 95. februar 97, mare 99 april 101, maj 103 lir za metrski stot Za blago II. vrste ie cena za 5 lir pn metrskem stotu nižja. Za slamo so določene naslednje cene: pšenična in ječmenova slama: julij 36. avgust 37 75 september 39.25, oktober 41.50, november' 42.50. december 43.50, januar 44 50, februar 45.50. mare 46.50, april 47 50* mai 48.50 lire za stot; ovsena slama: juiij 47.90. avgust 50.20. september 52.20, oktober 55.20. november 56.50, december 57 90. januar 59.20. februar 60.50, mare 61.90 aoril 63.20. mai 64.50 lire za stot; ržena slama: julij 32.40 avgust 34, september 35.30. oktober 37.35. november 38.25. december 39.15, januar 40.05. februar 40.90, more 41.85, april 52.75, maj 43.65 lire za stot. Gornje cene veljajo franko pridelovai-čevo skladišče. Za nakladanje se priznava pribitek 5 lir za meterski stot. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z 26. januarja 1942-XX. štev. 8. in z uporabo določb^ naredbe z dne 25. novembra 1942-XXI. štev. 215. v denarju do 5000 lir ali zdruzeno z zaporom do dveh mesecev. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Izbrisala se je tvrdka Sekotcks. M. Sečko & Co. v Ljubljani, ob istočasnem vpisu tvrdke Se-kotex družbe z o. z. v Ljubljani (izdelovanje pletenin in tkrnin na tovarniški način ter predelava tekstilnih surovin: osnovna glavnica 200.000 lir; poslovodji: Matija Sečko, trgovec, in Marija Sečkova roj. Novak, trgovka, oba v Ljubljani). = Prodaja fotografskega materiala v Nemčiji zopet dovoljena. V začetku marca je bila v Nemčiji izdana prepoved prodaje fotografskega materiala osebam, ki niso poklicni fotografi. Kmalu za tem je bila izdana olajšava, po kateri je bilo dovoljeno razvijanje ln kopiranje poenet-kov družinskih slik za vzdrževanje vezi med fronto in domovino. Sedaj pa je bila prvotna prepoved v celoti razveljavljena hi je dovoljena prodaja fotografskega materiala tudi osebam, ki niso poklicni fotografi, seveda s pripombo, da je količina razpoložljivega fotografskega meiteriala dalje zelo omejena. * Odškodnina za čas, izgubljen med letal fikirni napadli. Konfederacija industrijcev in deiavoev v Rimu je sklenila sporazum, ki urejo. vprašanje plač za ure, izgubljene pri alavmu in med letalskimi nup-dl. Soglasno je bil uveljavljen sklop, da se de. lovni čas, izgubljen zaradi višje sile, mora plačati tudi v primeru, ko ;e bilo delo za~ rarli alarmov in letalskih napadov prekinjeno. * Zbirke za prizadete po letalskih napadih. V Triestu so začeli v soboto pod nadzorstvom. cndotnih ženskih fašijev zbirati predmete, ki jih lahko s pridom uporabijo ljudje, ki so morali zaradi sovražnih letal-sk:h .napadov zapustiti svoje domove. Zbiralno a!:c.;o vodijo posebne zaupnice, kate-rirr. gre prebivalstvo Triesta v vsakem po-gVedu na roko. * Poostreno nadzorstvo nad izdelovalci čevljev. Ministrstvo za korporacije je izdalo odlok, ki priporoča oblastem poostreno pažnjo nad 'zdolovalci čevljev. Odlok pravi, da morajo pri tej akciji, ki bo rodila dobre sadove za civilno prebivalstvo, sodelovati vsi brez razlike. Zaradi tega se ustanovi pri vsakem pokrajinskem korpo-racijskem svetu tričlanska komisija, v kateri bo poleg predsednika korporaejskega sveta predstavnik industrije ter predstavnik v sindikatu včlanjenih delavcev. Porabniki, k; bodo lahko dokazali, da je kupljena obutev slabe vrste, bodo imeli pravico ■obutev vrniti prodajalcu ter zahtevati od njega povračilo kupnine odnosno odškodnino. * Nova dela v pristanišču mesta Fhime. Ministrstvo za j-avna dela je odobrilo gradnjo dvojnega železniškega tira med Rivo Marco Polo, Rivo Cristoforo Colombo in valolomom Cagni. Dvojni tir bo zlasti v izdatno razbremenitev pri nakladanju in izkladanju tovorov v fiumskem pristanišču. Stroški za dela so preračunjani na milijon lir. * Smrt slikarja Rivarolija. V Rimu je nrnrl 611etni s! i J; m- Giuseppe Rivaroli, ki si Je stekel velik sloves kot portretist in slika:: živali. * Prepovedano prodajanje keramičnih ploščic. Ministrstvo za korporacije v Rimu objaivlja, pojasnilo k svojemu razglasu od 17. januarja t. 1. in pravi, da je prepovedano vsakršno izdelovanje in prodajanje keramičnih izdelkov, med drugim tudi ploščic za oblaganje sten. * Razstava diisseldorfske umetnosti v Rjirmu. V Rimu so te dni otvorili raizstavo dti-sseklorfske umetnosti. V imenu vlade je bil navzoč državni podtajnik iz ministrstva za narodno vzgojo Rispoli, za nemško poslaništvo v Rimu pa princ Bismarck. Navzoč je bil tudi predsednik konfederacije svobodnih poklicev nar. sv. Cornelio di Miiirzio. » Kaznovana pozabljivost. V Genovi na postalji je prišla Lina Stura na neverjetno lehkomiseln način ob svoje uhane. Morala si je z robcem obrisati nos, pri tem pa je pozabila, da je imela v robcu zaviia uhana z briljcinti v vrednosti 230.000 lir.' K j je potegnila robec iz torbice, sta ji uh?.na padla na tla. Pozneje se je spomnila na svoje uhane. Tekla je v čakalnico, da bi dragoceni nakit poiskala, uhanov pa oe-ve.la ni bilo nikjer več. * Okradeni krotilec. V Donadi pri Ro-vigu gostuje cirkus, pri katerem jc Oskar Koniot nameščen kot ki oLilec. Te dni, ko je b;l Koniot pri predstavi v levji kletki, mu je neznanec izmaknil iz njegovega šotora listnico z več tisoč lirami. O storilcu ni sledu. * Preprečena železniška nesreča. Strojevodja Menotti Gigiolti, s ter 63 let, je dne 8. julija vozil tovorni vlak na progi Go-rizia—Picdicollc. V okolici Buccave je začutil, da kolesa lokomotive dr: i j i naa'j. Istočasno je v strojevodjo buhnila iz kotla pari ter ga močno opari'«. Nrvzlic temu je mož s spretnim manevriranjem p p;a-vil regulator ter dosegal, da je lokomotiva zopet prišla v pravilni tek. Ob prlholu v Piedicolle je moral strojevodja zapustiti svojo slu.Voo ter se zateči v ambulanco po zdravniško pomoč. * Smrtna prometna nesreča. V Comu se je 171etna Livija Gafuri peljala s kolesom po cesti. Za njo je pridrvel fiicbus, ki jo je podrl na cesto ter povozil. Ker si je pri padcu zlomila tilnik, je v bolnišnici kmalu izdihnila. * Tramvajska nezgoda v Triestu. v soboto 10. julija se je primerila v Triestu, Corso Vittorio Emanuelle, huda tramvajska nesreča. Ob 11.20 dopoldne je tramvajski voz. ki je pridirjal iz Ulice SUvio Peilico, skoči! s tira ter zdrknil proti fotografskemu ateljeju »Genova«. Vozilo se je močno poškodovalo, vse šipe so se zdrobile, med potniki pa je bilo šest žensk precej resn0 poškodovanih. * Giljotiniranje dveh mladeničev v Fi^nciji. Iz Lizbone poročajo, da sta bila v Franciji zadnje dni usmrčena dva mladeniča. Prvi je ustrelil svojega profesorja. drugi je pa zagrešil težak napad na vodjo nekega obrata. Oba sta bi!g giljo-tinirana na dvorišču jetnišnice Guiney les Douai. * 13 let ječe za poskusen umor. Porotno sodišče v Genovi je obsodilo 34 letnega Alestssndra Priana. ki je hoče! umoriti svojega bivšega i-joedarja Gu-glielmettija z namenom, do bi ga oropal, na 13 in pol leta ječe t?r tia 9000 lir globe. I TT h Gostovanje Zlate Gjungjenac Pri zadnji predstavi letošnje sezone za S®coente bo pela vtogo Cho-cho-san v Fnocinijevl operi »Madame Butterfly« Zlata Gjungjenčeva. Pevki, ki je ljubljenka UtArljanskega gledališkega občinstva, želimo v njenih nastopih popolnega uspeha. u— Novi grobovi. Po dolgem in mučnem trpljenju je preminila v 76. letu starosti vdova po brivskem mojstru ^a. Terezija Gjudova, rojena Tekavec. Zapušča dva sinova in številno drugo sorodstvo. Pokojn'-ca leži na mrtvaškem odru v hiši žalosti na Kongresnem trgu 6, na zadnji poti pa jo bodo spremili v sredo ob 17. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgem trpljenju je umrl major v pokoju g. Beno Puteani. Zapušča soprogo in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v četrtek ob pol 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Dotrpel je vezilni mojster tovarne Štora g. Franc Praznik. Pogreb je bil včeraj popoldne iz hiše žalosti na draveljsko pokopališče. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno soža-lje. u— Več sonca si želimo! Kmalu bo že minil prvi poletni mesec, toda skoro bi lahko rekli, da nam niti enkrat ni bilo pošteno vroče. Druga leta smo ob tem času kar »gagali« zaradi vročine, letos pa so bili doslej redki dnevi; ko bi nam bil suknjič odveč. Pogosto deževje je najbrže vzrok, da se zemlja ne more prav segreti Minili so dobri trije dnevi odkar ni deževalo in že se je ozračje precej segrelo. V ponedeljek čez dan se je termometer dvignil na 29° C, do torka zjutraj pa se je ozračje spet ohladilo na 14.4" C. Zračni tlak je od ponedeljka na torek nekoliko popustil, tako da je barometer zabeležil 762.5 mm. Vremenski napovedovalec v Zvezdi obeta še vedno deževno vreme. u— Vse rejce goveje živine, ki popisa do danes še niso napravili, poziva mestni kmetijski odsek, naj v izogib strogo določenih kazni naznanijo število in težo goveje živine najkasneje do vključene sobote, 17. t. m., pri kmetijskem odseku mest- nega gospodarskega urada v Puccin'.jevi (prej Knafljevi) ulici št. 2. če bo po tem roku ugotovljeno, da imajo rejci neprijavljeno živino, bo proti njim postopano po uredbi Visokega kcnvsarijata o prijavi in zapori živine, ki je objavljena v »Službenem listu« kos 44 dne 2. junija t. 1. u— L u p š a Fric, operni pevec, in Matu! Dore, pevovodja, sta izšla iz zbora Ljubljanskega Zvona. Oba sta dolga leta delovala v zboru kot pevca in si nabrala potrebnih izkustev za nadaljno umetniško delovanje. Na koncertu 19. t. m. se predstavita oba Zvonaša prvi kot solist, drugi kot pevovodja. Koncert bo 19. t. m. cb 20. v veliki dvorani hotela Union. u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem upoštevanju predpisanih navcdil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Meha-n;čn°-sugestivna metoda. u— Namesto cvetja na krsto ge. Zerjav-Ehrlichove daruje rodbina Hofreiter Društvu slepih L 300.—. v isti namen daruje gospa Ana Bogojevič in sestra Hermina L 200,— Društvu slepih. u— Tsehaniha Fli Vam napravi pri sen-čemu iz pordele kože krasno rjavo polt. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah. u— Velike povečane fotografije po vsaki sliki izdeluje Učno in solidno foto B E M, Ljubljana, VVolfova 6. u— Tvrdka L. M. Ecker sinova, klepar stvo ln vedovodne inštalacije, vljudno sporoča. da zopet sprejema telefonska naročila na številko 29-33. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli spet nekaj ponesrečencev. I4le1na gojenka mladinskega zavetišča v Ljubljani Rronislava Jurišičeva je padla in si zlomila delnico. Krava je podrla in pohodila 60letno poscstnico iz Sela Jero Br-čar.ovo. tako da ie žena obležala s hudimi notranjimi poškodbami. Desnico si je zlomil nri padcu fllelni sin orožnika Alojz .Tenko iz Jezice. Tudi 8letni sin krojača Vinko Kranic iz Ljubljane si je pri padcu zlomil dc?nico. Spodnje štajersko Kmetski tabor v Veliki Nedelji. Pred šolo v Veliki Nedelji se je v nedeljo zbralo veliko število kmetov od blizu in daleč. Kmečki okrožni vodja Straschill je govoril zbranim o dolžnosti kmeta v vojni, rekoč, da jc hrana orežje in da morajo kmetje prav zdaj, ko so njihovi sinovi v vrstah ostalih borcev, s podvojenimi napori Izpolnjevati svoje naloge. Protiletalska obramba v Vojniku. V dvorani rajfajznovke v Vojniku je bil pred kratkem sestanek letalske zaščito. Na sestanku je imel predavanje o angleških za-žigalnih bombah Wclfgang Hofbauer. Iz Rogatca poročajo, da je imel Jožef Berlizg pred kratk'm veliko lovsko sreči. Ustrelil je krasnega srnjaka, ki je odrt tehtal 25 in pol kg. žival je imela tudi krasno rogovje. — Za zaključek šolskega leta v Rogatcu je imela mladina filmsko predstavo. Dečki in dekleta so z velikim zanimanjem sledili predvajanim filmom iz vojne in delovne službe. Spcdnještajerske mladina v okrevališčih. Delovno politični urad je v sporazumu z zvezn'm mlad!nsk'm vodstvom in posameznimi obratj po zdravniški preiskavi poslal spodnještajerska dekleta in fante na okrevanje, in sicer dekleta v St. Gallen fante na v We'sscnbach. Kakor poroča dunajski dnevnik, so med dekleti zastcp-ice vseh poklicev in iz vseh krajev Spodnjega štajerskega: tovarniške delavke, pisarniška moči. modistinip, krojačicc. laborant r e, železničarke. strugarke. r sarke itd. Dekte-ta in fantje imajo v okrevališčih vso udobnost, da lahko pridobe na teži. To pn. jim tudi dobro uspeva. V 8 dneh se je povprečno vsak zredil za 1 Ln p^l kg. Novi grobovi. V Mariboru so umrli '5-lctni ključavničarski mojster Jurij Barče.l. 58 letni rudar Ivan Glaser, 79 letna posesti r.ica in vdova pekovskega mo Istra R talija Mulec, rojena Rostlova. sir ček kleparskega mojstra Ivan Oset iz Celja 'n s'n -ie-lavca Ačolf Sever s Tczna. V Marenborgu ie preminil v 73. letu staresti posestnik Franc Bruderman. Pogreb h"rca z vzhodne frorte. Preteklo nedeljo je bil v Šmarju pri Jelšah pogreb na vzhodni fronti padlega Henrika Sivke. Pogreba so se udeležil' brambovC!. gasilci, mladina in obveznici delovne službe. Krajevna pevska skupina je pela pogrebne pesmi. Priprave za odlet italijanskega izvidnega hidroplana KULTURNI PREGLED še o produkciji igralske šole Iz polemičnega članka, ki smo ga prejeli v zvezi s kritiko »Slov. doma«, posnemamo nekatere splošno zanimive odstavke: Neprijeten je vsak odgovor kritiku, ker !»zbuja videz poskusa oprati ali ublažiti neuspeh, ki ga je ocenjena prireditev doživela. Tudi ie neprijeten, ker dobi ob njem čitatelj občutek, da ocenjeni ne zna kritike mo^ko prenesti. Kljub tem pomislekom podajam kot skromen udeleženec nastopa igralske šole, popolnoma si v svesti napak, ki sem jih zagrešil sam, in onih. ki jih je imela vsa prireditev, nekaj pripomb h krit:ki tega nastopa v »Slovenskem domu«. Da izpodbijem gornja dva očitka, ki bi se lahko komu porodila, zatrjujem, da nam do kakega olepšavanja sploh ni, nasprotno, dn nam je dobrodošla vsaka resna strokovna kritika, drugič, da smo bili navajeni vsak dan po ju med kritiki imeli, bi na prvi pogled ugotovilo, da gre tu za popolnoma določeno smer Nastop ie imel namreč enoten značaj Kaj je hote! pokazati? Da sc je pojavila skupina, čeprav šolsko organ'zirana. ki v stremljenju no reformi gledališča, ki sc kaže zadnja desetletja hodi popolnoma svojo pot. ki jc sicer od zunanjc-tehnično reformatorske smer diametralna na-sprotra. vendar pa prav tako radikalna To ie smer, ki i;če preporoda gledališča ob Vru drame. ki hoče s prvotnim plemenitim- kiasično-patctičmm občutjem in idejno podprtostjo. ki ima svc.je korcn;nc v zvezi z nadčutnoStjo. dvigniti svet drame v nadvsakdanjost in ?cle na tej ravni grad ti umetirško resničnost, ki nikoli ni in ne more biti vsakdanja. Jc to upor na eni strani proti poplitvcnju gledališča s po-spravitvijo vsakdanjostne navlake. kU v njem bohoti, na drugi strani borba proti artistično-tebnični smeri, ki pomeni po naše prav tako propad gledališča. To je nekako pot po ovinku. ne le kratek korak od /:vljenjskc resničnosti v odrsko, iz diletantizma v izrodek gledališkega naturalizma, ampak, ker je oder osredotočen prostor in drama če smem tako reči, kor.dcnzirano življenje, obvladanje najprej vseh prvin, če hočete klasčnega patosa. na zunaj okorele stil'zacije in tiste prepetrebne zgoščenosti, intenzitete občutja in izraza in šele nato gradnja resničnostnega. individualnega Kakor je igralčevo ustvarjanje, če je pravo, izločanje iz skupine individuov tega. kar ie tip čno in potem individualiziranje *ega tipičnega 'n nc. kakor se zgodi tol kokrat kopija« vzeta iz vsakdanjosti. Tu je kdmen ločIHel Res je da vsega tega ni bilo moči točno razbrati iz besed, ki so bile napisane v razumevanje nastopa. Toda če bi bilo to vse že prej nap'sano. nam za pisanje ocen ne bi bilo treba kritikov, temveč skromnih prepisunčkov. In če je naš mojster tako navihan, aa kadar pi?e. ne zna samo kaj povedati, temveč tudi molče nastaviti zanko, v katere se jwtem. ne po naši krivdi, ujame kalin, v našh očeh samo pridobi. -~drič. Novice iz otroškega paradiža Da se pridni otročički vsaj nekoliko potolažijo, ker pri otvoritvi svojega mikavnega paradiža niso mogli pokazati vseh svojih umetnij, enako se pa nekateri sodelavci n'so mogli posladkati z malinov-cem in bonboni, dobe sedaj še štiri bele baeke in dva oslička. Backe je že v ponedeljek pasel korajžnl Andrejček v senčnem logu takoj nad igriščem, kjer je travica najsočnejša in naj-nežnejša. Toda pastirček Andrejček je tabo skrben, da backov nikakor ne pelje še na igrišče, ker se morajo prej privaditi otrok, da se jih ne bodo bali. Pa tudi otro-čiči se bodo morali navaditi svoj'h jnnč-kov, da jih zlasti večji otroci ne bodo mečkali, tepli ali kakor koli drugače mučili. Spet poudarjamo in opominjamo majhne ln velike obiskovalce Otroškega pata-diža na županove besede, da je OtroSitl paradiž last najmanjših Ljubljančank tn Ljubljančanov, torej predvsem otrok, lil še ne hodijo v S«lo. že pri otvoritvi pa so dečk, stari po 10 in tudi več let, zaslužili prav strog ukor, ker svojih manjših tovarišev niso pustili k malinovcu in bonbonom, še manj pa na vrtiljak in gugalnico. Zapomnijo naj si, da ima predšolska deca zajamčeno prednost v svojem paradižu. To morajo upoštevati vsi šolarji višjih razredov ljudskih šol, posebno pa še srednjih šol, da ne bodo kaznovani za svoje preveč razposajeno ali celo razuzdano razgrajanje. Pridne deklice in pametni fantki bodo majhnim tovarišicam in tovarišem radi pomagali pri igrah, posebno pa še na vrtiljaku in na gugalnicah, saj bodo sami pozneje tudi lahko prišli na vrsto. Na vrtiljaku in obeh gugalnicah je namreč sedaj taka gneča, da se na vrtiljaku otroci res ne morejo zvrstiti. Zato so pa stopili v krog k posvetovanju in sklenili poiskati kakega dobrega strička Miklavža ali dedka Mcccna ter ga po predočenju dejetov in koreniti utemeljitvi prav lepo prositi še za drugi vrtiljak, ki jc v mestu Ljubljeni nekje še na razpolago ter je skoraj polovico cenejši kot sedanji, ker pač ni tako težek in močan ter trden, čeprav jc er.ako velik kot sedanji pisani vrtiljak na Igrišču. Najmanjše bo že vrtel in prenesel. Deklice, pos-bno pa še fantje z ljudskih šol bodo pa prišli na vrsto že te dni, saj se za Otroški parad ž žc učita olike, seve- j da pa tudi urita voziti dva živa, prava dolgouha oslička. Morda že kraj tega tedna, prej ko ne pa že prihodnjo nedeljo bosta oslička v novi opremi z majhnim vozičkom pridirjala v Otroški paradiž. To bo veselja pri vožnji z njima in pri ja« hanju! Prav tako ne bo treba dolgo čakati na štiri f-olničke, ki bodo na veslače čakali v lopi kraj zidanega poslopja onkraj ribnika. No, in v tem tako lepo prenovljenem poslopju bo pa okrepčevalnica za vse obiskovalce ter majhne in velike goste Otroškega paradiža. Tam bodo tudi prostori, da ne bo trtbn več hoditi za grm. Nič manj živo kot pri vrtiljaku ln gugalnicah pa ni pri vodnjaku, potočku in v brodišču, torej na prostoru, ki mu obiskovalci v spomin na izvor znm'sli in na začetnika Otroškega paradiža že p:a-.ijo »Adlešičcv studenec«. V ponedeljek popoldne je bila ob Adlešičevem studencu taka gneča, da so se otročički postavili kar v vrsto ter bredi', v vrsto urejeni, po strugi studenca. Obenem pa moramo pohvaliti otroke, ki so se tudi ob gi'gnlnici postavili lepo v vrsto ter mirno čakali kot njih mamice na ž:vllskem trgu. da prdejo na vrsto. Ko že govorimo o studenčku in brodišču moramo povedati, da »ta ve* potoček in brodlščc vsako jutro osnažena, torej prav vestno izplaknjena, da se spet neteče popolnoma čista voda iz mestnega vodovoda. Dvakrat na dan pa studenčka ni mogoče izplakovati. ker bi »e voda v brodišču ne ogrela dosti, da brez nevarnosti za prchlejenje lahko bredejo tudi najmanjši otroci po topli vodi. V velikem kolobarju s peskom je tudi vse polno otrok. Sedaj kopljejo ln orj?jo po peeku ter pesek merijo s posodicami. Ko pa dobe v kolobar še mivko, ki jo 1c namah težko dobiti, bodo pa v kolobarju začeli gnesti hlebčke, delati jx>tičke, utrdbe in gradove. Tak bo torej Otroški parad:ž ob toplih sončnih dnevih. Pozimi bo pa na ribniku drsališče, zavetje bods pa drsalci imeli v dobro zakurjeni okrepčevaln-ci. Otroci in prijatelji otrok naj ne bodo preveč nepočakani in nestrpni. s;ij bo Otroški paradiž vedno mikavnejši in popolnejši. Siocr pa za to trditev ni treba jamstva, saj so že z nedokončanim Otroškim paradižem zadovoljni tako otroci kot starši. Nesreča. 35 letnemu kovaču Jožefu FIu-serju s Pobrežja "'e padla na nogo 200 Kg težka železna plošča in mu jo hudo poškodovala. Moža so prepeljali v mariborsio boln!f,n!co. Gn*ppr?rk mrd mladino. Preteklo nedeljo ie bilo v mladinskem taboršču pri Šmarju pri Jelšah veselo popoldne. 90 otrok sc je razveseljevalo ob- nastopu šmarskih deklet, največje zanimanje pa je bilo za Gašperčl.a. Z Gzfm^hem Zbcr mladinskih skupin v Radovljici. Pred kratkim se .ie zbralo na športnem prostoru v Radovljici okoli 50 deklet mladinske skupine na prvi okrožni zbor in skupinske tekme. Spored se je začel z jutranjim slavjem, na katerem je govoril okrožni proDagandni vodja Oberdorfer Nato ie pevsko tekmovanje prineslo mno-Kn rrzpoloženja. Po kosilu šo bile športne teknil ki ?o jih zaključili narodni plesi. Mladinske skupine z Bleda. Dovjega in Tržiča so prejelo prva tri darila. Po razdelitvi nagrad ie govorila oddelna vodite-Ijira Goritschniggova. prrcrili sn se v Kranju Tvan Jama in Ffnčiška Kuraltova. Jožef Bregar in M^tildn Surgova, Jonez Sajovie in Angela Gašporlinova. Franc Gros in Jožefa Prav-stova. Andrei Penček in Pozaliia Zohar-ieva. Franc Mnrolt in Angela Terpinova. Jakob Grošelj in P.fargarpta Švabova. Leopold Krajner in Vera Zagarjeva, Peter Podgoršek in Marija Mubičeva. Franc Pirter in Emilija Štalčeva. Janez Jereb in Katarina Slikova. Oto Rode in Rozalija Rinanova. Alolz Pernuš in Alojzija Tri-larjeva, Ivan Šterk in Katarina Kernova, Herman Koller in Justina Lončarjeva. •Tožef Pfajfer in Marija Fabianova. Jurij Košnik in Ana Zupanova, Pavel Kristan in Katarina šturmova. Jožef Pavičič in Bronrlava Florjančičeva. Janez Korbar in An t Šilerjeva. Gustav Fiber in Berta Pi-kova Žalil-učno slavje kranjskega učiteljišča. 7,^kHučna slovesnost na kraniskem učiteljišču je bila dne 30. junija. Ob tej prilik," ie ravnatelj zavoda dr. Koschler dal kratek pregled o šolskem, športnem, strah-karsko-tjolitičnem in kulturnem delu v nfetekl. Med metalci krogle fa pokazal največ talenta in najboljšo tehniko drugoplasirani Dolničar, ki je ob pomanjkanju potrebnih kilogramov dosegel ta rezultat predvsem zaradi velike brzine. Kopje, posebno pa še disk, sta dala podpovprečne rezultate. Dočim to pri di-sk:u ni čudno, ker zahtevajo boljši rezultati precej temeljito poznanje in v glavnem obvladanje tehnike, bi pri kopju pričakovali rezultate preko 40 m. ki ne zahtevajo posebne stilne popolnosti. Zelo pomanjkljiv stil smo opazili, razen S- ali treh, pri tekačih, ki so tekli na v -goče in nemogoče načine. Tu bi p: da je pravilni tek osnovna zabt.jva s- oraj vse lahkoatletske discipline. kajti .sak skok ali met se začne z delovanjem nog. In če njihovo delovanje ni pravilno, je jasno, da tudi celotna izvedba ne more biti uspešna. Posebno slabi ultati v skoku v daljino gredo na račun pomanjkljivo^. Mi j: bil izvede stadionu Hermesa. .b doigotraj.am popravilom in graditvami ji jvih naprav žal v marsičem še ni najboljši, da bi omogočal boljše rezultate. Posebno zaletišča za skoke in samo tekališče so še mnogo premehkL Tudi manjka še nekaj naprav, ki bi omogočile boljšo organizacijo. Toda za sedaj bo moral pač zadovoljevati skromne potrebe. Tudi gledalcev je bilo precej več kakor na prejšnjih prireditvah, tako da smo jih lahko našteli vsaj za troštevilčno število, kar nam do sedaj nikakor ni uspelo. Sodniški zbor je bil zbran zelo maloštevilno in se je prireditev zavlekla Dreko poldneva, kar sa ob tako majhnem šttvilv tekmovalcev ne bi smelo zgoditi Zato deloma razumemo slabo voljo enega sodnikov, ki je imel morda še druge opravke, ki pa bi kljub temu moral še počakati eno minuto ali dve, da bi sotrudniki fistov vsaj lahko prepisali rezultate, če jim to že med tekmovanjem ni bilo mogoče. Kakor že omenjeno, so se najbolje odrezali Hermežani, ki so tudi prejeli lepo plaketo, darilo C. O. N. I.-a, nato Vičani in slednjič Planinci, ki pa so tudi imeli najmanj udeležencev. Domače tablice Bilanca nogometnega prvenstva za sezono 1943 v številkah V nedeljo 11. t. m. se je po 12 nedeijah končalo domače prvenstveno tekmovanje v nogometu, in sicer b^ez prevelikih presenečenj. Kakor smo že v zv n s poročili o nedeljskih dogodkih objavili na kratko v torkovi izdaji našega lista je prvo mesto v prvi diviziji zased!? Ljubljana, zadnje pa moštvo Tobačne tovarne, v drugem razredu. pa sta na teh dveh mestih Mladika kot najboljša in Vič kot najslabši. Danes bi radi k tem ugotovitvam objavili še razpredelnice v številkah, ki še podrobneje kažejo uspehe in neuspehe posameznih udeležencev v raznih razredih. V I. diviziji je slika zaključne tabele takale: Ljubljana 6 6 0 0 35: 7 12 Hermes f 4 0 2 13 :14 8 Mars C 2 0 4 11 :20 4 Tob. tovarna 6 0 0 6 4:22 0 Kakor vidimo, je Ljubljana to prvenstvo odločila zase najbolj sigurno in z vsemi dosegljivimi točkami, na naslednjih mestih Pa so z enako razliko štirih točk razvrščeni Hermes, Mars in Tobačna tovarna. Ta vrstni red je izredno točen v presledkih in tudi bolj ali manj pravičen, saj so si Hermežani po igrah zadnjih nedelj svoje častno mesto gotovo zaslužili, medtem ko Marsu že zaradi tega ni preostalo več kakor samo rešitev pred morebitnim odhoi.jm v nižji razred. Mladika kot zmagovalec med štirimi klubi H, divizije je prišla na to mesto za spoznanje manj prepričevalno kako: Ljubljana v I. diviziji, ker je zmagala od 6 tekem samo v petih, medtem ko je eno odigrala neodločeno hi to točko odstopila Žabjaku. Drugo in tretje mesto je zasedeno z dvema kandidatoma (žabjakom in Korotanom) z enakim številom točk in moramo za zadnjo odločitev, kdo bo drugi in kdo tretji, še počakati na primerne sklepe Nogometne zveze. Zadnji je ostal Vič, ki je rešil športno čast prav v zadnji tekmi, kjer si je zasluženo priboril prvo in edino točko vsega tekmovanja v srečanju z žabjakom. Tabela sama pa je takale: Mladika 6 5 1 0 21 :10 11 žabjak 6 2 2 2 lu: S 6 Korotan 6 3 0 C 12 :13 6 Vič 6 0 1 5 7 :23 1 Ko že delamo številčno bilanco letošnjega domačega prvenstvenega plesa, je prav, da kar pri tej priliki priključimo še ostali dve tabeli, in sicer za rezervna in mladinske moštva. Medtem ko je v skupini 7 udeležencev turnirja rezervnih moštev prvo mesto zasedla rezerva Ljubljane pred Korotanom in Mladiko, je med mladino vprašanje prvaka prav za prav še odprto, ki se je, kakor znano, končala neodločeno z 2 : 2. Ce bo zveza ugodila protestu, bosta Hermes in Vič imela enako število točk in bo verjetno tudi tukaj odločila ponovna prvenstvena tekma o končni zmagi, v nasprotnem primeru pa bo prvenstvo v tej skupini pripadlo mladi enajstoriei šišenskega Hermesa. Tabelici pa sta naslednji: Mladinska moštva Hermes 6 5 0 1 97 3 10 Vič 6 4 1 1 12: 4 9 Mladika 6 4 0 2 21: 6 8 Tob. tovarna 6 3 1 2 19:11 1 Ljubljana 6 3 0 3 16 : 3 6 Mars 6 1 0 5 4 :22 2 žabjak 6 0 0 6 0: 32 0 Čisto na kratko Glavni dogodek pretekle nedelje na italijanskih terenih je bilo atletsko prvenstvo posameznikov v Milanu, na katerem se je pokazalo predvsem, da mladi naraščajci še niso dorasli »starim bajtam« in je šest najvišjih naslovov sploh ostalo njim. Med udeleženci tega tekmovanja je bil tudi naš ožji rojak Zmago Košir, ki je v teku r.a 1500 m postal novi italijanski prvak v iz-bornem času 3:56.8. Ostali zmagovalci so bili: na 100 m Mariani 10.7, na 400 m Lan-zi 48.3, na 5000 m Beviacqua 15:23.1, na 110 m z zaprekami Facchini 14.9, v sko:cu v višino Campagner i .90, v troskoku Pie-racci 13.71, v metu krogle Bertocchi 14.19 in v metii kladiva Tadia 49.18. Lahkoatletska zveza hi skupen trening. Trener Fidala bo vodil treninge sledeče dneve: v sredo 14. t. m. na Hermesu od 16.30 do 20; v četetek 15. t m. na Hermesu od 16.30 do 20; v nedelj* 18. t. m. na igrišču Tivolija od 9 do 12 (samo za metalce, ska-kače in za tekače z zaprekami — za moške in ženske). s— SK Vič (službeno). Juniorji. ki so odrejeni v Trieste, naj nujno dostavijo krstne liste in 3 slike. I. moštvo in rezerva naj se zbereta v četrtek ob pol 21. pri predsedniku. Atleti imajo sestanek danes v sredo ob 20. pri Oble :u v Glinški ulici. Rezerve Ljubljana 6 6 0 0 17 : 5 12 Korotan 6 5 0 1 15 : 8 10 Mladika 6 4 0 2 17 : 8 8 Žabjak 6 2 1 3 13 : 11 5 Hermes 6 1 1 4 9 : 8 3 Vič 6 1 0 5 7 : 21 2 Mars 6 1 0 5 6 : 23 2 Divjal je tako silno, da so se kamenite stopnice pod njim lomile in rušile, kakor da bi bile iz sadre. In glej čudo! Še preden je pridivjal do izhodnih vrat, se je zmanjšal. Vsa bogata, z zlatom vezena obleka mu je v cunjah odpadala, namesto nje pa je bil kar naenkrat spet v svoji rdeči obleki. Ko je pridirjal na cesto, je bil komaj še pedenj visok. Črni vranci, ki so se prestrašili majhnega človečka, so se vzpeli in potegnili kočijo. Velika, težka kolesa so pregazila zlobnega škratija! i Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustil naš preljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod PUTEANI BENO MAJOR V POKOJU previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 15. julija 1943 ob uri popoldne z žal — kapelice sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. julija 1943. Globoko žalujoči: HEDVIGA, soproga in ostalo sorodstvo Mali Kdor iflte dufiio plača m vsako h—jau l —jo m ara tu oro» ui&so —.bo » imanjt naslova «11 Šifro L 2/—. Najmanj« Imot se te oglase je L T.— - Za Senltvc ln dopisovanja. Je plačah Ea vsako besedo L L—, m vse druge oglase L —.00 ee be&edo aa drt m prov takso L — 60, ■a dajanje fin— ali Cifro L S.— Wa1man)fr tmno a» te oela^e Je L '.O — Hišni posli Iščejo slažbe Stari dami želi inteligentna gosjiodifra 27 let, kot družabnica voditi samostojno tudi gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnicec. 11789-1 Hišni posli dobijo službo Dve gospodinjski pomočnici eoa za gost. kuhinjo, draga za vrB gospodinjska d« ]a :n veselje do vrt«, iščem. Naslov v vseh po*'.. Jutra. 11815-!a Žogo za brca;:. prodan Sa$lev v vseh posl. Jutra. t'.- Telefonski aparat nam.zni in nekaj knt>. pr". d« »Herkui-s«. Sf-lenhorgota 4. dvori-če. 11604-6 Damsko zapestnico lepo z uro, kupim. Ponudbe !- odd. Jut.a pod »Ris 1-.310-7 na og. dobra Drogeristko s popolnim znanjem otroke, sprejme drogTija. Nastop fini. be takoj. Ponudbe na ogl. odd. J ti tri rod »Drogeristka«. 11781-3 Šivilja za na dom. išče zaposlitev. Nuslovt Rihar, Sv. Petra c. 22. 1180S-1 U* Pege in lišaj Vam zanusljivo od-tran: Alba krema. Drogerija KAN C. Židovska uitej 1 11758-6 Mrčes (uši. sten:cc, bolhe itd.) zanesljivo uničite o Toxin praškom. Drogerija K AN C, Židovska ulica 1. 117-77-G Zelo ugodna priiika! Pohitite! i pirotske preproge v skupni velikosti 6 in pol kv. m. skupno prodam za 4300 lir. Na-lov v vseh posl. Jirra 118(17-6 Prodam zastore, damsku Čevlje 37 --38, perilo in slike, šivilja. Novi trg 1, priiičje. 11SOO-6 Umivalno garnituro iz porcelan«, prodam. N«f!ov v vseh posl. Jutra. T'.734-6 Kupim kovčeg lahko usnjen srenje velik, d'bro ohranjen. Naslov v vseh posl. Jntra. 11812-7 Kupim površnik debro ohranjen m. srednjo postavo in kopajno bnoo. gve- :osavska ul. 6. podpritličje, Bež:grad. 11786-7 Kupim: tVells, Srpska triologijs, Vojna in mir, Ana Karenfna, Oniflen-Mnl, Pokočeno polje ter drage dobre 5'oveneke, srbohrvaške in nemške knjige. Ponudbe na ogl. odd. jntra pod »Dober dske. 11790-8 Dva kompleksa .••'.K' kv. m na V->o n :9.rt00 k v m ■ nbs >.el-7Tr-ki i)T'Z tir.-ni.i — nTV.ii^t nore1'...... Pnrre TH* oi ■■ nH. .lMra ;rwj , ., 115:-:-2ti Dežni plašit mošt:, vel k, ! bro ohranjen, kupim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra ood »Dežn- plašč<. 1-306-13 IzC razcna daina I j<0 • Litca iij. Ba ti! ieE , ako^eje »'n'f.e m. z.iKin.ifi z akadem-KO iz-obnžmia gaspoiM od 45 oo [t T s ar:m. ki b: rr,' 1 sf-ije do vodstva veiiketa podjetja. P:d »Velcobrat«. Lepe bele hlače dobro ohranjene, obleka in žaket e telovnikom za visoko postavo, prodam, ku-tinsk i 9. 11801-13 Prehrana V rejo oddam otroka. 7 mes. sferegn pošteni in ®ažni drnžini preti dobri nagrad:. Pisnpne pcmnd-be m ogl. odd. Jutb pod »Dobroerčnostc. 11805-14 Vriajjejn Kolesa Tricikfclj, rjblien, močne konstrukcije, se ugodno proda. Ottled: Ludovik Iieršič, Ljabijana, Rimska c. 13. 11585-11 Moško kolo novo z elektr.i-no rawvetlja. vo ugoino prijdam. Ivačič Leon. Gerbičeva :Tte. 11S00-U Kupim kolesi žensko iu moško, brei gumi tudi v slabem stanjn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Koloi 11738-11 Xizki ženski sandali popolnoma novi, rujavi, etra-vtaeni se ugodno prodajo. Naslov v vieh posl. Jutra. 11)617 -6 Nove damaste prte staro blago, veliko ogledalo, posteljo, mehki les. pr^dsm. Štefan Kralj. Cril-MetHova 55. 11799-6 Moderne spalnice in kuiiinjske oprave, prodaja m'zarstro Vidmar. Vodnikova 11811-12 Prodam spalnico malo rabljeno, po ugodni ceni. Medvedova 17. hišnik. 11787-12 Kupim vilo ali hišo v eeni do 800.000 lir. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod >333<. 11674-20 Delavnico 'a mirno obrt, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavnica«. 11513-17 Kura -e je zatekla. Gregorfi"-'>'»a ulica -li. 11796-J7 Stro jno-k! jučavni- čarska dela in v to stroko spadajoča popravila sprejema Derš\6, Ljubljana, Rinu-ka 13. Šivalr: stroj Pfaff z okrogi:m (kil^iokutn, pogrezljiv v najboljšem stB-njn. prodam. Naslov v vseli pod. Jntra. 11803-23 h Ti Komf. stanovanje 2 sobi, kuhinja t vse pri-tikline. moderno opremljen, takoj oddam strank: brez otrok Naslov v vseh pes". J-jtra. 11797-21 ~ k f - S i 2 m ~ C3 02 S* y -j 5S c K/2 #-» Cj ^^ p >0 4-a- g fe tf B « So iS T? Ž ^ = > S?? W| ba a ^ = m t. ® % SUHE GOBE Sobo s kuhinjo odnosno sobo s štedilnikom, Išfem v cectru aH bližnji okolici. Ponudbe na og!. odd. Jutna pod »Dober plačnike. 11792-21» Opremljeno sobo s posebnim vhodcin in souporabo kopnlni«, oddam so. lidni osebi. Kolodvorska 23-11, desno. 11813-23 Prazno sobo lepo e uporaoc kopalnice s prostim vh'.-<3om se odda s 15. julijem dalje. Naslov v vseh poti. Jutra. 11793-23 ^o najvišji dnevni cm* nI kupu je Sever & Kozogu Priporoča se iza ob-isk bližnjim stranka« Jd. Grden, Skofja nI., trgovina z mešanim blagom 'nasproti kavarne Tabor). Dnevno zaloga sveže zelenjave, saia. ia živilskih potrebščin. 11795-31 . - •.;. f- -V ''T-^i j + ^rsemogočni je danes po dolgem in mučnem trpljenju poklical k Sebi našo nadvse ljubljeno mamico, staro mamo in taščo, gospo TEREZIJO GJUD roj. TEKAVEC vdovo po brivskem mojstru Previdena s sv. zakramenti se je v 76. letu svoje starosti preselila v boljše življenje. Blaga pokojnica leži v torek, dne 13. julija v hiši žalosti, Kongresni trg 6. V sredo, dne 14. julija na dan pogreba, ki se bo vršil ob 5. uri popoldne, pa jo spremimo iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k večnemu počitku. Ljubljana, dne 13. julija 1943. Globoko žalujoči: ALEKSANDER in ing. MILAN, sinova r TONČKA in FRIDA, sinahi; SAŠA, DUŠAN, MILAN, BOGO, vnučki ter ostalo sorodstvo ■B ^'smastsJsA EMILIO SALGARI 14 1UICA KARIB0V PDSTOtOVSKI ROMAN Noč je mahoma zažarela od bliskov in vriskom gusarjev se je pridružil mogočni grom sovražnega topništva in bojni krik vojakov iz trdnjave, ki so y trumah drli na breg. »To je godba, ki mojemu srcu dobro de!« je Vzkliknil Carmaux. S. POGLAVJE Hnd boj Španski fregati, ki sta videli, da plove žjvc razsvetljena zažigalka z razpetimi jadri proti njima, sta jo imeli za »Folgore« in sta mislili, da se hoče zaleteti v eno izmed njiju. Zato sta se približali druga drugi, kolikor so jima dale sidrne verige, da bi si bili vzajemno v pomoč. Na povelje kapitanov so zagrmeli palubni topovi. Salva je vzbudila prebivalce v Pnertu Ldmonu, in ysa posadka trdnjavice se je zgrnila na breg. Krogle niso zgrešile cilja. Zažigalka je bila za-3eta v polno. Ena granata je podrla del visokega prednjega gradiča, in dva križa sta padla na krov. »Le naj razbijajo, kolikor jih je volja!« je rekel Carmaux. »Uboga karavela je tako in tako zapisana poginu! Ohej! Pazite se!« Komaj je bil izrekel te besede, se je že spet za-bliskalo z obeh fr2gat hkratu. Ognjeni jeziki so šinili iz baterij in gosti oblaki dima so se zavalili po palubah. Španci so obsuli karavelo s peklenskim ognjem, nadejaje se, da tako ovro njen napad in jo hitro spravijo pod vodo. Učinek je bil strašen. Stena ladje in prednja paluba sta se razleteli na kose. En jambor, izpod-košen ob znožju, se je s treskom podrl. »Raca na vodi,« ie vzkliknil Carmaux, ki se je bil za časa sklonil, »še en tak zadetek, pa je po nas!« Vzravnal se je in pogledal čez barikado, med tem ko so krogle žvižgale mimo njega. Do prve fregate je bilo komaj petnajst metrov. Zažigalko, ki je njen glavni jambor še stal, je nesla sapa proti nji. Carmaux je vzel Stillerju tleče netilo iz roke in se sklonil čez top na palubi. Nato je z močnim glasom zaklical: »En mož na most! Zažgite!« Neki flibustir je preskočil barikado. Z baklo v roki se je, ne pazeč na sovražne krogle, ki so nene-homa letele s fregat, približal kupu degta in žvepla, nasutemu ob znožju glavnega jambora. Zadetek v polno ga je raztrgal na dvoje, kakor bi ga bila presekala kriva sablja. »Drug mož na most!« Spet je skočil eden izmed mornarjev čez zaslon, ne meneč se za tovarišev strašni konec. »Živeli gusa ...« Preden je utegnil izgovoriti stavek, je ubila nova krogla tudi njega. Tisti mah se je začul strašen tresk. Karavela je bila trčila v fregato in se z nosom zadrla v konopje velikega jambora. Carmaux in Stiller sta segla po kavljih ter jih vrgla med križe in konopce sovražne ladje. Nato sta potrgala bakle in svetilke ter jih zmetala na palubo. Razlita smola se je takoj vnela, in ogenj se je razširil na pripravljeno žveplo in deget. Dpset, dvanajst ognjenih jezikov je lizalo po palubi, vžigalo ladijske stene in se poganjalo kvišku proti jadrom. Sij ognja se je razlival v noč. Meneč, da je - Folgore« napadla njihovo ladjo, so planili mornarji fregate naprej in jeii streljati s puškami, med tem ko so njih palubni topovi bruhali karteče na ostali del prednjega gradiča karavele. Z zadnjega konca zažigalke je jeknil klic: »Tovariši, nazaj!« Carmaux je zapustil krmilo. Zavihtil se je preko tramovja in zdrknil po konopcu nizdol. Spodaj je stala šalupa, ki jih je čakala. »Moko, Stiller, podvizajta se!« je zavpil. ».Folgore' je že blizu!« Črnec, Hamburžan in še dva druga gusarja so planili za njim. Karavela je ta čas žarela kakor ognjenik. Ogenj se je neverjetno hitro širil. Dim smole in žvepla je dušeče pritiskal na pljuča. »Ste vsi?« je vprašal Carmaux. »Vsi!« je Stiller odvrnil. »Hitimo torej!« Čoln je odrinil. Njegova mala posadka je veslala z nadčloveškim naporom moči. Prestrašeni Španci so se skušali odtrgati od zažigalke. Toda prepozno! Ogenj je že preskakoval na fregato. Sesalke niso mogle več pomagati 2e se je plamen polaščal konopja in drogovja Carmaux je priveslal s spremljevalci do »Folgore«. »Hitro, hitro!« jim je zaklical Morgan. Flibustirji so jadrno splezali po ladji, zgrabili za vrvi in se zavihtili na palubo. »Vsi na ladji, kapitan, razen dveh, ki sta padla!« je javil Carmaux. »Folgore« je naglo odplula, komaj dve sto korakov mimo goreče fregate. Nobena luč ni gorela na palubi. Posadka je stala v temi aa/ed na svojih mestih. Druga fregata pa je zdaj vendarle spoznala, kaj nameravajo zviti flibustirji. Takoj je jela srdito streljati, v upanju, da zadrži »Folgore« in mu ubrani beg. Toda njeni izstrelki niso zadevali; udarjali so v skale na obali- Prva fregata se v svoji stiski ni mogla udeležiti boja. Plamen in dim sta jo obdajala, med tem ko ji je zažigalka še vedno visela ob boku ter siče in prasketa je pošiljala nove in nove oblake isker v nebo. Tedajci se je paluba preklala. Prednji gradič in drogovje sta zletela v zrak, ker so se bili vneli sodi s smodnikom. Žareči kosi so frčali na desno in levo. IZr^jnje: Davorin Ravljea — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratju del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Ysi h Ljubljani