Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 11. januara 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje do 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V države Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Naročnina se mora plačati naprej. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebna pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 2. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Joffre — rešiteo Francije vmro. Francija je mela posebno velkiva moža, ki se po pravici imenüjeta njena rešitela. To sta bila vojskovodja Foche (Foš) i Joffre (Žofr), ki sta v svetovnoj bojni vodila francosko vojsko do zmage i sta s tem pripomogla do zmage tüdi vsem svojim zaveznikom. Foša je Francija že prle zgübila i časti ga, kak najvekšega francoskoga junaka. Zdaj je zgübila tüdi Žofra. Velki junak je v soboto gojdno po močnom trplenji vmro. Njegova smrt je napunila z žalostjov celo Francijo. Joče za njim, kak za svojim najvekšim sinom. S Francijov vred žalüje za Žofrom tüdi ostali svet. Od vseh strani sveta prihajajo v Pariz izrazi sožalja. Med vnogimi drügimi je poslao sožalje tüdi Njeg. Vel. naš krao Aleksander. Kak katoličani lehko z veseljom naglasimo, da je bio velki mož pobožen katoličan. Pred smrtjov njemi je celo Sv. oča poslao svoj blagoslov. Ravnotak je bio tüdi slavni Foš odločen katoličan. Velkomi sini Materecerkve i zmagovitomi junaki Francije zahvala i večna slava! Eksplozija v banskoj palači v Zagrebi. V soboto je na hodniki banske palače v Zagrebi nastala eksplozija, ki je poškodüvala par dver i razbila več oken. Što je spravo razstrelivo ta, se ne ve. Bomba v brzovlaki. V brzovlaki, ki vozi na poti Milan—Zagreb—Belgrad je v ednom kupeji I. razreda bila skrita pod klop bomba. Bomba je eksploderala i je ranila fabriškoga ravnatela Rimay iz Zagreba. Žmetni časi — resna reč. Svetovni listi so pred par dnevi z ogorčenostjov poročali od dogodga, ki je razburkao vso amerikansko javnost. — V časi, kda je v Ameriki najmenje 3 miljone lüdi brez dela i v tak žmetnom položaji, da vnogi od glada vmirajo, je priredo velki bogataš Dohety na čast svojoj 21 let staroj hčerki gostijo, na štero je povabo 2000 lüdi. Ka vse se je na gostiji godilo, ne bomo popisavali, povemo samo to, da je ta gostija koštala 1 miljon dolarov (55 miljon) Din. Osvedočeni smo, da ne človeka, ki te potrete ne bi obsojao. Po pravici je zbüdila razburjenje ne samo v Ameriki, nego tüdi v drügih delih sveta. V dnešnjih žmetnih časih, kda miljoni ječijo pod težov velikanske krize, kda so miljoni i miljoni brezposelnih obsojeni na milost i nemilost drügih, je takše delo socialno hüdodelstvo. V zvezi s tem se doteknemo edne stvari, ki je naša krvava rana, štero moramo zvračiti, če ščemo, da dočakamo bolše čase. Poglejmo okoli sebe! Ka vidimo, je jako žalostno. Jezeri naših lüdi so prisiljeni iti v tüjino, da si prislüžijo to, ka njim je za živlenje najbole potrebno. Kmečki človek, ali ma velko imanje ali malo toži, da nemre živeti. Polski pridelki, živina i drügo, ka ma na odajo, nema skoro nikše cene. Dača je velka. Vsigdar več je takših, ki se zadužavlejo. Vnogo je takših, da niti za najvekše potrebčine nemajo penez. Vse to bi nas moglo navajati k najvekšoj šparavnosti. Godi pa se ravno naopak. Silvestrov večer je mino v znamenji razsipnosti. Kelko jezer penez je bilo izdanih za nepotrebne stvari. Pa ne bio samo Silvestrov večer takši. Podobne so njemi vse nedele i vsi svetki. Vsigdar ista pesem: veselice, ples i to ne samo v ednom mesti, nego na vseh koncih i krajih. Eden jo priredi v te „dobri“ namen, drügi v oni „dobri“ namen i lüdje se ne nevolijo veseliti se, skakati, kričati, piti, jesti i „mačka“ meti. Tak de to šlo do pepelnične srede. Naj pravi od teh veselic i plesov što ka šče, mi od svoje strani naglasimo, da v teh žmetnih časih ne bi smelo biti niti edne veselice, niednoga plesa. Za zdašnje čase so takše stvari pravi greh. Greh je, če zapravlajo delavci peneze, štere so si z žmetnim delom i s stradanjom prislüžili v Franciji, Nemčiji, Bački itd. Greh je, če se trošijo penezi, ki bi bili potrebni za dačo, obleko, gospodarske potrebčine, za brezmejno popivanje. Greh je, če mora drüžina doma stradati, oča pa na veselici pije, popevle, kriči, skače itd. Greh je, če se par sto lüdi po naših vesnicah veseli, jezeri i jezeri pa se žalostijo zavolo pomenkanja i jíh dostakrat mantra še nevoščenost nasproti tistim, ki majo občem se veseliti, kda oni trpijo. Greh je, če vertinje jokajo, kda vgojdno vidijo, da so njim ponoči bile vkradjene küre, drügi pa se veselijo, kda pijejo za peneze, štere so dobili za vkradnjene küre. Vse to je greh pred Bogom i pred lüdmi. Obračamo se na vso našo javnost i jo prosimo, naj bo ednok konec tem brezštevilnim veselicam. Ne gučimo proti njim, kak da bili nasprotniki krčmarov. Ne smo njihovi nasprotniki, nego jim celo želemo, da dočakajo še bolše čase. Nesmo teda proti njim, odločno pa smo proti vsem veselicam. Zakaj? Zavolo toga ne, kak da bi mi meli od njih škodo. Mi je nemamo. A lüdstvo je ma. Velka je moralna škoda. Velka je gospodarska škoda i velka socialna škoda. Tisti hasek, šteroga majo gasilna drüštva, krčmari i drügi prirediteli veselic, pa ne popravi niti desetoga tala te škode. 2 NOVINE 11. januara 1931 Delo Kmetijskoga odbora v D. Lendavi. Dne 11. decembra se je vršila v Dol. Lendavi seja okrajnoga kmetijskoga odbora pod predsedstvom inž. Mikuža, šteri je poročao od dela toga odbora v zadnjih treh mesecaj i ugotovo, da so bile prošnje za podpodporo pri zatiranji polskih miši, prošnja gledoč na uvažanje fčel v Prekmurje od kr. banske uprave vpoštevane. Za zatiranje polskih miši je bilo nakazano 10.000 Din. Uvažanje fčel na pašo v Prekmurje pa vredi banska uprava s posebnov uredbov. Seja je odobrila nekaj podpor za naküp subvencijskih kanžarov, za naküp kokotov štajerske fajte i za brezplačno razdelitev gozdnih sadik posestnikom iz okraja Dol. Lendave. Gledoč na zemlišča za okrajno vzorno posestvo se je sklenolo, da bi prišla v te namen v prvoj vrsti v račun zemlišča pri Čentibi ali pa v Zamostji v zadnjem slučaji pa tüdi zemlišče na marofi v Žitkovci. Naslednje se je soglasno sprijao predlog na kr. bansko upravo v Ljubljani gledoč na znižanje banovinskih doklad i to na sledeči način: „Zavolo velke i splošne krize kmetijstva, zavolo nerentabilnosti kmetijskih posestev i zavolo toga, ar je čisti katastralni donos, ki je podlaga za odmero zemliškoga davka, v Prekmurji vnogo višji od ostalih pokrajin v Dravskoj banovini — prosi okrajni kmetijski odbor kr. bansko upravo v Ljubljani, da bi blagovolili ta dejstva vpoštevati pri obravnavi proračuna za leto 1931/32 i znižati banovinske doklade na neposredni zemliški davek konči s 40% na 25%, ar naši posestniki pri tom velkom obdavčenji nemrejo zmagüvati vseh bremen i se morajo zadolžüvati, šteri dugovje pa upropaščajo deželo, ki je fundament i podlaga za gospodarski razvoj banovine. Tüdi nova obdavčenja kmetijskoga stana v kakšojšteč drügoj formi so zavolo težke krize, štero kmet dnes preživla, nepriporočliva. Ves slepcov. Mala vesnička Filtepec v državi Oaksaka zbüja pozornost s tem, da so vsi njeni prebivalci slepi. Edni so slepi že od rojstva, drügi pa so oslepeli že po rojstvi. Za te čüden slučaj se je zanimalo že vnogo zdravnikov. Iskali so zrok toga pojava. Pravoga zroka neso našli. Nazadnje se je oglaso nekši nemški Zdravnik, ki trdi, da so zrok slepote nekše posebne mühe, šterih majo tisti lüdje vse puno v vlasaj. Koga takša müha vgrizne, oslepne. Na znanje onim, ki v Soboto hodijo k slüžbi božoj! Na znam se vsem tistim, ki v Soboto hodijo k božoj slüžbi i neso ešče naročeni na naše liste, da te lehko dobijo v Prekmurskoj tiskarni. Vsaki, ki naprej plača vsaki mesec 2 Din. zadnjega pa 3 Din. d bi v tiskarni Novine. Ki pa plača na mesec naprej eden dinar, dobi vsaki mesec Marijin List i na konci leta kalendar i knigico „Priprava na srečno smrt“ brezplačno. Lehko se pa na več mesecov naprej plača v tiskarni. To se tiče samo sobočkih farnikov vseh vereizpovedi, ki si ščejo sami nositi iz tiskarne Novine i Marijin List. Marijini Listi so gotovi. Jako bogato vsebino majo i so velki 28 strani s platnicami vred obsega prva številka, štera de se začela te dni razpošilati. Dali smo par sto falatov več štampati z tem močnim vüpanjom, ka se zglasi na nje teliko novih naročnikov. Posebno bi prosili dečke i dekle, naj si napravi vsaki polo za sebe krožke ž ti naj delijo naše liste mladini. Zglasite se dečki i dekle, ki ščete dobroj reči slüžiti pri mladini. Na znanje vsem našim naročnikom Novin i Marijinoga Lista. Ar so delavske razmere jako teške v Ameriki i Canadi, skočimo našim delavcom s tem na pomoč, da damo naš kalendar za nje za polovično ceno našim naročnikom. Vsaki naš naročnik tak Novin kak Marijinoga Lista ma pravico, da si vzeme za svoje, ki so na deli prekmorja teliko kalendarov za polovično ceno to je za 5 Din, keliko potrebüje. Zglasiti se trbe v Prekmurskoj tiskarni v Soboti ali pa na upravi Novin v Črensovcih. Dosta jih nega, zato naj se javijo tisti, ki majo svoje prek morja, kem prle. Uprava Novin i Marijinoga Lista v Črensovcih. Vsem starim posojilnicam. Zvedeli smo, da je dobila stara bodonska posojilnica, ki je bila včlanjena v vogrskom „Hitelszövetkezeti“ zdaj nazaj nad 140 jezer penez. Pri toj priliki opominamo vse stare posojilnice, ki majo pri „Hitelszövetkezeti“ terjatve na sledeče: Posojilnice naj taki zazovejo vküp občni zbor. Vdeležiti se ga morajo tri petine vseh kotrig. Občni zbor se mora vršiti v navzočnosti kakšega kraleskoga notara. Te občni zbor naj sklene likvidacijo posojilnice i določi likvidatora. Sklepe potrdi kraleski notar i se potem vse pošle v Budapešt na naslov: Országos központi Hitelszövetkezet. Ar je termin za terjatve kratek, se naj včini vse to taki. Bojna — prokleti pripomoček V Varšavi je papeški nuncij Marmaggi v imeni poslaniškoga zbora predsedniki vlade častitao k Novomi leti. V svojem govori je naglašao, da se postavi bojna v preteklost kak pripomoček (sredstvo), ki naj bo prokleti. Svetovna kriza se more rešiti v znamenji mira. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 7 Dugovi pri krčmaraj nestožlivi Na pobüdo zveze abstinenskih i zmernostnih organizacij je nemška socialnaodemokratska stranka na Češkoslovaškom predložila parlamenti predlog, v šterom zahteva, da krčmari za duge, štere bi pri njih pivci napravili za pijačo, dužnika ne bi mogli stožiti. V tom predlogi med drügim pravijo: Točenje alkoholnih pijač na porgo naravnoč zavaja k prekmernomi pitji i dostakrat pozroča lehkomiselno delanje dugov i s tem gospodarsko vničüvanje sirmaškejših slojov.“ Čüje se, da de predlog sprejeti. Trplenje naših bratov v Italiji. Slovani v Italiji so meli žalostne svetke. Preganjanja nešče biti konec. Fašisti divjajo naprej i zaprejo vsakoga količkaj sumlivoga Slovenca. Med svetki jih je bilo zapretih okoli 40. Listi poročajo, da se začne 15. januara v Rimi velko sodno postopanje proti 60 obtožencom. Kakša usoda jih čaka, zna sam Bog. Vse kaže, da smilenja ne smejo čakati. Fašisti bodo z vsov ostrostjov i neizprostjov nastopali, kak so to včinoli v Trsti. Nesmileno postopanje fašistov proti Slovencom, je v nešternih državaj zbüdilo velko razburjenje. Pariški list „Soir“ pozavle ves dobročüteči svet, naj protestera proti takšemi postopanji 11. januara 1931. NOVINE 3 Ka novoga v Belgradi ? Pomembna izjava Nj. V. kala. Od Njeg. Vel. krala je bio sprejeti -avdijenco dopisnik pariškoga lista „Petit Parisiena“. Dao njemi je sledečo izjavo: „Jugoslavija — i jaz smem govoriti v njenom imeni — je napunjena z dvojnov volov: z volov po miri i z volov po napredki. Mi želemo mir z vsemi svojimi sosedi brez vsake zahrbtne misli i bi šteli den za dnevom zbolšati svoje mednarodne odnošaje. Gledoč na notrašnji napredek želemo z ravno takšov volov kak želemo tüdi zvünašnji napredek . . . “ Obisk japonskoga princa. Preminočo soboto je prišeo v Belgrad s svojov ženov japonski princ Takamatsu. Oba sta bila gosta naše krajeske hiše. Trošarina na žganico. Finančni minister je izdao sklep, po šterom se naj vzemejo za žganico tisti destilati iz sadja, vina, grozdja i tropin, ki majo največ 60 stopinj alkohola. Destilati, ki majo več alkohola, se računajo med špirit. Po tom se bo ravnala trošarina. Carinska pogajanja s Češkoslovaškov. Dne 15. t. m. odpotüje v Prago naša delegacija, ki de vodi- la s Češkoslovaškov carinska pogajanja. Kak se čüje, ta pogajanja prnesejo našoj državi velke ugodnosti. Krediti za kmečke tečaje. Za organizeranje (prirejanje) kmečkih tečajov je kmetijsko ministerstvo dalo banovinam 370 jezer Din. Od toga dobi naša banovina 30 jezer Din. Svetovna politika. Bojevita voščila Hitlera i Mussolinija. Za novo leto sta si privoščila Hitler, voditeo nemških nacionalistov i Mussolini bojevita voščila na svoje pristaše. Hitler je napadno Polsko, Mussolini pa Francijo. Od obeh govorov svetovni listi vnogo pišejo i vidijo v njima ogražanje svetovnoga mira. Boj proti vladi na Vogrskom. Nezadovolstvo proti vladi narašča od dneva do dneva. Kriza je vsigdar vekša i vlada ne kaže zadostnoga zanimanja, da bi jo olejšala. Zavolo toga se izraža splošna zahteva, naj odstopi. Revolucija v Panami. V amerikanskoj državi Panama je mladina začnola revolucijo. Predsednika je z vladov vred pregnala i postavila za predsednika nekšega odvetnika. V boji je bilo več mrtvih. Kalendar. januar (31 dni) 3. teden. Senje: 14. Ljutomer, 17. Sv. Peter. Vremen: Veter i mrzlo. Murska Sobota Gostilničar od Sv. Roka. Zvedeli smo, da de se 15. januara v Soboti igrala iz živlenja vzeta igra: Gostilničar od Sv. Roka. Zavolo pomenkanja prostora od igre nemremo na dugo pisati. Kratko lehko povemo, da nam prestavla slabe i dobre strani živlenja i to na takši način, da človek slabe stvari, hüdobije obsodi, dobro pa vzlübi. Glavna oseba v igri je gostilničar od Sv. Roka, podoba lakomnoga človeka. Bogastvo njemi je vse. Ne pomilüje sirmaka, ne svoje hčere, vmori celo človeka, samo da bi se dokopao do penez, štere je poželo. Za greh ga je zadela ta kaštiga, da je odnoro. Igra nas tem bole zanima, ar jo je spisao g. vučiteo Ferjan, ki je po svojoj delavnosti dobro poznani. Od svoje strani njemi želemo pri igri vnogo uspehov. — G. Ratkol zbetežao. Pred Novim letom so odpelali v Gradec v špitao g. Teodora Ratkola. Čüje se, da v želodci ma nekši beteg. Želemo njemi, da bi se kem prle zdrav povrno domo. — Iz farne kronike. V preminočem leti je bilo v sobočkoj katoličanskoj fari: 173 krsti, 104 sprevodi, 39 zdavanj. V katol. vero so stopili 3 lüdje, iz nje pa je izstopila 1. Uradnih pisem je bilo odposlanih 682. — Dar betežnikom. Trgovina Brata Šiftar i Hahn je dala za božičnico betežnikom v špitali več ducatov žepnih robcov. Lepo bi bilo, če bi se na to spomnite tüdi drüge trgovine, v šterih špitao küpüje svoje potrebčine. — Sekira je nevarna. V špitao so pripelali maloga ranjenca. Ranjen je bio pri cepanji drv. Eden njegov tovariš je šteo kalati drva. Te se je okoli njega sükao. Oni je zamahno s sekirov, a ne je zadio lesa, nego ma- lomi roko. V špitali so rano vküp šivali. — Automobil zgoro. Pred par dnevi je na poti iz Čakovca proti domi zgoro eden automobil g. župana Benka. V njem sta sedela pisač i šofer. Ognja nesta mogla zadüšiti, tak da je celi automobil zgoro. — Smrtna kosa. V tork je zatisno oči k večnomi počitki g. Josip Gregorc, davkar. Pokojni je duže časa bio betežen. N. p. v m.! Slovenska krajina. Vsemi lüdstvi Slovenske krajine. Neštetokrat smo povdarjali, da so Novine naše. Res lastnina nas vseh so ka nas je sinov Slovenske krajine. Naše so i za nas vse so. Ar so za vse, se zdaj tüdi obračajo na vse — stare i mlade, na može i žene s prošnjov, štero bi naj vsaki poslühno. V začetki novoga leta smo. Ka se je prvejša leta godilo, se godi tüdi zdaj. Edni nazaj pošilajo Novine, drügi pa si jih na novo naročajo. Prvo nas žalosti, drügo pa veseli. Ar bi samo veselje radi meli, prosimo, naj nieden ne zapüsti vrste naših naročnikov. Što je do zdaj zmogeo tiste dinare, s šterimi je poravnao naroč- nino, tisti jih tüdi od zdaj naprej zmore i to tem bole, ar ne trbe cele naročnine naednok plačati, nego se lehko plačüje mesečno. Istina je, da živemo v žmetnih časih, je pa tüdi istina, da se 30 Din. že da odtrgati v ednom leti za Novine. Vsaki naročnik si naj prizadevle, da pridobi konči ednoga novoga naročnika. Naročniki, kda prečtete našo prošnjo, stopite z Novinami k svojim sosidom, prijatelom i znancom. Pokažite jim to prošnjo i jih nagučavlite, naj si naročijo Novine. Lehko jim zagvišate, da jim ne bo žao, če si jih naročijo, ar do skoz celo leto meli dosta lepoga i hasnovitoga čtenja. — Božičnica v Žižkih. Šolska mladina v Žižkih je napravila 28. dec. ob 3. vüri pop. božinico, ki se je jako dobro stekla. Na sporedi sta bili poleg drügoga tüdi dve igri: „Sirota Jerica“ i „Angelčki praznujejo v gozdu svoj Božič. Deca so tak dobro igrala, da so se ženskam oči orosile od ginjenosti. Za ves uspeh ide priznanje č. s. M. Ligoriji Radohi, ki se je neumorno trüdila z malov dečicov. — Novi cestni odbori. Banska uprava je imenüvala nove okrajne cestne odbore. V Slovenskoj krajini so imenüvani: Za okraj Murska Sobota: Benko Josip, župan v M. So- 4 NOVINE 11. januara 1931 boti, načelnik; Koder Anton, notar i pos. v M. Soboti, načelnikov namestnik; odborniki: Cvetko Ludvik, odv. uradnik i hišni posestnik, M. Sobota; Kočar Matija, pos. i župan v Skakovcih; Slavič Štefan, pos. v Martjancih; Kühar Anton, pos. i župan v Tešanovcih; Car Šandor, mlinar i pos. v Dankovcih; Smodiš Josip, pos. v G. Petrovcih; Kovač Josip, pos. i župan v Prosenjakovcih; Fartek Janez, pos, i župan v Kuzmi; Maršik Franc, pos. i krčmar v G. Lendavi, Kerčmar Aleksander, pos. i župan v Adrijancih; Žižko Janez, pos. i krčmar v Šalovcih; Kodila Ivan, upraviteo veleposestva na Tišini; Celec Ferdinand, pos. v Rakičani; Küčan Peter, pos. v Križevcih. Za okraj Dolnja Lendava: Neubauer Josip, župan v Dol. Lendavi, načelnik; Grča Josip, pos., Dol. Lendava, načelnikov namestnik; odborniki: dr. Peterlin Makso, notar v Dol. Lendavi; Peterka Martin, pos. i župan v Beltincih; Hajdinjak Anton pos. i kovač v Odrancih; Puhar Franc pos. i župan v Bukovnici; Erjavec Mihael, pos. i župan, Bratoncih; Horvat Iizidor vučiteo v D. Lendavi; Pahor Franc kolonist v Petešovcih; Rous Matija, pos. v Črensovcih; Car Josip, pos. i župan v Dobrovniki; Litrop Štefan, pos. i župan ter član banskoga sveta v Turnišči. — Ka pišejo naši naročniki? Argentina: Kak naročniki Novin i M. l. z delešnje Argentine, se Vam prav najlepše zahvalimo za redno odpošiljatev Novin i M. l. štero vedno težko pričaküjemo i nam je dospelo v tek. leti vedno redno. (Omenimo zvün od mes. avgusta, kda Marijinoga lista nejsmo dobili: mogoče pomotoma nejste poslali? Ali se med poštov zgübo. Bio bi velke važnosti, ar so najbrž v njem objavleni vsi tükajšnji darovniki za Frančiškov dom. Smo ga že drgoč poslali. Vr.) Kak Vam g. upraviteli i uredniki Novin, vsem domačim, tak celoj našoj Slov. krajini pošilamo, od strani vsej Slovencov našega kraja prav najlepše pozdrave, z ednim pa želejmo, srečno i vesélo novo leto 1931-to. Ana Vučko, Štefan Vučko, Franc Ozmec. Dolnja Lendava. Odbor za Postavitev spomenika Blagopokojnomi Krali Petri I. Osvoboditeli v Dolnjoj Lendavi je priredo v novembri dobro uspeli Martinov večer s srečolovom. Vsem cenjenim gg. trgovcom i gostilničarom se odbor tem potom najiskreneje zahvalüje za naklonjene dobitke. Na prostovolnih prispevkih so poslali odbori. Oficirski dom v Varaždini 1000 Din., Kmečka hranilnica v D. Lendavi 1000 Din., Hranilnica i posojilnica v Turnišči 500 Din., ravn. Fejtő 250 Din., Hranilnica i posojilnica v Beltincih 200 Din., J. Vogler Motvarjevci 150 Din., Rochlitz 150 Din, po 100 Din.: ravn. Kostelec, J. Benko, notar Koder, Občinska hranilnica v M. Soboti i Občina M. Sobota, 85 Din. Skoberne, po 50 Din.: župn. Čačič, Rantaša i M. Tratnjek; Freyer 30 Din., pp. Djordjevič 30 Din., P. Kalman 20 Din., Takač 15 Din. Občine so prispevale: Dolnja Lendava 2000 Din., Dolgavas 500 Din, Beltinci 400 Din, Pince 300 Din, Dolina 300 Din, Petešovci 200 Din, Zamostje 200 Din, Bratonci 100 Din, Filovci 100 Din, Banuta 100 Din, Kot 50 Din. Nabrali so: inž. Maček v Beltincih 1095 Din. (med drügimi so darüvali: inž. Mikuš 300 Din., inž. Maček, M. Brumen i P. Osterc á 100 Din., J. Vogler, Št. Zemljič, Fr. Režek i J. Friedrich po 50 Din.), dr, Šumenjak 200 Din., kolonisti iz benice 210 Din, vojaška četa v D. Lendavi 127,50, meščanska šola v D. Lendavi 294, uradniki davčne uprave v D. Lendavi 325, pošte odtam 180, osnovne šole: Dolnja Lendava 153, Bogojina 238, Gaberje 121, Lipovci 85.25, Nedelica 80, Odranci 50, Gančani 112, Kapca 63 50, Dolgavas 120, Orožniki Dol. Lendavi 80, v Beltincih 40, v Gaberji 40, v Turnišči 235, oficirski zbor v D. Lendavi kak dohodek ofic. plesa 1020, iz nekše poravnave 200 Din. Vsem darüvalcom najlepša hvala! Odbor prosi še ostale občine dolnjelendavskoga okraja, da votirajo i vpošlejo kempreje svoje prispevke. Naj ne bo v našem okraji občine, ki ne bi ničesa darüvala! Odbor. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Črtomir Cvetkov: Oženo se je . . . III. Štefan pa je med tem odišeo k sosedovim. Tam je že bila tmica. Prišeo je do hišnih dver. Dugo je premišlavao, ali naj sklunka ali pa bi šo domo, da sosedovih ne bi büdio. Nazadnje je sklunkao. V hiši je nastanolo mrmranje i za malo časa se oglasi stari vert: „Što je?“ „Jaz, vaš prijateo“, odgovori Štefan. Sosed je odpro dveri, Štefan pa je stopo v predklet i se poklono: „Dober večer!“ „Sveti križ boži, ka pa je Štefan, da tak kesno prihajaš k nam; lehko se je kaj doma zgodilo; ste se mogoče sposvadili“, je začüdeno spitavala sosida. „O, ne. Ne smo se sposvadili, nekaj drügo vam prinašam v svojem srci.“ „Stari, ve pa friško vužgi posvet, ka ne bomo v toj tmici. Štefan pa nam pove, po koj je prišeo k nam tak kesno.“ Vert je vužgao posvet. Teda je Štefan začno: »Mati, oča so dopüstili." »Ka so dopüstili?" „Da se oženim z vašov Micikov.“ „O to je ne mogoče! Grüntar, küčarica; to je ne mogoče“, je skimavala stara. »Mati, ne bodite tak neverni, od dnes naprej sem vaš sin." Micika je te čas stala v svojoj kamrici i točila skuze od veselja. Štefan je odpro dveri kamrice i se nasmehno svojoj lüblenki. Stara je Miciki taki zapovedala, naj zaküri. Micika je zakürila i naskori je zadišalo po cvrtini. „Kak je to mogoče, da je stari dopüsto?“ je spitavala sosida. „E mati, še veseli so, da sam si zbrao ravno Miciko.“ „Gda pa misliš iti z njov k zapisavanji?“ „Ja, jaz ne vem kak bi najbolše bilo. Mogoče prišestni pondelek. V nedelo vse pripravimo, v pondelek pa bi šla.“ „Tak de dobro. — Micika, de že skoro gotovo?“ „Ja, taki prinesem.“ Micika je naskori prinesla pun tenjer cvrtine. To vam je dišalo! Stari, ki je ves čas samo jako poslüšao, se je zgeno od peči i odišeo po literček dobroga vina. Micika je med tem prestrla i pripravila krüh. Mati je trücala Štefana, naj vzeme i košta, kak je Micika napravila. Oča je naskori prišeo z vinom. Tüdi on je prigovarjao Štefani, naj jej. Tüdi domači so njemi pomagali. Jeli so i pili pa se pogučavali. Razgled po domovini. 50 letnica ministra Vesenjaka. Preminoči teden je obhajao v krogi svojih prijatelov i znancov vpokojeni minister g. Ivan Vesenjak 50 letnico. G. jubilant je bio i je naš dober prijateo, zavolo toga njemi k 50 letnici 11. januara 1931. NOVINE 5 Želemo, da bi preživo v zadovolnosti še vnogo let v blagor lüdstva. Silvestrovo v Zagrebi. „Jutarnji list“ poroča: „Zagrebčani so nenavadno živo i veselo dočakali v prek 300 veseličnih prostoraj novo leto...“ Potem piše na dugo, kak lüšno je bilo v teh 300 veseličnih dvoranaj. Samo v ednoj, dvorani se je spilo 6789 glažov šampanca i 100 hektolitrov vina. Kak veselo je bilo na veselici, list poroča, od toga je tiho, da je na jezere i jezere sirmakov ne melo tisti večer niti tople župe i je z žalostjov mislilo na novo leto, od šteroga v svojoj sirmaščini neso vüpali čakati nikaj dobroga. V cerkev tresnolo. V Drniši v Dalmaciji je med velkim bliskanjom i grmenjom tresnolo. Nastao je ogenj, ki je vničo celo cerkev. Smrt biseromešnika. V Šmarjeti pri Rimskih Toplicaj je vmro v 86. leti živlenja biseromešnik g. Edvard Janžek. Od leta 1913 je živo v pokoji. Kak dühovnik je bio jako delaven i goreči za božo čast. Nedela po Treh Kralaj prva. Evang. sv. Lukáča Vu 2. táli. Gda bi Jezuš bio dvanájset let star, gori idoči oni v Jeružálem poleg návade svétešnjega dnéva i spunivši se dnevi, gda bi se nazáj povrnoli, ostanolo je to Dete Jezuš v Jeružálemi i nej so v pamet vzèli roditelje njegovi. Štimajoči pa, ka bi on bio med potnimi tüvariši, šli so eden den poti i iskali so ga med rodbinov i med znanimi. I gda bi ga ne najšli, povrnoli so se v Jeružálem, iskajoči njega. I včinjeno je: po trétjem dnévi so najšli njega vu cérkvi sedéčega na sredi med vučenimi poslüšajočega i spitávajočega njé. Čüdivali so se pa vsi, ki so ga poslüšali nad rázumom i njegovim odgovárjanjem. I vidivši čüdivali so se. I pravila je njemi Mati njegova: Sinek, ka si nama tak včino? ovo oča tvoj i jas žalostniva sva iskala tebé. I veli njima: ka je, ka sta me iskala? nej sta me iskala? nej sta znala, ka je vu oni, štera so Očé mojega, potrebno meni biti? i njidva sta me razmila te reči, štero je njima pravo. I doli je šo žnjima i prišao je v Názareth; i bio je podložen njima. I Mati njegova je zdržávala vse ete reči vu srci svojem. I Jezuš se je povèkšávao v modrosti, vu vrsti i vu milošči pri Bogi i lüdmi. Naednok je bila vüra na steni polnoči. Štefan je friško stano i šteo oditi. „No, no, ne trbe tak bežati. Pij konči še edno kupico“, ga je silila stara. „Ne mati, nemrem duže čakati; gledajte vüra je že dvanajst; čas ide friško. Z Bogom! Do videnja, Micika!“ Štefan je dobro stopao i je bio friško doma. Vužgao je lampaš, se slekeo, zmolo večerno molitev i si je legeo na slamnato ležišče. Zaspati dugo ne mogeo. Misli so njemi blodne pri Miciki. Nazadnje je zadremao. IV. Prišla je nedela, den počinka za našega kmeta. Pri Cvetkovih i sosedovih ga to nedelo ne bilo. Prišla je k Cvetkovim stara veška küharica, Urša. Mesila je krüh, zapovidavala zdaj tam, zdaj tü i tüdi drüge ženske so delale na vso moč. Štefan je odišeo k meši. Pri cerkvi ga je vse mlado i staro gledalo. Starim babam se je dnes vrto jeziček kak v vetri klopotec na bregi sredi vinskih goric. Miciki so drüge dekle bile nevoščene: „Glejte kučarico si je vzeo kak da ne bi bilo drügih bogatejših pa dosta lepših deklin“, se je čülo. Staroga Franca so začnoli pred cerkvov kregati: „No, stari, ka si znoro, da si dopüsto svojemi sini ženitev s takšov sirotov. Vidi se ti da si stari pa več neveš ka delaš. Zaka si je ne moje Trezike vzeo, ka lehko ne lepa deklina, pa bogata je tüdi“, njemi je pravo bogat vesničar. „Ka te briga, ka jaz delam. Ponoči pred svojim pragom.“ Zvonovi so se oglasili. Lüdje so vreli v cerkev i s tem so se končali nepotrebni pogovori. Po božoj slüžbi so se lüdje sipali iz cerkve. Med prvimi je bio Štefan. Dnes je ne nikaj postaplao pred cerkvov, nego je šo naravnoč domo. Šteo je dnes biti prvi doma i opraviti pri živini prle kak pridejo oča domo. Dečki so gledali za njim pa so pravili eden proti drügomi: „Gledaj- te Cvetkovoga, več nas nešče čakati! Kak gizdavo ide. Misli, da je že zdaj mož! E, pa je ne. Takša figa ešče bo kak smo mi.“ V pondelek sta Štefan i Micika resan šla k zapisavanji. Kak sta šla skoz ves, so iz vsakoga okna lükali za njima lüdje. Po meši sta šla na farov. Plebanoš so jiva dugo merili z očmi od nog do glave. „Micika, ka si ti ne mladoletni?“ „Ja, gospod, pa samo edno leto, ve znan to nikaj ne, či edno leto prle?“ „No pa naj bo, nego katekizmuš boš mogla dobro znati, inači nika nede.“ „Prosim, ve ga dobro znam.“ Gospod plebanoš so si seli za sto, vzeli v roke pero, odprli knigo i so začnoli pisati. Po zapisavanji so bili pri Cvetkovih zapitki. Vsi so bili veseli, celo Štefanova betežasta mati. Ločili so se o polnoči. (Dale.) Za smeh. Grof pa školnik sta se vadlala, ka šteri vgojdno prlé pove drügomi „dobro jütro“ tisti dobi 100 dinarov. Školnik je celo noč pri gradi hodo. Grof pa je ne mogao spati pa je gori stano i je začno meso jesti. Da je meso pojo je čunto skoz okno vün lüčo i je ravno školnika lüčo. Školnik pa je skričao: „Dobro jütro njim Bog daj.“ Školnik je zdaj odišo domo i je do gojdne spao. Grof je vgojdno školnika čakao za ednim drevom. Školnik pride, grof od dreva skočii i pravi: „Dobro jütro, esi 100 dinarov.“ Zdaj njemi školnik pove kak je bilo. I tak je grof zgübo vadlingo. V krčmi. Gost: Vaša piva je dnes tak božna, da je nemrem piti. Krčmar: Kda pijete, zatisnite oči, te de že šlo. Gost plača i da mesto 5 Din. samo 3. Krčmar pravi da to ne zadosta. Gost: Zatisnite oči, te de vam že zadosta. Popolno jamstvo za dobroto prvovrstne švicarske Suttnerove vüre davajo dober glas, že 33 let znane fabrične hiše vür Suttner, od štere dobite tüdi Ví na zahtevanje popolnoma k šenki velki ilustrirani letni cenik. V njem najdete najlepšo izbiro žepnih vür, zapestnih vür, stenskih vür, büdilnico, zlatnine i srebrne vsake vrste, vse takrekoč originalnih fabričnih cenaj. Že za 44 Din. dobite švicarsko Anker Remont. vüro št. 120, ar košta kovinasta Anker vüra št. 122 s kazalcom za sekunde svetlečimi števil- kami i kazalci, poniklana samo 94 Din. Vüre zapestnice že od 98 Din. naprej. Büdilnice od 49 Din. naprej Nikša rizika! Dovolüjemo zamenjavo ali nazaj damo peneze! Zahtevajte taki brezplačni letni cenik od tvrdke H. SUTTNER LJUBLJANA št. 945. 6 NOVINE 11. januara 1931. Za naše male. Vogrin Št. Rakičan. Madaj. Ednok se je napoto eden človek na božo pot. Iti je mogao skoz velki log. Hodi že celi den po logi pa li nemre vün priti. Tak hodi že dugo, kda zapazi ozdaleč goreti posvet. Ide tam tá. Resan pride do edne velke hiže. Stopi v hišo i najde v hiši žensko, ki je ravno te krüh mesila. On se njoj pokloni: „Dober večer, mati“. Kak ga je ona zaglednola, njemi je včasi pravila: „Ja, ka te pa za božo volo tü nosi, samo se pašči od tec, da moj mož ne pride prle domo, ár te buje.“ Te človek začne praviti, da ide na božo pot pa je v tom velkom logi zablodo i nemre vün z njega priti. Žena njemi pravi: „Ve mo te probala nekam skriti, lehko te pa moj mož ne najde“. Človek se je potegno pod posteo, ženska pa je na njega podveznola edno velko korito. Za kratek čas pride njeni mož domo. Kak je v hižo stopo, je včasik pravo; „Ti žena že pa nekakoga tü maš“. Žena je zaprva tajila, da je pa vidla, ka nikaj nede valalo, njemi je ovadila, da je tü eden človek, ki ide na božo pot i je v logi zablodo pa je zdaj k nam zavdaro. Žena je zdaj odkrila toga človeka. Človek je stopo pred Madaja, šteri ga je začno včasik pitati: „Ali ti poznaš mene?“ „Ne!“ Madaj njemi pravi: „Jaz sam Madaj, z etov palicov sam že stodevetdesetdevej lüdi bujo i ti boš zdaj 200-ti.“ Človek njemi začne praviti: „Hodo sam tam daleč po velkom logi, ednok sam samo prišo do edne velke votline. Šo sam v votlino pa sam se zgledno gori i sam zagledno pekeo. Tam v pekli so ravno ednoga vraga sagali, ka ga vržejo na Madajovo posteo. Te so se najmre vsi vragovje bojali, ar je bila grozna.“ „Tak te si pa ti vido mojo postelo“, pravi Madaj. „Kakša je pa te bila?“ Bila je tak grozna, da niti povedati nemrem.“ Madaj se je stroso pri teh rečaj i si je začno premišlavati. „Ali se jaz té postele nebi mogeo rešiti“. „O ja. Moreš pokoro delati.“ Kak je to človek povedao, je premino tak da bi ga zemla požrla. Madaj se je zdaj pripravo na spoved i je šo k najbližnjemi dühovniki. Dühovniki pravi, da se on šče spovedati. Kda je pa Madaj začao grehe praviti, njemi je dühovnik pravo: „Ja znáte drági človek, jaz vas s teh grehov nemrem spovedati.“ Madaj je zdaj šo k višnjemi popi. Tüdi te ga je ne mogeo spovedati. Tečas je hodo, da je pred rimskoga pápo prišeo. Rimski pápa njemi pravijo, da ga oni spovejo, samo pokoro more delati. Madaj je obečao vse, naj se samo one postele reši. Rimski pápa so ga gnali na eden visiki breg tam so tisto palico, s šterov je Madaj stodevetdesetdevet lüdi bujo v zemlo porinoli i so njemi pravili: „Ti zdaj moreš po kolinaj v vüstaj vodo nositi na te breg, ka tá palica ozeleni i sàd obrodi. Kda to včiniš, te že jaz pridem i te prečistim. Madaj je resan po golih kolinaj v vüstaj vodo noso na te breg den za dnevom, teden za tednom, mesec za mesecom. Tak dugo je že noso, da so pretekla tri leta. Zdaj je palica ozelenela i je sád obrodila; na drevi je bilo ravno stodevetdesetdevet jabuk. Rimski papa so zdaj Madaja prečistili. Ali kak so ga prečistili, tak se je na práh obrno. Ž njega pa je eden beli golob zleto. S tisti jabuk so pa postale lepe bele ptice, štere so z golobom vred letele v sveta nebésa, kde do vživate večno srečo i radost na veke. VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev so poslali: Vogrin Št. Rakičan, Edšid Matija, Gederovci, Palžlar Št. i Janez Sodišinci, Lackovič Aga Hotiza. Vseh ne rešo nieden, zavolo toga tüdi nagrade nemrejo dohiti. Zadnja številka. Rešitev: 1. Vin enc Mart n Albe t Iz dor Pave V ktor Benja in L opold An on Kar l Lju evit c i r i l i m e t o d Ciril i Metod 2 3. Pisateo je: Janez Trdina, povest pa: A njega ni. Nove vganke. 1. 1b, lč, ld, lh, 11, lr, lv, 2a, 3j, 3s, 4i, 4m, 4p, 6n, 7o, 9e, Napis na nagrobnom spomeniki slovenskoga pesnika. Poslao: Gider J. Vačavas. 2. Kalendar. 1931. Sečen-Januar ma 31 dni 6. tork Sv. Trije Krali re, do, ži sv, ji, re, so, lp, is, to, ma, ri, zi, rk, od, in, he ld, om, lt, žo, le, je, ed, tm, ev, te, le, hb, ll. Poslao: Pajžlar Št. Sodišinci. 3. A. B. Vanilij Kde je te mož? Poslao Vogrin Št. Rakičan. Pošta upravništva. Lukač Fr. Gradišče. Smo že javili, da je za l. 1930. vse v redi. Dobro si agitirao, da si dobo več naročnikov. Gutman Ignac, Villempt. Lanskih 15 Din. je vračunanih. Kalendar poslal, franke dobili. Na letos je 30 Din. vračunanih, to je do sred maja so plačane Novine. Duga na celo leto je šče 45 Din. Na konci aprila pošljite peneze. Če ščete tüdi Kalendar meti, te 50 Din. pošljite. Bencak T. Tropovci, Tivadar A. Lipovci. Peneze smo vama po čeki poslali nazaj; kda je sprejmeta, nam naznanita. Holsedl Antona i Vogrinčič Jožefa drüžine Gerlinci. Naročeno izvršili. Hvala za pozdrave i agitacijo za naše liste. Ali vse je samo kapla vu morje. Gerlinci nemajo pobožnoga čtenja. Kde bi moglo biti više 100 listov, tam jih nega niti deset. Čüjemo pa, da je „Domovina“ jako razširjena. Pesmarico pošljemo Anici brezplačno, naj zato ráda popeva Mariji na čast i širi njeni list. Sapač Janoš, Dankovci. 55 Din. je že na novo spisano. Č. b. Sanktes Gjerkeš, Subotica. Hvala za nadplačilo. Gospodarstvo Kmetijska podrüžnica v Beltincih. Kak prvejša leta tak je tüdi v leti 1930. delüvala Kmetijska podrüžnica na vseh poljih kmetijstva i je razširjavala kmetijsko znanost potom pouka i predavanj v jako velikom obsegi. V njenom delokrogi se je vršo šesttedenski kmetijski tečaj v Beltincih, šteri je pokazao vsem obiskovalcom nove i prave smernice umnoga kmetijstva. Za te tečaj, kak tüdi za ostala predavanja, kak n. pr. od rodovniških drüštev, od rojarstva, od zatiranja polskih miši, od živinoreje itd. je vladalo med posestniki velko zanimanje, ar vsaki gospodar šče pri dnešnjoj krizi vporabiti vsa sredstva, da z lastnimi dohodki pokrivle izdat- 11. januara 1931. NOVINE 7 ke svojega gospodarstva, ne da bi se pri tom morao zadužavati. Podrüžnica je zvün toga skrbela za povzdigo živinoreje. Ustanovila je v drüštvi svoj rodovniški odsek za vzgojo plemenske živine simentalske fajte i razdelila med kotrige več subvencijskih kanžarov i kokotov štajarske fajte. Gledoč na sadjarstvo je podrüžnica dosegnola, da se je razdelilo 209 jablaninih cepik i 80 grüškovih cepik med kotrige za zbolšanje sadonosnikov v beltinskom okoliši. Kmetijska podrüžnica je pripomogla svojim kotrigam k nabavki trijerja, travniških bran, sejalnoga mašina i k drügim gospodarskim potrebščinam. Na zadnjem občnom zbori je bio med drügim tüdi sprejeti predlog, da naj Kmetijska drüžba v Ljubljani izposlüje znižanje banovinskih doklad. Za uspešno delüvanje podrüžnice ide predvsem zahvala g. tajniki E. Zorki i g. predsedniki inž. Mikuši. Vsem posestnikom se priporoča vstop v Kmetijsko podrüžnico vklüb tomi, da se je zvišala članarina za leto 1931. z 20 na 30 Din. i to iz razloga, ar le potom svojih stanovskih organizacij pridejo po vekšega ugleda i do vekše valave pri reševanji vseh kmetijskih pitanj v državi i v banovini. Skrb za gospodarsko orodje v zimi. Kda mine jesensko delo, ne za dosta, da gospodar vrže gospodarsko orodje, šteroga ne nüca po zimi, v kakši kot i gá ne pogledne do sprotoletja. Dober gospodar dela na sledeči način: V jesen, kda se konča delo, pregleda vse orodje: plüge, lopate, motike, grable, rasoje, mašine itd. Vse orodje očisti blata i drügih zamazkov. Kda je vse očiščeno, vzeme olij ali mast i s tem namaže vse železne dele, da po zimi ne zarjavijo. Pazi tüdi na lesene dele orodja. Te namaže z mešanicov olja i petrola ali pa jih pofarba. To je v te namen dobro, da se les ne posüši preveč i ne spoka. Kda je orodje (tüdi mašini) očiščeno i namazano, se shrani v prikladnom prostori. Pri odbiranji prostora trbe paziti na to, da je sühi i da ne prašnati. Vlaga i prah naime škodita orodji. Živinsko senje v Maribori. Cene so bile naslednje: jünci 5—9.50 Din. za kilo žive vage, biki za klanje 5.50—6 Din., krave 2.75—6 50 Din. mlada živina 7.50—9 Din., teoci 9 D. Izvoz perotnine. Po poročilaj izvozniških drüžb je znašao lanski iz- voz perotnine iz naše države vnogo več nego drüga leta po bojni i je naraseo od predlanskoga leta za skoro 200 odstotkov. L. 1930. se je izvozilo 5292 ton v vrednosti 73∙7 milj. Din. Te številke valajo za prvih 9 mesecov. Zroki gospodarske krize. Bivši francoski ministerski predsednik Caillaux (Keló) je na velkom spravišči govoro od gospodarske krize. Kak zroke te krize je omeno svetovno bojno, velko razkosanje Europe na male države i to da se pitanje reparacij i bojnih dugov ne rešilo na pravi način. Za odpravo te krize je potrebna gospodarska i politična zdrüžitev Europe, — Od gospodarske krize je govoro tüdi švedski gospodarski strokovnjak Bertil Ohlin. Naglaso je, da je zdašnje gospodarsko stanje žmetno, a smemo vüpati, da se to stanje s pomočjov odločnoga i strajnoga dela v bližnjoj prihodnjosti zbolša. — Bolše čase napovedüje tüdi nemški ministerski predsednik dr. Brüning. Cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2∙90, pengő Din 9.80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2∙20, Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jcko debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 120, oves Din. 165, kukorca Din. 120, krumpli Din. 40, ajdina Din. 110, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 180, mešani Din. 120, K odaji je lepa hiša z 2 sobama, kühnjov, kletjov za živež, z, lepim, na novo pokritim gospodarskim poslopjom i s prizidkom za stanovanje (2 sobi i kühnja). Vse je s črepom pokrito. Poleg hiše je 6 plügov zemle. Cena se zve pri posestnici v LOGAROVCIH h. št. 6. Pošta Križevci pri Ljutomeri. K odaji krčma. V Gornjoj Radgoni — taki poleg državne meje — z vsem inventarom. Javna dražba de dne 15. jan. t. 1. ob 10. vüri dopoldne na Okrajnom sodišči v Gornjoj Radgoni soba štev. 7. Pojasnila davle POSOJILNICA v Gornjoj Radgoni. Z árende se da hiša z ogradom. Hiša je primerna za trgovino. Več se pozve pri občinskom župani v Turnišči. HALO! HALO! Pozor! Tem potom naznanjam cenj. občinstvi, da sprejemam vsa popravila snežnih čevlov i galoš. Delam tüdi vse vrste čevlov po najnižišoj ceni. FUIS KAROL čevlar Murska Sobota Šolska ul. 43. Zamenjava tikvenoga semena. Za 5 kg. nezlüščenoga sühoga semena se dobi 1 liter čistoga tikvenoga olja ali za 4 litre zlüščenoga semena 1 liter čistoga olja. Zamenja se pri ALBIN SAGADIN v Beltinci. 1 Naznanjam cenj. občinstvi, da popravlam snežne čevle i galože, tüdi izdelüjem nepremočlive čevle z gumi podplati. — Prva Prekmurska vulkanizacija gumija. KOLOŠA JANEZ čevlar 1 Murska Sobota (Cvetna ul 5.) Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš??? Kde boni iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8—9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. 8 NOVINE 11. januara 1931. JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! ZAVEDNI KMETJE, OBRTNIKI TRGOVCI i DELAVCI NALAGAJO SVOJE PRIŠPARANE PENEZE VARNO pri KMEČKOJ POSOJILNICI v MURSKOJ SOBOTI. CERKVENA CESTA ŠT. 5. ČEK. RAČ. 15229. V LASTNOJ HIŠI (PREK OD BIROVIJE.) KMETJE TA KASA JE VAŠA, ZATO SE JE POSLÜŽÜJTE I JO TÜDI PRIPOROČAJTE DRÜGIM. HRANILNE, VLOGE SPREJEMA OD VSAKOGA NA HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOČI RAČUN INO JE OBRESTÜJE NAJBOLŠE. - HRANILNE VLOGE ZNAŠAJO DOZDAJ PREK 5,500.000 DIN. ZA TE VLOGE JE PA DOBROGA STANJA POLEG LASTNE HIŠE DO 50,000.000 DIN. POSOJILA DAVLE NA POROKE (KEZEŠE), TABULACIJO I TÜDI NA TEKOČI RAČUN NA VEČ LET, NA DUŽNA PISMA, PO NAJNIŽIŠOJ OBRESTNOJ MERI. — RENTNI DAVEK OD PENEZ PLAČA POSOJILNICA SAMA. - KMETJE, OBRTNIKI, TRGOVCI I DELAVCI, NE SMETE SE SPOZABITI S TE KASE, ŠTERA PODPIRA V STISKI NAŠE LÜDSTVO. - PRIDITE V SVOJ DOM, KDE TE POSLÜŽENI PO SVOJOJ VOLI. GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 7 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC