Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, -	1 -	t Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 polletno 18, celo-
Knafljeva ul š». 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 fSSlSlS VSSIiC €€:t!n£®K letno 36 dir za inozemstvo rczen Amerike: četrtletno 12, Račun postne hranilnice, podrui v Ljubljani 5» 10.711	"	" polletno 24, celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolar.
Praznik ze
Odkar praznuje Jugoslavija svoj prvode-cembrski državni praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi, še nismo imeli tako hudih časov, kakor so letos. Okoli nas divja vojna vihra in položaj okoli nas se spreminja iz dneva v dan Naša država je nevtralna in hoče nevtralna ostati. Če pa bi bila napadena, ne bi oklevala prijeti za orožje in braniti kar je naše
Svobodno domovino smo si priborili s potoki krvi. Nimamo dežel, ki bi bile naseljene s tujci, zato je naša zavest, da nihče nima nikake pravice segati po kosih naše domovine, toliko večja Ta zavest nas bi tudi iz-podbujala k odločnemu odporu, če bi uso-
da nanesla, da bi bili napadeni
Ko bomo v nedeljo po vsej državi slovesno praznovali prvi december, bomo pokazali, kako neomajno smo povezani vsi Srbi. Hrvati in Slovenci v eni državi pod žezlom našega mladega kralja Petra II Ni sile, ki bi nas razdvojila. Prav v zadnem času se čujejo z vseh strani države odločni glasovi, da ne damo ničesar, kar je naše Gotovo je v nemajhni meri prav ta odločnost dosegla, da je huda napetost na Balkanu popustila Naša vojska se je že tolikokrat izkazala, da jo znajo ceniti v tujini in da imajo spošto vanje do nje. Zato imamo tudi trdno upa nje, da nam bo prav ugled naše vojske prihranil mir
Vsfii kar le naše, bomo
V Zaječaru je bila preteklo nedeljo spominska svečanost ob 25 letnici mučeniške smrti več sto srbskih pravoslavnih duhovnikov, ki so jih postreljali bolgarski vojaki novembra 1. 1915 v raznih krajih vzhodne Srbije. Posmrtni ostanki teh mučenikov počivajo zdaj v skupnih grobnicah v Zaječaru in Nišu Po cerkvenih obredih je bilo izrečeno več pomembnih in rodoljubnih govorov Prvi govornik je bil arhimandrit Stamenko-vic, ki se je spominjal v borbi za zedinjenje Od neprijateljskih pušk in bajonetov je bilo in osvobojenje padlih srbskih duhovnikov ubito 437 duhovnikov, 151 pa ji hje izdihnilo v ječah. Interniranih je bilo 552 duhovnikov. med njimi zdajšni patriarh Gavrilo in zagrebški pravoslavni metropolit Dositei Arhimandrit Stamenkovič je pozval tisoc-glave ljudske množice da v današnjih časih, ko divjajo vse okoli nas vojni viharji pomislimo na hude žrtve srbske duhovščine in ob mislih nanje utrdimo naše duše za žtve ki čakajo morda tudi naše pokolenje. Deial ie med drugim:
»Jugosloveni so trdno odločeni ostati zvesti žrtvam za svoje zedinjenje in osvobojenje. Kdor v to ne veruje, bo doživel veliko razočaranje. Mi smo že pokazali svetu, da smo vredni sinovi svojih padlih očetov in bratov in da bomo znali prav tako umirati za svobodo in neodvisnost naše države in našega naroda, kakor so znali naši predniki Jugoslovenom ni nihče poklonil svobode in neodvisnosti Vse, kar imamo, danes pod svobodnim solncem. smo si priborili s puško in mečem Zato pa smo tudi odločeni braniti vse. k^r ie naše. vsak trenutek s puško in mečem "lorda so ljudje, ki tega ne morejo razumeti ker pozabljajo da smo se Jugosloveni rodili v senci pušk in znali z njimi v roki tudi junaško umirati Umirati za svobodo in neodvisnost ni za nas Jugoslovene nič novega. Vsa naša zgodovina je ena sama novest umiranja in borb za svobodo Naša ustna izročila so vsa povezana z žrtvami na-5ih prednikov, katerih kostnice stoje po naši lugoslaviji kakor znamenja naših žrtev in ' nhezni do svobode «
Zveza
V dvorani Narodnega doma v Celju je bil 17. t. m občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet, ki je bil prav lepo obiskan in je pričal, da to društvo marljivo deluje.
Predsednik g. Ivan Kronovšek je v uvodu očrtal delo zveze, ki je žarišče prizadevanja slovenskega kmečkega človeka. Pozdravil je ravnatelja Zveze slovenskih zadrug g Frana Trčka, zastopnika tiska g Če-tino in predstavnika oblastev g Velkovrha. Z navdušenim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna.brzojavka Nj. Vel kralju Petru II.
Po pozdravnem nagovoru ravnatelja g. Trčka so se zvrstija ostala poročila. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Ivan Ne-
fantov
mec, je razvidno, da je zvezna pisarna v preteklem poslovnem letu prejela 1683, odposlala pa 2318 dopisov Čeprav so se zaradi zadržanosti odbornikov vršile le tri seje izvršnega odbora, zaznamuje delovanje društev 271 izletov, 112 dramskih prireditev, 78 predavanj, 3 prosvetne tečaje, 563 debat-nih večerov in članskih sestankov, 18 koncertov, 39 zabavnih. 6 kolesarskih in 1 san-kaško prireditev Prireditve je obiskalo okrog 50.000 ljudi.
V društvih, katerih število je tudi letos naraslo, je delovalo 87 kmečkosportnih, 92 dramskih, 38 prosvetnih, 33 organizacijskih, 22 propagandnih in za ilružnogospodarskih odsekov, razen tega pa 21 godbenih, 52 ko-
lesarskih in 4 smučarski pododseki. Društva razpolagajo s 107 knjižnicami
Blagajniško poročilo, ki ga je namesto odsotnega blagajnika g. Jakoba Škrabarja prebral g. Jože Danev, izkazuje 120.020 din prejemkov ter 119.867 din izdatkov. Sledila so nato poročila načelnikov posameznih odsekov zveze. Poročilo o propagandnem odseku je podal g. Ivan Nemec, o ženskem gdč. Mira Tomšičeva, o socialno-gospodarskem g. Ferdo Godina, o prosvetnem odseku pa g. Vinko Kristan, o dramskem g. Jože Danev, ki je med drugim jasno in odločno izpovedal, da je bila slovenska vas skozi vse hude čase najboljša čuvarica lastne narodne kulture. Nadalje so poročali za ptujsko okrožje g. Jožko Tomažič, za ljubljansko g. Ivan Dovč, za novomeško g Stanko Koblar, za notranjsko pa g. Jakob Šile.
Po poročilu preglednika g. Alojza Avseca se je začela razprava o bodočem delovnem načrtu G Ivan Nemec je v svojem lepem govoru med ostalim naglasil predvsem potrebo, da se mora vse delo v društvih pomladiti. Hkratu je predlagal tako zvani najmanjši delovni program, obsegajoč za vsako društvo dve dramski prireditvi, šest debat-nih večerov, eno tekmo iz kmečkega dela, dve predavanji iz socialno-gospodarske stroke in stalno poverjeništvo za »Grudo«. Dalje je še predlagal, naj se med kmečko mladino izvede tekma v pesniškem ustvarjanju, v pisanju povesti in člankov. V debato, ki je sledila, so posegli gg Verbič, Debevc, Dovč, Kožuh in drugi. Sprejet je hil spremi-njevalni predlog predsednika g. Kronovška, nato pa sta v obliki predavanj izpovedala svoja naziranja o nalogah, smernicah in zahtevah kmečko-mladinskega gibanja gg. Vinko Kristan in Andrej Verbič.
Napos'ed je bil izvoljen novi odbor, ki mu načeluje požrtvovalni delavec v kmečkem mladinskem gibanju Ivan Kronovšek. V izvrševalnem odboru so: tajnika Ivan Nemec in dr. France Hočevar, blagajnik Jože Danev, odborniki Vlado Kreft. Jože Blaž, Vinko Kristan, Mira Tomšičeva, Pavla Po-na, Franc Šebjanič. Jakob Šile, Tine Dobro-točnikova. Rezka Horvatičeva, Ferdo Godi-tinšek in Franc Brulc. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dolfe Schauer, Stanko Tomšič in Alojz Avsec. Glavni odbor sestavljajo: predsednik Kronovšek, podpredsednika Tan-har in Tomašič, tajnik Nemec in člani Ciril Debevc, Anton Novačan, Stanko Iljaž. Ivan Dovč. Ivan Ocvirk. Rudi Titan in Stanko Kobler.	_ '
v Selnici if-Ji svoj dem
Selnica, novembra.
Obmeini kobanski Sokol v Selnici ob Dravi je sklenil postaviti si lastno streho, da bo tudi v zimskem času uspešno vršil svojo zvi-šeno nalogo med obmejnim kobanskim prebivalstvom. Malo nas je, a dovolj smo pogumni. da smo se lotili dela tudi v najhujših časih. Ne bojimo se žrtev, ker smo prepričani, da so prav v takih časih žrtve potrebne. Obmeini kobanski Sokol čuti potrebo v času preizkušenj delati z vero v dobro bodočih pokol en j.
Poletno delo naše edinice je zmerom uspešno, pozimi pa počiva, ker nimamo potrebnih prostorov. Smo ubožni obmejni ljudje, a za
gradnjo imamo pripravljeno že vso zidno in strešno opeko. Naši domačini so nam obljubili da bodo po svojih močeh prispevali k uresničenju naše zamisli z delom, vožnjami, gramozom in lesom. Trdno smo prepričani,
Hrvatski ban dr. Ivan Šubašič je imel 1 pred dnevi z balkona mestne hiše v Čakov-cu na zbrano ljudstvo govor, v katerem je med drugim rekel:
»Vsakdo lahko zdaj spozna, kako modra je bila politika voditelja hrvatskega naroda dr. Mačka, ko je okrepil položaj Hrvatov s tem, da je sklenil sporazum z bratskim srh skim narodom. S tem je hotel okrepiti obrambo svoje ožje domovine Hrvatske. Ko govorim zdaj z najsevernejše točke naše Hrvatske, s severnozapadne točke naše Jugoslavije, bi vam rad povedal, da prav tako, kakor stojimo mi Hrvatje s svojimi življenji in s svojimi telesi na braniku svoje domovine Hrvatske in s tem vse Jugoslavije, stoji tudi vsa Jugoslavija na meji za ohram
h
Na litijsko železniško postajo so te dni prignali številni gospodarji iz Moravške doline svoje vole. Bile so same krepke, stasite živali. Vole so bili pokupili zastopniki neke izvozne tvrdke za Italijo. Najlepši par je tehtal 1532 kilogramov, kar je gotovo dokaz umne živinoreje. Živali nista šteli niti treh let. Ostali pari so tehtali manj. Večina volov je bila plačana po osem in pol do devet dinarjev za kilogram žive teže.
Te živali, ki gredo v velikih količinah v tujino so dokaz, da je po naših kmetijah kljub posi ?ševanemu izvozu še precej lepih goved.
Prejeli smo:
Z , trgovske vajence kakor tudi za vajeni 2 so trgovska združenja v dravski banovini že pred leti določila mesečne odškodnine za delo. Pozneje pa se ni nihče več brigal zanje. Te dni je bila uveljavljena banska odredba o zvišanju najnižjih mezd za trgovske pomočnike in nameščence, ki pa nima nikakih določil glede odškodnine vajencem. Pravi le, da so izvzeti učenci (vajenci), volonterji, praktikanti, pomožno osebje, ki se mu samo izjemno poveri opravljanje trgovinskih ali višjih netrgovinskih ali pisarniških služb ali ki opravlja pretežno podrejene posle
Vajenci so torej navezani samo na to, kar so trgovska združenja določila že pred leti Zavoljo tega je nujno potrebno na novo določiti odškodnino, ki jo predpisuje sam zakon o obrtih. Banska uprava naj skliče zastopnike trgovskih združenj na razgovor, da se primemo poviša mesečna odškodnina tr-
Pred dnevi je bil obiskal Berlin sovjetski ljudski komisar (minister) za zunanje zadeve in predsednik sovjeta ruskih komisarjev (predsednik vlade) Molotov. Na pogovore Molotova z nemškim kancelarjem Hitlerjem in drugimi nemškimi državniki je bil svet zelo radoveden, toda izvedel ni ničesar, tako da
da bomo povsod, kjer bomo potrkali, uslišani. Z zaupanjem gledamo v bodočnost. Naši bratje Grahor Viktor, Volmajer Ivo in Ken-da Maks so nam jamstvo, da bo dobil Sokol v Selnici svojo lastno streho.
bo Hrvatske in njene svobode. Če se, bratje, tega zavedamo, potem lahko mirno gledamo v bodočnost. Skupna Jugoslavija je ustvarjena zato, da jo ohranimo. Danes, ko smo v teh hudih časih v gorečem obroču, je naša prva naloga, da ohranimo vse naše telo zdravo in svobodno. Naša dolžnost je, da to svobodno Hrvatsko ohranimo in jo izro čimo svojim naslednikom. S tega mesta pošiljam pozdrav našemu vodite! iu dr Mačku v Beogradu s prošnjo, naj sporoči našemu Beogradu in bratskemu srbskemu narodu, da pošiljamo istočasno pozdrave našim bratom na jugu. našemu Bitolju. Kakor mi mi slimo na Bitolj, tako bo Bitolj mislil, da jc tukaj njegova meja katero moramo varovati tako oni tuka j kakor mi tamkaj «
Bojimo se le, da se nam ne bodo hlevi naposled kar čisto izpraznili. Po nekaterih krajih so hlevi že skoro prazni, kar gotovo ni v prid našemu kmetijskemu gospodarstvu, ki nujno potrebuje živino tudi za gnoj Potrebno bi bilo v tem pogledu napraviti neki red, da bi ljudje ne silili preveč s prodajo Današnje cene so zapeljive, a razsoden gospodar se ne da od njih zapeljati tako. da bi kar izpraznil svoj hlev, saj bi pozneje moral kupiti nove živali, in te gotovo po še višji ceni, kakor bi jo dosegel zdaj za doma vzrejeno žival. Pameten živinorejec odproda samo živali, ki jih ne potrebuje.
govskim vajencem in vajenkam.
Posbno poglavje pa so naši obrtni vajenci in še bolj vajenke. Banska uprava naj skliče zastopnike obrtnih združenj, da se tudi ta zadeva uredi. Znano je, da dolga vrsta obrtnih vajencev in vajenk ne dobiva vso učno dobo nobene odškodnine, čeprav jim po zakonu o obrtih pripada že po enem letu učenja. Še ena določba v zakonu o obrtih je za vajence važna. To je določitev, ki pravi: »Lastnik obrti je obvezan, da učenca po napravljenem pomočniškem izpitu zaposli kot pomočnika za dobo treh mesecev v svoji obrti, ako ta to želi, in je dolžan, da mu da najmanj ono plačo, ki jo je doslej imel. Iz važnih razlogov more obče upravno oblastvo prve stopnje razrešiti lastnika obrti te obveze, če za to prosi. V tem primeru ne sme lastnik v teku treh mesecev sprejeti v uk učenca ali pomočnika.« Ta določila se malo upoštevHo in bi bila dolžnost Delavske zbornice, da nekaj ukrene.
se zdaj samo ugiblje, kaj je bila snov obravnave.
Molotov ni pravo ime ruskega državnika, temveč privzeto. Pisal se je prvotno Skrja-bin. Ime Molotov je sprejel kot študent, ko je hotel rešiti druge člane svoje rodbine, da bi ne čutili posledic njegovega puntarskega
delovanja. Kakor je sprejel Nikolaj Uljanov ime Ljenin, tako se piše Skrjabin zdaj Vja-česlav Mihajlovič Molotov. Molotov se je rodil 1. 1890. v vjatski guberniji kot sin siromašnih staršev. Njegov oče je dosegel najvišji položaj, ko je dobil službo v pisarni neke trgovine. Doma življenje ni bilo lahko. Edina želja očeta Mihajla Škrjabina je bila, da bi naklonila usoda njegovemu sinu lažje življenje. Zato ga je poslal na realko v Ka-zanu. Pozneje naj bi Vjačeslav študiral tehniko. Na njo je pa prišel šele pozneje. Leta 1909 tik pred maturo je bil namreč aretiran, ko se je vračal ž zborovanja revolucionarjev. Izgnali so ga za dve leti v Bologdo.
Politično izgnanstvo pa njegove volje ni zlomilo Po povratku je vodil socialnorevolu-ciarno gibanje kot slušatelj petrograjske tehnike Svoje članke je objavljal v »Pravdi« in pozneje je postal tajnik v njenem uredništvu. Vzdrževal je stalne stike z Ljeninovo organizacijo Bil je še dvakrat aretiran; leta 1915 so ga znova izgnali v Sibirijo Tam so ga dodelili najtežjemu delu v rudnikih, odkoder so se politični kaznjenci redko vračali Molotov je dela) v irkutskih rudnikih samo mesec dni, potem pa je pobegnil Revolucija ga je spet našla v Petrogradu, poznejšem Lje-ningradu, kjer je postal eden izmed glavnih urednikov »Pravde«
Zdaj šteje 50 let Je nizke, toda čokate postave in dobrodušnih oči. zročih bistro izza naočnikov Podoben je bolj zdravniku kakor državniku. Vedno se pa smehlja in zato je v Rusiji tako priljubljen Govori malo, raje posluša in molči. Če pa že odpre usta, izgovori samo nekaj besed, in še te so kratke. Mesa sploh ne je in alkoholnih pijač ne pije. Njegov spomin je naravnost neverjeten. Stalin ga je zmerom zelo cenil. Zato je bil Molotov njegova desna roka in že leta 1924. je postal član političnega vodstva Sovjetske zveze.
Med prvo petletko je vodil Molotov težko industrijo. V javnosti ni nastopal, toda njegov položaj je bil izredno trden. Ko je padel Rykov. je stopil Molotov na čelo sovjeta ruskih komisarjev kot predsednik sovjetske vlade. Ko je lani v začetku maja doživel polom Litvinov s svojim načrtom zveze med Sovjetsko Rusijo in zapadnimi velesilami, je poveril Stalin Molotovu tudi vodstvo zunanje politike.
Molotov'je oženi en in Olga Karpovska Molotova je v Sovjetski Rusiji do neke mere podobna važna pojava kakor njen mož. Delala je v tvornici lepotičnih sredstev in kmalu je postala njena voditeljica. Zdaj vodi 17 tvornic in nadzoruje vso lepotilno industrijo Sovjetske Rusije. Pred štirimi leti je študirala v Ameriki lepotilno industrijo in prinesla domov geslo da lepotilni pripomočki niso raz-košie. temveč nujna telesna potreba.
X Nov sovjetski noslan;k v Berlinu. Predsedstvo Sovjetske zveze je imenovalo dozdaj-šnega namestnika komisarja za zunanje zadeve Dekanozova za novega sovjetskega veleposlanika v Berlinu. Dozdajšnji veleposlanik pri nemški vladi Škvarčev je razrešen svoje dolžnosti.
X Hore Belisha je bil bitoljski rojak. Bivši angleški minister za vojsko Hore Belisha je židovskega rodu. Kakor piše zdaj »Jugoslovenska pošta« je Hore Belisha doma iz Bitolja. Njegov o"e se je pred svetovno vojno s svojo številno družino preselil v Solun. Mladi Belisha se je -ozneje napotil po svetu in si je na Angleškem pridobil premožen>* in ugled.
X Nove naselbine v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da je v zadnih dvajsetih letih nastalo na ozemlju Sovjetske zveze 354 novih mest in naselbin. Prebivalstvo teh krajev stalno narašča. Nekatera nova mesta, kakor Kara-ganda, Magnitogorsk in Stalinogorsk imajo že po 150.000 prebivalcev. V kotlini Donjeca in na Uralu pa je vrsta mest. ki imaio danes vsako po 50.000 do 100.000 prebivalcev.
X Marseille je bil bombardiran od neznanih letal. Iz Vichyja poročajo, da so v soboto ponoči letela nad Marseilleom letala neznane države in spustila več bomb na mesto. Protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati, Letala so krožila nad mestom več kakor eno uro. Bombe so teriale nekaj žrtev. Sodijo, da so bila to angleška letala.
atje stoje na braniku Hrvatske in vse Jugoslavije
revelika
Vajencem in vajenkam pripada odškodnina
DOMOVINA it. 48.
-i .	...ž*. . -'EBSBOMB
Na sestanku nemških državnikov z madžarskimi na Dunaju je bila
slovesno podpisana pogodba, s katero Madžarska pristopa k trozvezi med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Med slovesnim podpisnim obredom je zastopnik Madžarske izrazil željo svoje vlade, da bi bila pripuščena k trozvezi, sklenjeni v Berlinu 27. septembra 1. 1940, nato pa je zastopnik .Nemčije v imenu trozveze odgovoril pritrdilno.
Nemški poročevalski urad javlja: Zunanji minister Nemčije Ribbentrop, italijanski poslanik Butti in japonski poslanik v Berlinu Korusu na eni strani in upravitelj rumunske države general Antonescu na drugi strani so podpisali v Berlinu 23. t. m. protokol
o pristopu Rumunije k trojni zvezi, ki so jo 27. septembra letos podpisale Nemčija, Italija in Japonska.
Kakor poročajo iz Berlina, je
tudi Slovaška podpisala pristop k trojni zvezi
z enakimi pogoji, kakor sta to storili Madžarska in Rumunija. Slovaški pristop k tej zvezi razlagajo ameriški listi kot izpopolnitev nemške fronte proti Sovjetski zvezi.
V	bolgarski zbotnici je te dni v imenu vladne večine
govoril poslanec Peter Dumanov o bolgarski politiki, in poudaril, da odnošaji Bolgarije do Jugoslavije ne bodo redni dotlej, dokler se ne reši vprašanje Makedonije. Dumanov je napadal tudi Grčijo zaradi Trakije in Makedonije ter dejal, da je nad dva milijona bolgarskih družin izven bolgarskih mej. Južna Dobrudža je zares bleščeč dragi kamen na bolgarski kraljevski kroni, toda na to krono morajo priti tudi še drugi dragi kamni, med katerimi je najsvetlejši Makedonija. Za njim je dobil besedo bivši predsednik vlade Mušanov, ki je dejal med drugim: »Na sestanku med kraljem Borisom in kancclarjem Hitlerjem je bilo govora o rečeh, od katerih morda ne zavisi samo usoda Bolgarije in bolgarskega naroda, temveč vse Evrope. Po tčm sestanku bi vlada morala dati kako izjavo, toda tega ni storila. Ničesar ne vem o teh razgovorih. Ne vem, ali nas ta sestanek ne bo vrgel v kri. Bolgarskemu ljudstvu so danes zamašena usta. cenzura pa prepoveduje celo objavljati govore narodnih poslancev. Zahtevam pojasnila. ali je Bolgarija za nnr. Jaz trdim, da je,naš narod za mir Veni. da se v šestih mesecih politika lahko izpremeni, zlasti danes, ko se osvajajo ccle države v dveh dneh. Strah me je pred vsako pustolovščino. Toda če bi nastopil primer, da ne bi bilo več nobene možnosti za ohranitev miru. potem naj o tem odloča narod <• Ze'o razburjen je končal Mušanov svoj govor ter pokazal z roko na ministre: »V teh dneh je njihova odgovornost večja kakor odgovornost nas, ki ne vemo, kaj se dogaja« Govor Nikole Mušanova je zapustil globok vtisk ne samo na poslance vladne večine, temveč tudi na vse druge poslance, ki «o ga pazi ji-' vo' poslušali."
V	angleški lordski zbornici je bil te dni pVebrail '	" ' '■ .
y prestolni govor angleškega kralja Vsebina govora je v glavnem tale: »Ze Več kakor eno leto moje oborožene sile na suhem, na morju in v zraku branijo svobodo. Moje ljudstvo s pogumom prenaša povsod v svojih domovih in pri svojem delu, kakor tudi' na morju, posledice sirovih napadov in dostojanstveno podpira naše skupne napore. S preračunljivostjo in s silo je nasprotnik spravil pod svoj jarem številne narode, ki so živeli in delali v miru. Srečen sem bil, da sem mogel sprejeti vlade teh poteptanih narodov na angleških tleh in se veselim, da se njihove oborožene sile skup-no z junaškimi možmi drugih narodov borijo skupno z mojimi. V zgodnjem poletju
je bila Francija podrta. Čutila se je prisiljeno, da prosi za premirje. Italija je takoj izkoristila francosko nesrečo in se je uvrstila ob napadalca. Zdaj je napadla Grčijo. V tem boju proti nasilstvu pozdravljam novega tovariša, ki mu bo moj imperij pomagal po vseh razpoložljivih močeh. S svojim junaškim odporom je Grčija pokazala, da je vredna slavnih starodavnih izročil. Moje oborožene sile na Sredozemskem morju se dobro drže v vSeh priložnostih Moja država je srečna, da more v Sredozemlju računati z zavezništvom dveh prijateljskih dežel, namreč Egipta in Turčije. Z veliko za-dovoljnostjo sem vzel na znanje sklep Zedinjenih držav, da nam izročijo 50 rušilcev in sem prepričan, da bodo oporišča, ki jih je moja država dala Zedinjenim državam oh atlantski obali, služila tudi za obrambo de diščine vseh svobodnih ljudi Vojna nalaga vedno večja bremena. Toda pripravljenost, s katero moje ljudstvo sprejema ta nova bremena, me utrjuje v veri. da je ni denarne žrtve, ki je moj narod ne bi bil voljan , sprejeti, da zmagamo. Uspešna'preprečitev nemškega vdora, uspešni napadi naših letal na vire sovražne vojaške moči trdna obramba Sudana in Egipta, uspešn« napadi na italijansko vojno mornarico, vse to dokazuje našo moč in nas potrjuje v veri, da bo: mo zmagali. Sedanja vojna ni samo vojna med narodi, marveč je nastala iz nasprotij nad osnovnimi vzori enih in drugih Izjavljam. da-ne bomo oklevali, niti ne bomo položili orožja, dokler ne bomo dosegli visokega smotra, ki smo si pa postavili «
Iz Sofije poročajo: V zadnjem času so se pojavila v tujem časopisju poročila o pristopu Bolgarije k trojni zvezi in' o bližnem potovanju ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova v Berlin Po zatrjevanju na poučenih mestih te novice ne ustrezajo dejstvu. Na odločujočih mestih so celo izjavili, da bi bilo
nesmiselno, če bi bolgarska ministra zdaj potovala v Berlin, ko se je tam že razgovarjal kralj Boris s Hitlerjem. Pristop Bolgarije k trojni zvezi bi predstavljal dejstvo, ki se ne bi moglo prikrivati niti eno uro. Na drugi strani je pa tudi ministrski predsednik Filov na vprašanja, ki so mu bila stavljena v zvezi s temi govoricami, odgovoril, da niso nameravana nikaka potovanja v tujino in da se položaj v Bolgariji in na Balkanu ne bo spremenil Mnogi menijo, da Bolgarija ne bo pristopila k trojni zvezi, ker mora ostati nevtralna in ker so njene razloge za to odobrili v Berlinu.
Turška vlada je imela te dni sejo, na kateri je bilo objavljeno, da je
v evropski Turčiji razglašeno obsedno stanje.	9.
Tudi Carigrad pade pod območje obsednega stanja. Ta ukrep je bil izbran v svrho zavarovanja obmejnih krajev ob bolgarski in grški meji in za zaščito Dardanel. Določila prepovedujejo med drugim vsem tujcem dostop v ta ozemlja. Trajanie obsednega stanja je , določeno za mesec dni.
Zaradi velike napetosti na Balkanu, ki pa je zdaj popustila. I	je Turčija poslala na bolgarsko mejo
številne čete. Po nepotrjenih poročilih ima Turčija na bol garski meji najmanj 20 divizij, toda verjet no je njihovo število še večje S tem hoče Turčija preprečiti morebitni bolgarski napad na Solun ali na katerokoli drugo točko v vzhodni Grčiji.
Na turških uradnih mestih izjavljajo, da Turčija ne bo izoremenila svoie. politike razen v primeru, če bi bila prisiljena zaradi kakega tujega nastopa.
Turčija želi, da bi živela še nadalje v prijateljstvu z vsemi državami kakor doslej.
Samo od drugih držav je odvisno, ali bodo ti dobri odnošaji ohranjeni. Zadržanje Bolgari-
Čeprav je človek samo na gasilski vaji, postane naposled pošteno lačen in žejen. V notranjosti nastane pravcati požar, katerega je treba tudi pogasiti; najbolje seveda s skodelico dobre bele kave.
KVALITETNA CIK ORIIA
je in bolgarske javnosti se v turškem tisku 1 obširno obravnava. Turški listi so objavili bolgarsko uradno zavrnitev vesti o ultimatu Grčiji in bolgarskem začetku mobilizacije. Turški list »Jeni Sabah« pravi, da je bilo bolgarsko uradno sporočilo sprejeto kot točno, ker je težavno verjeti, da bi bolgarska vlada v zdajšnem trenutku poslala ultimat Grčiji, ker je v sobranju (bolgarskem državnem zboru) samem čula in so tudi dogodki med bolgarskim narodom pokazali, da bol-I garski narod ne želi vojne. , Na drugi strani je, kakor piše isti list
Grčija odločena, da se bori do konca proti vsem za svojo neodvisnost. Jasno jč, da obstoje v Bolgariji struje, ki žele odcepitev ozemlja od Grčije in ki celo . terjajo izpremembo mej ob Jugoslaviji. Tur-r ški list »Tan« poudarja v svojem poročilu iz Beograda, da imajo jugoslovenski politiki le en odgovor Dumanovu, ki je postavil take zahteve v sobranju: »Naj pride Dumanov po zahtevano področje, sprejet bo dostojno.« Isti list izraža tudi prepričanje, da v Bolgariji še ni sklenjena odločitev o vojni in da je treba pričakovati na Balkanu ohranitev miru, č*-sar ne žele samo bolgarski narod, temveč tudi Nemčija in Italija.
Vse srbsko časopisje ostro zavrača govor bolgarskega poslanca Dumanova Najostrej-ša je beograjska »Pravda«, ki imenuje govor poslanca Dumanova izzivanje.
Dumanovci igrajo vlogo hijene in iščejo opravičila za pustolovščine. Macedonija je bleščeč karpen v kroni cara Dušana in do njega ni tako lahko priti, ker Jugoslavija ni hiša iz papirja. Jugoslovensko ljudstvo ima trdo in krepko pest kar -nora-;o izzivači upoštevati.
Veliko pozornost sta zbudili v ponedeljek v Sofiji dve avdienci pri kralju Borisu.
Bolgarskega kralja je posetil najprej predsednik ruske delegacije v dunav-ski komisiji in generalni tajnik ruskega zunanjega ministrstva Soboljev, nato pa še ameriški veleposlanik v Moskvi Steinliard. Oba gosta iz Moskve je poprej sprejel predsednik bolgarske vlade dr. Filov. Soboljeva je spremljal h kralju in ministrskemu predsedniku ruski poslanik v Sofiji. Prevladuje mnenje, da sta bila oba obiska v zvezi s stališčem Bolgarije do razvoja dogodkov na Balkanu. Kaže, da je Rusija posredovala, naj bi Bolgarija še nadalje ostala strogo nevtralna v sedanjem sporu. V zvezi s tem je še posebno važna izjava, ki jo je po svoji avdienci pri kralju Borisu podal ameriški veleposlanik Steinhard. Dejal je namreč, da mu je bilo na odločujočem mestu sporočeno, da hoče Bolgarija ostati izven vojne. Bolgarija ni voljna .zaplesti se v vojno proti Grčiji, obenem pa tudi nima namena'pristopiti k trojni zvezi.	;
Grški generalni štab .je objavil ob koncu preteklega tedna poročilo, iz katerega povze«
sem preg
mamo: Grške čete so zasedle planini Mora-vo in Ivan.
Mesto Korica je bilo zasedeno.
V Pindu so grške čete vdrle preko meje in zasedle mesto Liiaskovik v Albaniji. Prav tako so napredovali Grki preko mest Ersek in Borovo. V Epiru je bilo spet zasedeno mesto Filiates. Sovražnik je bil tu pregnan čez grško mejo. Grška letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražne čete na umiku kljub živahnemu odporu italijanskih letal V dosedanjem poteku vojne so dobili Grk' 'elik vojni plen. Med drugim je bilo zaplenjeno doslej: 80 sovražnih težkih in lahki!: .pov, 55 protiletalskih topov, 300 strojnic, 20 tankov, velike množine municije, benc i in vojnega materiala.
Nrff.edne dni so Grki napredovali dalje, kakor javlja Atenska agencija.
Zavzeli so Podgradec in M~skoplje. Grško napredovanje v tej smeri je bilo ovirano zaradi dejstva, da so velike množine zapuščenega italijanskega vojnega materiala otežkočale promet na cestah. Dalje so Grki napredovali v Pindskem gorovju. Grške čete, ki so napredovale preko Leskovika, so napravile nato zaokret proti levi in so se nevarno približale Argirokastru.
Ob priliki zavzetja Korice je imel
grški ministrski predsednik Metaxas po radiu govor na grški narod. Metaxas je dejal predvsem, da govori gotovo v imenu vsega grškega naroda, ako izraža iskreno zahvalo Angliji za vso pomoč, ki jo je doslej nudila Grčiji v vojni. Meta-xas je posebno omenil uspehe angltške vojne mornarice in letalstva. Dalje je dejal, da je šla Grčija v vojno za obrambo svoje časti, svobode in nacionalne neodvisnosti. V prvih dneh vojne je bilo treba zadržati italijanske napade v Epiru, da je grška vojska pridobila na času. Odtlej naprej pa so sledili uspehi za uspehi. Operacije so bile sedaj zaključene z zmagovitim zavzetjem Korice in z
X s* V*
umikom Italijanov na vsem bojišču od Makedonije do Epira. Metaxas se je dalje spominjal v svojem govoru vseh onih Italijanov, ki so se nekdaj borili za osvoboditev Grkov. Zlasti je omenil Garibaldija. Dejal je, .da se danes Grčija bori za iste smotre, za katere se je nekdaj boril Garibaldi. Napravljen je bil poskus zasužnjenja Grčije, toda Grčija se bo borila do skupne zmage z Anglijo. Grčija hoče ostati svobodna in neodvisna država. Obenem pa se Grčija bori tudi za vse druge balkanske države in za osvoboditev Albanije.
Pozornost je zbudil te dni napad na Grčijo, ki ga objavlja »Deutsche diplomatisch-poli-tische Korrespondenz«. Uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva
očita grškemu ministrskemu predsedniku Metaxasu, da je njegova nedavna izjsva, češ da se Grčija bori tudi za druge male države na Balkanu, izredno drzna
in nevarna in lahko povzroči novo razširjenje vojne. V tej izjavi uradnega nemškega glasila hočejo videti nekateri napoved, da bo najbrže Nemčija v kratkem vojaško posredovala v korist Italije proti Grčiji.
Reuter javlja iz Aten: Po atenskih vesteh so Italijani v Albaniji odredili mobilizacijo vseh Albancev od 18 do 50 let starosti.
Zelo mnogo Albancev pa se pozivom vojaških oblastev ni odzvalo ter je zbežalo delno v gorovje, delno pa tudi preko meje. Begunci, ki prihajajo iz Albanije, pripovedujejo, da italijanska vojska rekvirira živila 'udi med albanskim prebivalstvom. Italijanski vojni ujetniki poročajo, da so bili polnih 15 dni v frontnih položajih, ne da bi bili izmenjani.
Nedavno so se v časopisju brale vesti o nameravani italijanski ofenzivi v Afriki. Zdaj pa poročajo,
da italijanske čete v Afriki ne bodo mogle začeti ofenzivo pred božičem, ker bodo zdaj nastopili hudo deževje in peščeni vetrovi, kar bi oteževalo premikanje čet.
Po vesti iz Ankare je
turška vlada obljubila Grčiji, da ji bo pošiljala potrebni živež in material, četudi Grčija ne bi mogla to blago takoj plačati. Iz Kaira poročajo, da je odplulo iz Aleksan-drije več parnikov, na katerih je veliko šte-
vilo grških prostovoljcev, ki so se prijavili za obrambo domovine. Poročajo tudi, da plove z raznih strani več parnikov z letali in vojnim materialom proti Grčiji. Letala so dar Grkov v tujini.
Na angleških vojnih ladjah so
prispeli te dni, kakor javlja Reuter, v Grčijo novi oddelki angleške vojske.
So to oddelki, ki so potrebni za vzdrževanje in obrambo angleških letalskih oporišč v Grčiji. Med njimi so mnogi letalski mehaniki. Prav tako so prispeli v Grčijo oddelki novozelandskih letalcev. Tudi ciprsko vojaštvo je bilo izkrcano v Grčiji. Grško prebivalstvo je sprejelo angleške vojake z velikim navdušenjem. Angleške vojne ladje so pripeljale vojaštvo v Grčijo brez vsake nezgode. Angleški vojaki pripovedujejo, da na vsej vožnji niso opazili niti ene italijanske ladje ali letala.
Reuter poroča: Predsednik južnoafriške vlade general Smuts je imel govor, v katerem je dejal,
da je prepričan o končni zmagi Anglije.
Naj se nihče ne pusti varati zavoljo začetnih uspehov Nemčije, je rekel. V zadnji vojni je Nemčija zmagovala štiri leta in je svoje največje zmage dosegla tik pred svojim končnim polomom. Kar naenkrat pa se je položaj spremenil. Sedanja vojna, v kateri gre za ideale svobode in neodvisnosti, se bo iz-vojevala z orožjem, to je res, toda še bolj s sirovinami, iz katerih se orožje izdeluje, z denarjem, s katerim se sirovine plačujejo in z nadzorstvom nad svetovnimi cestami, koder sirovine prihajajo v industrijo. Treba je samo vzdržati. Južna Afrika je postavila sijajno vojsko, ki dela čast oboroženi sili angleškega imperija v dobi, ko preživlja ta največje dneve svoje zgodovine.
Zadne dni so bili posebno
hudi letalski boji med Anglijo in Nemčijo..
Nemci so obsuli z bombami med drugim Bir-mingham, Southampton in Bristol. Napadi na London niso bili toliko hudi. Angleška letala pa so bambardirala med drugim Berlin, Leipzig, Essen, Duisburg in Hamburg. Dalje so bombardirala tudi nekatera italijanska mesta. Nemci so zlasti razdejali Birmingham. Vsi ti napadi terjajo številne smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom
Po porazu ima Francija dve vladi: vlado, ki velja za uradno, in vlado generala de
20 iUi mm ^nj^ jr
»Dragi moj, če bi bili to zahtevali od mene V prvem trenutku, ko ste prišli, bi vam bil besedo rad dal. Zdaj mi morda ne bi več verjeli in to bi me žalilo.«
»Recite mi vsaj, da ni res, da ...«
»Da sem bil ljubček vaše žene? Saj to vam že ves čas dokazujem«, je vzkliknil Nointel
Kapitan je bil zdaj prepričan. Kri mu je udarila v obraz. Oko se mu je zarosilo. Stisnil je ustnice in pomolil stotniku svojo mogočno roko. »Oprostite!« je rekel. »Sumničil sem vas. Ne jezite se name! Strašno sem nesrečen.«
»Naposled!« je vzkliknil stotnik. »Ne jezim se na vas, dragi gospod Crozon. Smilite se mi in prepričani bodite, da sem pozabil vse, kar se je pravkar med nama zgodilo.«
»Ali želite to pismo, da boste laže našli lopova ki vas je obrekoval?«
»Hvala, kar imejte ga vi! Ko ga bom potreboval, vas bom prosil zanj. Zdaj, ko ni ničesar več med nama. naj vam rečem, da ste bili žrtev podle zarote. Ljudj© so vam hoteli zastrupiti življenje.«
»Zakaj? Saj nimam v Parizu sovražnikov.«
»Morda jih ima vaša žena. Na svetu so ljudje, ki se maščujejo nad ženskami, če pri njih odete. In ta brezimni človek mora tudi mene sovražiti.«
»Tako je«, se je vmešal strojnik. »Dragi Crozon, objemi najprej stotnika, potem pa pohiti k svoji ženi...«
»Stotnik, tu imate pismo. Bolje je, da ostane pri v as. Toda ne pozabite, da mi boste vr-
na plesu
| mli tisu dan življenje, ko mi boste obreko-valca imenovali.«
Nointel je vzel pismo in ga skrbno spravil v listnico.
»Zdaj. ko so vsa ne*" "'	""'nana«, je
potem rekel, »sprejmem predlog, ki ga je .avju gospod Bernaš, — da me predstavite svnii ženi.«
Kapitan je ganjen odvrnil:
»Hvala vam. Uvideli ste, da še nisem čisto pomirjen.«
»Pa pojdimo!« je dejal stotnik in vsi trije so zapustili klub.
»Simancas je lepo spletel svojo mrežo,« je pomislil Nointel. »Dejal mi je, da markiza danes ne sprejema, samo zato, da bi me Crozon zanesljivo dobil v klubu. Upa, da bo jutri slišal, kako me je kapitan ubil. Siromak niti ne sluti, da mi je dal s tem v roke orožje, ki bo njega samega ubilo.«
Ko so stopili v voz, ki je še čakal, se je moral Nointel zasmejati. V kotu je zagledal celo orožarno: pištole, sable, meče.
»Vraga, pa je bilo le pametno, dragi Crozon, da smo zadevo tako hitro razčistili. Ko odkrijeva obrekljivca, ga bova pa že znala spraviti s poti.
»Ubil ga bom,« je dejal Crozon in zaškripal z zobmi.
»Ali pa jaz. Bojim se le, da se ne bo maral boriti, ampak da jo bo popihal.«
»Ne bi bilo truda vredno. Pred poroto bi prišli.«
»Da, pred poroto, kamor bo prišla tudi
Berta Lesterelova. Verjemite mi, kadar se spomnim sramote, ki mi jo je svakinja nakopala, se mi vračajo vsa sumničenja. Morda je tisti Poljak res hodil z mojo ženo... Berta jo pa samo krije. Zakaj naj bi "bilo moji ženi prišlo slabo, ko ji je Berta brala o tistem obešencu?«
»Dragi moj, takšne zgodbe vselej razburijo živčne ženske. Zdaj me boste predstavili svoji ženi kot starega prijatelja, jaz pa se ne bom več vrnil v vaše stanovanje, če bom videl, da bi bili moji obiski nezaželeni. Rekli ste, da je vaša žena bolna?«
»Da, toda danes ji je bolje. Saj je že vstala.«
»Ali me bo marala sprejeti?«
»Bo. Kar so zaprli Berto, se ničemur več ne upira.«
»Sirota! Zelo bi bil srečen, če bi ji kdaj lahko rekel, da je Berta prosta. Povedal sem vam, da sem znan s preiskovalnim sodnikom. Obiskal ga bom in bom morda kaj zvedel.«
»Berta je, žal, kriva. No, voz je obstal. V četrtem nadstropju stanujem. Dragi Bernaš, spravi to orožje k sebi na dom.«
Strojnik je razumel kapitanov migljaj in se takoj poslovil.
Nointel in stari morski volk pa sta šla v četrto nadstropje. Crozon je potrkal in služkinja je odprla vrata. Odvedla je oba v salon, kjer je sedela v naslanjaču gospa Cro-zonova.
»Draga moja Matilda, vem, da boš rada sprejela gospoda Nointela, kadar naju bo zopet obiskal, ker je znan s preiskovalnim sodnikom in ti bo lahko prinesel kakšno vest o sestri.«
Gospa Crozonova je premerila oba, ne da
Gaullea, ki se dalje bori na angleški strani proti Nemcem. Nekatera znamenja kažejo, da se javno mnenje v Franciji čedalje bolj nagiba na njegovo stran.
Nekateri pravijo, da ima general de Gaulle na svoji strani tri četrtine, druga pa, da četrtino naroda. Kmetom in delavcem je sicer všeč človek, ki se bori naprej in ne položi orožja, a si kljub temu želijo miru. Drugače pa je s poklicnimi oficirji in podoficirji in pa z izobra-ženstvom. Govori generala de Gaullea so zanje pravi užitek in mnogo jih je že uteklo k de Gaulleu, da se bodo borili za osvoboditev Francije.
Te&vnsHi ttrfrsi pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v Ljubljani: voli in telice I. po 9 do 9.50, II. po 8.50 do 9, m. po 8 do 8.50, krave I. po 7.50 do 8, II. po 6 do 7, III. po 5 do 6, teleta I. po 9 do 10, II. po 9 din; v Litiji: voli I. po 8 do 8.50, II. po 7 do 8, III. po 7 do 7.50, telice I po 8.20 II. po 7.75, III. po 6.50, krave I. po 7.50, II. po 6.50 do 7, III. po 5 do 6, teleta I. po 11, II. po 10 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: sremski špeharji po 18.50 do 19, pršutarji po 14 do 15: v Litiji: špeharji po 18. pršutarji po 13 din.
KRMA. V Ljubljani: seno 100 do 130, slama po 60, v Litiji: lucerna po 125, seno po 100, slama po 50, v Ptuju: seno po 75 do 110, slama po 50 do 60, na Jesenicah: sladko seno po 125. slama po 70 din za 100 kg.
SIROVE KOŽE. V Ljubljani: goveje 26 do 30, telečje 28, svinjske 6 do 12, v Litiji: goveje 28 do 30, telečje 28 do 30, svinjske domače 6. svinjske hrvatske 3 din za kg.
ZABELA. V Ljubljani: slanina 23 do 25. svinjska mast 28, v Litiji: slanina 26, svinjska mast 26, na Jesenicah: slanina sveža 22, svinjska mast 24 din za kg.
MED. V Ljubljani 34, v Kranju 28 de 32 din za kg.
VOLNA. V Kranju neoprana 68 do 72 oprana 84 do 96 din za kg. Cena je močno narasla.
ŽITO. V Ljubljani: ječmen, rž, in turščica 450 do 500, oves 400 do 450, v Litiji: pšenica 425, iečmen 350. r? 3"V> oves S*7*'
bi bila mogla uganiti pravi vzrok njunega prihoda.
Nointel je hitro dejal:
»Gospa, poznam gospoda Darcyja in prijatelj njegovega nečaka sem. Oba se zanimava za gospodično in bova storila vse, da vam jo vrneva.«
Gospej se je v trenutku zjasnil obraz ir solze veselja so ji orosile lica. da je komai zmogla nekaj besed v zahvalo.
»Prijatelj,« je vzkliknil mornar, »zelo bom vesel, če bodo mojo svakinjo lahko izpustili Čudeže delate .. Veselje se je vrnilo pod mojo streho in to je samo vaša zasluga.
»Dragi moj,« je odvrnil Nointel, »zelo sem vam hvaležen, da ste me predstavili svoii ženi. Upam, da jo bom še kdaj lahko obiskal Sedaj pa mi dovolite, da se poslovim, ker vidim, da gospa ni čisto zdrava.«
»Gospod.« je dejala Matilda in zavzdihnila, »zmerom bom hvaležna svojemu možu, da vas je privede! k meni. Ali ne bi sporočili preiskovalnemu sodniku neke moie prošnje . . «
»Samo povejte, kaj želite, pa bom storil.«
»Nič nemogočega ne zahtevam. Rekli so mi, da bi sodnik lahko pustil rao^o sestro začasno na prosto, ker menda zakon to dovoljuje ...«
»Da, dovoljuje, če kdo plača denarno jamstvo .. . Saj res, na to pa še pomislili nismo.«
»Moja sestra ne bi pobegnila. Saj bi jo lahko nadzorovali.«
Nointel ji je segel v besedo:
»Gospa, dvomim, da bi gospod Roger Dar-cy izpolnil najino skupno željo .. . Saj veste, da gre za umor. Toda obljubljam vam, da
305, v Ptuju: pšenica, ječmen in rž 350 do 400, turščica 350, v Kranju: pšenica 450, ječmen 450, rž 425, oves 400, turščica 375 din za 100 kilogramov.
JAJCA. V Kranju 2, v Ljubljani 1.75 do 2, na Jesenicah 2, v Litiji 1.25 do 1.75, v Ptuju 1.50 do 1.75 din za kos.
VINO. V konjiškem okolišu se dobi pri vinogradnikih navadno mešano vino po 8, boljše sortirano pa po 10 din za liter. Cene vinu povsod naraščajo.
SIEOVO MASLO. V Ljubljani: čajno 46 do 54, navadno 36 do 44, v Litiji: navadno 36, v Ptuju: navadno 28 do 35, čajno 40 do 50. v Kranju: čajno 48 do 52 din za kg.
TRDA DRVA. V Kranju 140 do 150, v Ptuju 130 do 150, v Litiji 110, v Ljubljani 145 do 160 din za kubični meter.
MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, na Jesenicah 3 v Ptuju 2 do 2.50, v Litiji 1.50 do 2 50 din za liter.
SADJE. V Ljubljani: jabolka 6 do 10, hruške 12 do 20, v Kranju: jabolka 4 do 10, v Ptuiu: jabolka 4 do 8 din za kg.
FIŽOL. V Ljubljani 6 do 8, v Kranju 6 do 10. na Jesenicah 7 do 10, v Litiji 4, V Ptuju 4 do 6 din za kg.
KROMPIR. V Ljubljani 1.50 do 2, v Kranju 2. v Litiji 1.50 do 1.80, v Ptuju 1.50 din za kilogram.
PERUTNINA. V Ljubljani: žive kokoši po 25 do 40, piščanci po 16 do 30 din za kljun; meso piščanca je po 32 do 36, kokošje meso pa po 27 do 30 din za kg.
Sefttii
2.	decembra Radmirje (samo kramarski sejem). Zagorje, Koračice, Ormož (za roga-to živino);
3.	decembra: Konjice, Sv. Tomaž pri Ormožu, Jesenice na Gorenjskem, Planina pri Sevnici;
4.	decembra: Krško (goveji in svinjski sejem), Mežica, Šmarje pri Jelšah;
5.	decembra: Dobrepolje-Videm, Lož;
6.	decembra: Sevnica, Dobrna, Murska Sobota (živinski in kramarski sejem), Žužemberk, Vuzenica, Bohinjska Bistrica, Polje v šmarskem srezu;
7.	decembra: Gradac. Semič.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 25. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu):
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55 201 din:
1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din.
Vojna škoda je bila v Beogradu ro 444 din.
Drobne vesti
= Cene v trgovini na drobno so od lanskega oktobra poskočile za 44 odstotkov. Indeks cen na drobno v 10 glavnih mestih Jugoslavije, ki ga objavlja Narodna banka, se je od septembra do oktobra dvignil c 127.2 na 132.4 točke, medtem ko je lani v rk-obru znašal 91.8. Od lanskega oktobra se ie torej stanje cen v trgovini na drobno dvignilo za 40.6 točke ali za 44 odstotkov. Za Eeograd znaša indeks cen na drobno v oktobru 137.4 (lani 98.0), za Zagreb 131.4 (92.1) in za Ljubljano 128.5 (89.6) točke.
= Med Jugoslavijo in Nemčijo je bil podpisan gospodarski sporazum o uvozu celuloze, umetne volne in tkanin iz Nemčije. Uvoz se bo ravnal po naših potrebah in bomo z njim krili pomanjkanje tkaninskih sirovin, ki je nastalo zaradi onemogočenega dovoza po morju. Sporazum določa tudi, da bodq naši tehniki šli v nemške tvornice, kjer se naj izpopolnijo v predelovanju umetnih tkaninskih sirovin.

MALA NEDELJA. Na proslavi praznika zedinjenja. ki bo v nedeljo 1. decembra ob 15. uri v Eokolskem domu, uprizori sokolska četa mladinsko igro »Krali Matjaž«. Pridite!
POLSNJK (Smrtna kosa). Te dni so položili v prerani grob uglednega posestnika in gostilničarja g. Jožka Juvana. Rajnki je bil vnet gasilski delavec in prijatelj Sokola. Pa tudi sicer se je javno udejstvoval za gospodarski napredek kraja Pogreb je pokazal, koliko je imel prijateljev in znancev v raznih krajih. Na zadnji poti ga je spremljalo tudi vse .učiteljstvo z učenci domače šole. Gasilska in sokolska četa sta spremljali svojega člana z venci. Ob odprtem grobu se je lepo poslovil od rajnkega Repovž Anton. Pokojnik zapušča soprogo Alojziio. 151etno hčerko Olgieo in 121etnega sinčka Mirka. Naj mu bo lahka domača gruda, žalujočim pa naše so-žalie!
K*9w*1	itluflpf
bom vašo prošnjo sodniku sporočil in mu jo tudi priporočil.«
Nointel se je potem od mlade žene poslovil Kapitan ga je prijel pod roko in ga spremil do vrat. Tu sta si prisrčno segla v roko. Stotnik mu je dejal:
»Ali me še sumničite?«
.»Ne več, dragi prijatelj... Ce se vsega ■pomnim, me je sram, da sem zaupal tistemu lopovu. «
»Ki ga bom jaz našel!«
»Jaz pa ubil!«
»Oba ga bova! Do svidenja!«
Potem je stotnik odšel.
»Koliko sem v eni uri zvedel!« je zamr-mral stotnik na stopnicah »Zdaj vsaj vem, k-ko je vse skupaj bilo. Berta ni imela Ijub-čka in ni umorila Julije. Pisma je pisala njena sestra. Če bi zdaj še lahko dokazal, da so našli stražniki masko in domino pred tretjo uro. bi moral sodnik izpustiti Berto vsaj začasno na prosto Gospa Crozc.nova hoče videti sestro zaradi tega. da bi zvedela, kje je otrok Berta je najbrž v noči od sobote na nedeljo preselila dojiljo in otroka. V nedeljo so jo prijeli, preden je mogla videti svojo sestro. Tako je preživela tisto usodno noč, pred sodnikom pa molči, da ne bi sestre izdala Odkriti moram dojiljo! Kako sem bil neumen! Ženska, ki je na pokopališču stopila k meni, je morala biti ta dojilja! Sreča je, da sem ji dal svoio posetnico. Poiskala me bo vsaj pred koncem meseca, ker bo potrebovala denarja. Toda kako naj prepričam sodnika? Tudi to pojde. Samo pametno moram začeti.«
Nointel je pogledal na uro. Pet je bila.
»Do večerje,« je premišljal dalje, »je še dosti čas? Najti moram Simancasa. Šamo
kje? V klub ga ne bo. dokler ne zve. kako se je končal dvoboj, ki ga je t^ko spretno zasnoval.«
Ko je šel po n&k* ulici, se je spomnil, da stanuie tu doktor Galmier in da ima svoie ure od pet:h do sednrh Sklenil je, da ga bo poiskat
Doktor Galmier te imel zase celo nadstropje. Vra+ar je stotniku povedal, da je zdravnik doma. Ko ie Nointel stopj! v čakalnico, ie tam zagledal nekaj žerssk. ki so čakale, da pridejo na vrsto. P- epsnefene so ga vse gledale. On se na ni o-rral nanje in ie sedel v najtemnejši kot s-lc.nn. K sreč* ?e ženske pri zdravniku niso d--' o m- lile Vsakih d°set minut so se yrata knbineta odrvrla in doktor je stopil na prag. "ointel ie b?l v ko+r tako skrit, da ga ni mogel opaziti "Ksdar jo-doktor prišel,, ie vstrla kak?na bolnica. vm'ia pa se v salon ni nobena, ker ie imela zdravnikova ordmacijska soba 5e drug ;rhod.
Ko je iz predsoba j.rgmila tudi posT-dnia bolnica, je Nointel zaslišal glasen prepir Bila sta dva moška pksova. Edten izmed njiju je bil sobarjev. Sobar i ehotel zadržati nekega preprostega človeka, da ne bi vstopil v čakalnico. Ta ie pa vendar vdrl t ta in sedel k vratom v sprejemnico. Ko je dektor odpustil že zadnjo bolnico ie zagledal pred sabo slabo oblečenega moža. Ker je mislil, da sta sama, mu je rekel:
»Ali ste vi? Kaj ste mar pozabili, da sem vam prepovedal priti, kadar imam uradne ure?«
»Ze drugi dan vas zaman iščem. Niti pre-h:'*ga solda nimam. Po svoio plačo sem prišel.«
is*-' -
sLjta
+ Trdna povezanost vseh Jugoslovenov.
Predstavniki in člani nacionalnih društev, med njimi Sokolov, Zvpze kulturnih društev, narodnoobrambnih, bojevniških in omladin-skih združenj, so ugotovili, da je bitoljska nesreča prepričevalno pokazala popolno povezanost vseh Jugoslovenov' v teh hudih dneh. Tudi nedavne odločne besede hrvatskega bana so pokazale spoznanje. Ob tej priliki so slovenski nacionalni prosvetni delavci ponovno izrazili svoje trdno prepričanje, da je edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov najtrdnejša osnova naše narodne svobode in neodvisnosti. Zato so odločeni čuvati našo svobodno Jugoslavijo pod vodstvom narodne dinastije Karadjordjevičev povsod in vedno z vsemi silami v zavesti,, da sta volja naroda do svobode in pripravi ienost na vse žrtve najmočnejše orožje v borbi za kralja in domovino.
*	Letošne Vodnikove knjige so, kakor nam poročajo, deležne splošnega priznanja. Naročniki, ki so jih že prejeli, so polni hvale. Vodnikova pratika za 1. 1941. je pester zbornik perečih člankov, poučnega in zabavnega drobiž in lepih slik. Obe povesti, Deržajeva »Pod Špiki« in Vaštetove »Rožna devica«, ugajata tudi razvajenim bralcem. S polju-dno-strokovno knjigo inž kemije Turka »O rastlinski, ljudski in živalski prehrani« je po splošni sodbi odbor Vodnikove družbe dal svojim naročnikom izredno potrebno in zanimivo delo. Vodnikove knjige bodo kmalu pošle. Kdor ne bo nemudno segel po njih, jih ne bo več mogel dobiti. Prijavite se zato takoj krajevnemu poverjeniku. Ljubljančani naj se javijo ali v pisarni Vodnikove družbe, Knafijeva 5, ali v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova .- ulica, Mariborčani v knjigarni Tiskc/vne zadruge, Aleksandrova 13, ali v knjigarni Učiteljske tiskarne, Tyr-ševa 44, Celjani pa pri upravi »Jutra« v Ce-lju.
*	Sokolstvo in jugoslovensko edinstvo. Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije je dostavila sokolskim zdriizettjem v državi navodila za letošno proslavo 1. decembra. Naročila je, naj se letošne proslave izvedejo v znamenju dveh osnovnih misli: v znamenju neokrnjenosti jugoslovenske države in jugoslo-venskega edinstva. Misel edinstva je šla skozi hude preizkušnje, pri čemer se je pokazalo.
dnevi ste dobili svoj denar, To je bilo poslednje.«
»Poslednje? Ali sem zato begal cele noči po mestu, zmerom v strahu, da me kakšen meščan ne bi namlatil? Zdaj me mislite kar tako odgnati? Kadar kdo koga odpodi, pa naj bo navaden delavec, mu da odpravnino, vsaj za-, štirinajst dni... Saj to niti dosti ni!«
»Nori ste!«
»Niseln nor, ne. In dokazal vam bom s tem, dat pojdem — če me takoj ne izplačate •— naravnost na policijo, kjer bom gospodom malo razložil vaše posle. Briga me, kaj bo 1 iz tega! Kamorkoli nas bodo spravili, bomo šli na dolgo pot skupaj, jaz, vi in tisti ameriški general.«
»Molčite, norec! Če bi vas kdo slišal!«
»Briga me! Ali plačajte, ali pa bom še bolj kričal.«
»Ali sva sama?« je vprašal zdravnik in stopil na sredo čakalnice.
»Dober dan!« ga je pozdravil Nointel iz svojega kota.
Galmierja je streslo. Toda takoj se je znašel. Kričaču je stisnil v pest nekaj zlatnikov in mu rekel:
»Jutri pridi... zdaj ne utegnem... Pogovoriti se moram še s tem gospodom.«
Neznanec, ki je bil prav tako presenečen, je nekaj zajecljal in odšel. Doktot je ostal sam s stotnikom.
»Kar zadremal sem tu,« je dejal Nointel, »in šele ta možak me je spet zbudil. Zakaj pa je tako kričal?«
»Alkoholik je in časih ima takšne napade. Zastonj ga zdravim.«
»Torej pijanec?«	,
»Ali ste slišali, kaj je govoril?«
da je prav ta misel največje jamstvo napredka in srečne bodočnosti našega naroda in države. Jugoslovenska misel mora biti v teh usodnih časih ona sila, ki bo zbrala v eno samo falango ves naš narod. Zaradi tega bo posvetilo jugoslovensko sokolstvo na letoš-ni 1. december vse svoje delo misli jugo-slovenskega edinstva.
*	Lep znesek za obmejne brate in sestre. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda je sporočilo, da je narodna zbirka, prirejena 10. novembra, dosegla res lep uspeh. Po prijavah, ki jih je družbina pisarna prejela do 22. t. m., je bilo nabrano 212.024.25 din. To je vsota, na katero smo vsekakor lahko ponosni. Narodna zbirka 10. t. m. je med največjimi, kar jih je bilo prirejeno po svetovni vojni. Družba sv. Cirila in Metoda bo s tem zneskom pomagala v današnjih težavnih razmerah obmejnim bratom in sestram v nastopajoči zimi.
*	Naš prometni minister v Budimpešti. Te dni je imel naš prometni minister inž. Beš-lič v Društvu madžarskih industrijcev v Budimpešti predavanje o vlogi železnic v mednarodnem prometu. Govoril je zlasti o razvoju železnic v naši državi in navedel velike uspehe, ki so bili v tem pogledu že doseženi. Po predavanju je društvo priredilo gostu v čast svečano večerjo v hotelu Hunga-riji. Na iviadžarskem je bilo tudi zastopstvo Jugoslovensko-madžarskega združenja pod vodstvom bivšega ministra Vojina Gjuričiča. Gjuričič je dal pred odhodom izjavo za madžarske časopise, da je bilo jugoslovensko zastopstvo sprejeto nad vse prisrčno in da pomeni to dober znak za prisrčne odnošaje med obema sosednima državama.
*	Novi 25parski kovanci v prometu. Te dni so začeli prihajati v promet novi 25parski kovanci. Novi drobiž po 25 par je v sredini preluknjan. Kovanci so iz zlitine bakra in aluminija. Od 21. t. m. dalje bodo šest mesecev iz prometa jemali dozdajšni drobiž po 25 par. Po preteku tega roka bodo zdajšni 25parski kovanci izgubili svojo veljavo in bodo prenehali postati zakonito plačilno sred stvo. Po šestih mesecih se bo zdajšni 25par-ski drobiž lahko še zamenjaval samo pri Narodni banki in državnih finančnih ustanovah.
*	O organizacijah našega delavstva. »Slovenski delavec«, glasilo slovenskega dela Ju-gorasa, je zelo mnogo pisal o sporazumu med Jugorasom in Hrvatsko delavsko zvezo. Sedaj pa se oglaša k teinu »Hrvatski radnik« in pravi: »Ponavljamo in ostajamo pri svoji trditvi, da Jugoras ne predstavlja delavstva in
delavskih koristi v drugih pokrajinah države. Slej ko prej smo prepričani, da se bo srbski delavec osvobodil verig, ki so mu jih naložili kapital in zlasti različna lažna delavska združenja. Prepričani smo, da bo naposled tudi srbski delavec ustvaril sebi resnično nacionalno delavsko združenje, ki bo dostojno zastopalo njegove koristi ter mu prineslo svobodo in človeka vredno življenje.«
*	Prerana smrt. V nedeljo je po daljšem trpljenju umrla uradnica iz uredništva »Jutra« gdč. Mila Hiršmanova. Rajnka, ki je bila med »Jutrovimi« nameščenci zaradi svoje vedrosti zelo priljubljena, je morala zavoljo zavratne bolezni že pred letom dni pustiti vsako delo. Naj ji bo lahka žemljica! Njenim svojcem naše iskreno sožalje!
*	Beograjski radio za našo vojsko. Beograjska radijska postaja pripravlja posebne koncerte za našo vojsko, namenjene podofi-cirjem in vojakom po vojašnicah. V začetku bo oddajala take koncerte enkrat v mesecu. Prva oddaja bo na praznik zedinjenja 1. decembra od 17. do 19. ure.
*	Bateva palača v Ljubljani blagoslovljena. V Ljubljani menda še ni bila nobena stavba deležna tolikšne pozornosti med širokim občinstvom, kadar so jo izročali njenemu namenu, kakor jo je doživela te dni Bateva palača, ko so jo slovesno blagoslovili, nato pa odprli razstavo izdelkov Batevih tvornic. Na križišču Šelenburgove in Aleksandrove ceste se je zbralo nekaj tisočev gledalcev in policija je imela mnogo opravka, da je vzdrževala red, medtem ko so povabljeni gostje prihajali v okusno prirejeno prodajno dvorano. Poleg škofa dr. Rožmana, ki je bil na-prošen, da izvrši blagoslovitvene obrede, so svečanosti prisostvovali med drugimi g. ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešič, komandant dravske divizije brigadni general Stefanovič, bivši minister Mohorič, komisar Zbornice za trgovino, obrt in industrijo To-sti, predsednik Zveze industrijcev Praprot-nik, prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda inž. Mačkovšek, predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udru-ženja Virant in številni drugi.
Koroške novice. Iz Dobrle vasi poročajo, da so v tem letu izgubili tri dobre slovenske gospodarje. Umrl je Jože Šajn, po domače Čemer v Lovankah, star 55 let. Mladi posestnik Kranjčičeve kmetije Janez Hotimec v Bukovju je umrl v 37. letu za jetiko in zapušča pet nepreskrbljenih otrok in mlado ženo. V Zgornjem Podgradu pa je umrl 55-letni gospodar Kranjc. Vsi so bili dobri go-
»Nekaj besed sem ujel, pa nisem razumel ne zmisla ne zveze.«
»Precej udarjen je in dvomim, da bi ga mogel čisto pozdraviti. Gospod stotnik, ali ste tudi vi potrebni mojega zdravljenja?«
»Ne, zdrav sem kakor riba v vodi. Samo neko pojasnilo bi imel rad «
»Prosim. Kar stopite v mojo sobo.«
Ko sta sedla vsak v svoj naslanjač, je začel stotnik:
»Povejte mi, prosim, gospod doktor, po kaj ste prišli pretekli torek na obisk h gospodični Juliji Orcivalovi v ulico Malesherbes.«
Doktor je debelo pogledal.
»Ali vam je mar to vprašanje nerodno?« je vprašal Nointel.
»Ne... ne... Čakajte, da se prav spomnim. Prejšnji torek?«
»Dan po Goliminovi smrti.«
»Da, da. Sirota me je bila poklicala.«
»Ali je bila bolna?«
»Da. Nekoliko nervozna je bila. Saj si lahko mislite ... samomor v hiši...«
»In ona se je sama obrnila na vas? Ali je niste od prej poznali?«
»Samo. na videz.«
»Pa potem niste več šli k njej?«
»Ne, ker'je bila hitfo zdrava. Če bi bila ostala še kakisen dan bolna, ne bi bila doživela tako žalostnega konca.«
»Kaj hbččte! Človeku je pač tako usojeno. Upam pa, da mi boste pomagali najti človeka, ki jo jeo umoril.«
»Jaz?10 vsem skupaj vem prav toliko kakor vi. 1 Prav včeraj je preiskovalni sodnik zaslišal generala Simancasa in mene. Bila sVa'namreč V sosedni loži, toda povedati mu nisva mogla prav ničesar.«
»To mi boste pa vseeno povedali — čepray nisem preiskovalni sodnik — zakaj ste pretekli torek rekli gospodični Juliji, da vas pošilja moj prijatelj Gaston Darcy.«
Doktor je zardel in prišel v hudo zadrego.
»Slabo ste o tem obveščeni. Drugače je bir lo .,.«
»O, ne, dobro sem obveščen o vsem. Rekli ste Juliji, da ste najboljši znanec Gastona Darcyja in da vas on pošilja. In to ni bilo res, ne eno ne drugo.«
»Ne, ni res,« je zajeclial zdravnik. »Gospodična Orcivalova vam tega ni mogla reči.«
»Ne ona, ampak njena sobarica, ki vas je slišala.«
»Njena sobarica ...«
»Da, včeraj je bila pri gospodu Gastonu Darcyju in jaz sem bil priča.«
»To si je izmislila ...«
»Ni imela niti najmanjšega vzroka. Sicer pa jo lahko privedem k vam ...«
»Mislim pa, da bi vendar lahko bolj verjeli meni.«
»Zdi se mi, da svoiega položaja ne znate prav oceniti. Poslužili ste se na zvit način imena mojega prijatelja, in on me pošilja k vam..,.«
Zdravnik je prebledel. Razumel je, da misli stotnik dvoboj, tega pa se je bal kakor hudič križa.
»Zato,« je nadaljeval stotnik, »izberite hitro enega enega svojih prijateljev, da se pb* meniva o vseh podrobnostih zaradi dvoboja. Gospod Darcy želi, da se zadeva razčisti in konča, preden bo poteklo štiri in dvajset ur.«
spodarji in zavedni Slovenci. Iz Železne Ka-ple poročajo, da se je pri spravljanju hlodov v dolino pripetila huda nesreča pri tvrdki Leitgeb, kjer je zaposlenih tudi več slovenskih drvarjev iz Jugoslavije. Hlod je zadel delavca Janeza Stegiča v levo stegno in mu zlomil kost. Takoj nato se je iztiril drugi hlod in zadel 561etnega drvarja Milka Po-črniča v prsi ter mu zlomil več reber. Ote* so prepeljali v celovško bolnišnico. — Celov-čanka Lauseggerjeva je rodila svojega 19. otroka, kateremu je botroval kancelar Hitler. Mati z 19. otroki je stara komaj 38 let. — Dne 28. t. m. bo v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Celovcu pevski tečaj, ki se ga udeležijo pevci iz vse slovenske Koroške.
*	Tvrdka Westen v Celju je zvišala vsem delavcem mezde. Te dni je tvrdka Westen v Celju zvišala mezde delavcem za 2.50 din na uro. Najmanjši zaslužek znaša od 6.50 do 10 din na uro, poleg tega pa je tvrdka dala tudi draginjske doklade za otroke, in sicer po 50 din za vsakega.
*	Ne hodite v bližino vojaških zgradb. V smislu razpisa banske uprave v Ljubljani se prebivalstvo opozarja, da v lastno korist ne zahaja v bližino vojaških objektov in da tudi nevojaške objekte, na katerih pa so vdelane priprave za rušenje objektov (na primer mine v mostovih), pusti v miru in jih ne kvari, ker ima vojaštvo strog nalog, da v primeru zapaženega poskusa kvarjenja takih objektov uporabi orožje brez obzira. Vsako poškodovanje naprav za rušenje objektov utegne imeti za ljudi in imovino strahotne posledice. Proti osebam, ki bi kaj takega poskušale, se bo postopalo strogo po zakonu in bodo takoj prijavljene tudi sodišču.
*	Pogreb italijanskih mornarjev, katerih trupla so našli ob dubrovniški obali. Te dni so našli ob dubrovniški obali trupla italijanskih mornarjev, ki so jih morski valovi zanesli k nam. Žrtvam vojne je bil prirejen izredno lep pogreb. Njih krste so nosili pri pogrebu črno oblečeni italijanski ornladinci. Takoj za krstami so korakali v sprevodu italijanski konzul v Dubrovniku in zastopniki naših oblastev. Razen tega se je pogreba udeležilo okoli 2000 Dubrovničanov. Ko je dolgi sprevod prispel na vojaško pokopališče, je imel italijanski konzul kratek nagovor, v katerem se je zahvalil rajnkim mornarjem, ki so darovali svoja življenja za domovino.
*	Obrtniški koledar za leto 1911. Vsako leto pred začetkom novega leta izide Obrtniški koledar, ki ima posebno besedilo za potre-
£MIL1Q SALGARI
be obrtniškega stanu. Koledar izhaja že 29 let. Letošnji koledar pa si je nadel še posebno nalogo, da nudi poleg praktičnih nasvetov tako podeželskemu kot mestnemu obrtniku vse najvažnejše, kar morata vedeti o davkih. Koledar obsega posebne tabele za davek na pridobnino z vsemi pripadajočimi dokladami, in sicer za obrtnike, ki plačujejo davek po oceni davčnega odbora, kakor tudi za pavšaliste. S tem smo gotovo ustregli vsemu obrtništvu, saj bo omogočeno, da si bo vsak posameznik lahko kontroliral pravilnost plačilnih nalogov davčnih uprav s pravkar navedenimi tabelami. Poleg tega pa najdete v koledarju tudi vzorce pritožb in vlog, ki so v zvezi z nepravilno odmerjenim davkom. Za svoje redne plačnike je uprava Obrtniškega koledarja razpisala tudi nagradno žrebanje. Izžrebanih bo 10 zlatih nalivnih peres v vrednosti po 180 din eden. Podrobnosti in pogoje izžrebanja pa boste našli na listku, ki bo priložen vsakemu koledarju. Zaradi podražitve tiska in papirja je bila uprava prisiljena ceno koledarju zvišar ti. Cena koledarju je 15 din s poštnino vred. Zato prosimo cenjene naročnike, ki bodo te dni prejeli koledar, da to upoštevajo. Prepričani smo, da ne bo nikogar, ki bi nam koledar vrnil. Pohitite z naročilom, ker je lanska naklada pošla že v mesecu decembru. Naročila naslavljajte na naslov: Obrtniško društvo, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
*	Smrtna posledica nesreče. Pred dnevi se je pripetila v mariborski klavnici huda nesreča. Mladi mesarski mojster Josip Močnik je na vse zgodaj, ko je bila še tema, prišel z drugimi mesarji v klavnico po meso. Ko je prihajal iz hladilnice, ga je v temi zadel z ročnim vozičkom neki mesarski vajenec. Sunek v trebuh je bil tako usoden, da je Močnik obležal nezavesten. Prepeliaii so ga v bolnišnico, kjer so ga operirali. Operacijo je srečno prestal, toda imel je preslabo srce, in je umrl. Blag mu spomin!
*	Požar v Braslovčah. Nodavno zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslooju gostilničarja in pekovskega mojstra Viktorja Rcsnerja v Braslovčah. Ogenj se je hitro razširil in brž zajel vse poslopje. Ker je bilo gospodarsko poslopje blizu stanovanjskih hiš, je bila vel'ka nevarnost, da se požar ne razširi tudi nanje. Le požrtvovalnosti gasilcev se je treba zahvaliti, da je bil ogenj omejen. Kako je ogenj nastal, že ni ugotovljeno.
*	Smrtna žrtev prometne nesreče. Te dni se je na Tyrševi cesti pred odcepom v Linhartovo ulico pripetila razburljiva prometna
26
Voznik se je zvito nasmehnil in zamahiil z roko, kar je pomenilo toliko kakor: »Zanesite se name!«
Ječar je povedel Marijo in njena tovariša v majhno, z lesenimi stenami in slabo opremljeno sobo. Razen mize, pokrite z listinami, in orjaške peči je bilo v njej le še nekaj stolov.
Za mizo sta sedela kozaški poveljnik, ki jih je bil aretiral in poveljnik postaje, ki je bil na pol policijski uradnik, na pol vojak. Imel je kuštravo brado, zakrivljen nos, podoben papiginemu kljunu, in oči kakor roparska ptica.
Poveljnik postaje si je ujetnike natančno ogledal in menil nasproti poveljniku koza-kov:
»Tretji kaznjenec je pobegnil, kaj ne?«
»Mi smo prijeli le pet oseb.«
»Ali ste ga ustrelili? Ali je pobegnil?«
»Beg je bil nemogoč!« je odvrnil oficir.
»Vendar pa eden manjka, in sicer Ivan Sandorf.« Policijski poveljnik je prebral ime iz neke listine.
»Ali veste zanesljivo, da ni eden izmed teh dveh mož Ivan Sandorf?« je vprašal kozaški oficir.
»Ah, Sandorf mora biti mlad mož, ta dva pa sta stara.«
»Res je,« je menil oficir. »Nedvomno je potepin v temi ppbegnil k Halkpm.! A kaj je s to damo?«
»To bomo takoj izvedeli, kaj je z njo,« je rekel poljcijski poveljnik zaničljivo.
»Dragi gospod, mi nismo nikaki potepini ali obcestni roparji!« je rekla Marija v slabi ruščini in zviška pogledala policijskega šefa. »Ne igrajte se z menoj, nisem ruska podarpca!«
Oficirju se' je kar dobro zdelo, da se pogumna mlada dama ni dala ugnati v kozji rog od oholega policijskega šefa.
»Kdo pa ste vi?« je vprašal zadni,
»Pripadam francoskemu plemstvu in nimam opravkov z ruskimi oblastvi. Tudi nisem vajena zasliševanja po policijskih pisarnah.
»Vprašal sem vas. kako se imenujete,«
»Grofica Marija Vaupreux.«
»Odkod prihajate?«
»Iz Pariza.«
»Iz Pariza?« se je začudil policijski načelnik. »Kaj pa počnete tu v Sibiriji?«
»Potujem, gospod.«
»Tako mladi ste še za taka potovanja.«
»Ali se vam vidi to tako čudno?«
»Seveda. Kako pa ste zašli v družbo pobeglih kaznjencv?«
»O kom govorite?« je vprašala čisto začudena.
»No, o ljudeh, s katerimi smo vas prijeli « : »Moji spremljevalci so pobegli kaznjenci? Vi še pač šalite. Eden je vendar polkovnik, a
nesreča. 521etni vojni invalid in narednik vodnik v pokoju Martin Potočar se je peljal s kolesom po opravkih proti Stožicam, in sicer pravilno po desni strani ceste. Tedaj je pridrvel po Linhartovi cesti neki tovorni avto in povozil Potočarja. Šofer je takoj po nesreči avto ustavil in skušal pomagati ponesrečencu, ki je negiben obležal in kmalu \2r dihnil.
*	Od žalosti je zbesnel. Na Jesenicah' s6 imeli te dni ciganski pogreb. Umrl je bil mlad 221etni cigan Viktor Reihard. Iz občinskega, za cigane zidanegal.stanovanj a v Kurji vasi se je razvil številen sprevod s križem, venci in cigansko godbo. Ko so dos^efi "ha pokopališče, je godba zaigrala cigansko ža-lostinko, med katero se je slišalo glasno ihte-nje žalostnih sorodnikov. Cerkvene obrede sta opravila župnik g. Kastelic in kaplan g. Godina. Po odpeti »Liberi« so spet zaigrali falostinko. Nenadno pa se je hotel iztrgati iz rok svojcev brat pokojnika, ki je prrcej močan fant. Ves čaS je silno jokal in hotel skočiti v jamo. Borba med fantom in ostalimi cigani, ki so ga skušali držati, je bila prav huda. Po ukrotitvi so fanta nezavestnega nesli v bližnjo gostilno,-kjer je kmalu prišel pri kozarcu vina k zavesti.
*	Lastno domačijo je zažgal. V nedavni noči je nastal požar v hiši vdove Marije Kr-žonove v Odrkih pri Trebnjem. Ta večer so bili doma le njen sin France, njena hčerka Marija in hčerin mož. Med domačimi je že dolgo časa vladalo napeto razmerje in tudi ta večer so se močno sporekli in stepli. Sestra in mož sta brata naposled vrgla iz hiše in užaljeni brat jima je zagrozil, da bosta tudi onadva kmalu zapustila bajto. Svojo grožnjo je uresničil. Takoj nato je podtaknil ogenj in že je bila hišica v plamenih. Po požigu materine h'še je požigalec odšel v Trebnje, kjer je ljudem, ki so opazovali požar, pojasnjeval, zakaj je podtaknil ogenj. O dejanju je obvestil tudi svojo ženo, ki je bila v sosedni vasi. in svojo mater, nato pa se je javil orožnikom.
•> Obsodba zaradi uboja. Pred tričlanskim senatom okrožnega Sodišča v Celju so se zagovarjali zaradi uboja in lahke telesne poškodbe 301etni Žagar Ivan Ciraj, 191etni čevljarski vajenec Alojz Ciraj, 281etni splavar Franc Mlinar, 201etni splavar' Stanislav Mlinar in 251etni splavar Josip Zeleznik. Prvi štirje obdolženci so iz Št. Janža pri Rečici ob Savinji. Zeleznik pa- s Poljan pri Rečici ob Savinji. Obdolženi so bili, da so 15. septembra v bližini Majerholdove gostilne v Št.
drugi inžegjer. Ta dva gotovo nista kradla in ne morila!«	- - [
»Politična zločinca sta!«
Mladenka je pogledala oba s tako verjetnim začudenjem,.- da je policijski šef pioral biti prepričan o njenem nepoznavanju dejanskega stanja.
»Nemogoče!« je mrmrala. »Vi mi hočete nekaj natvezti.«
»Ne, ne, draga gospodična, polkovnik Vasiljev in inženjer Storm sta bila obsojena v dosmrtno prisilno delo v rudnikih ATgazijske doline!«
»Jaz pa sem iih imela za poštena moža!«
»Drugače sta morda poštena, lč fievhrna nihilista sta! Vsekakor pa bi rad vedel, kje ste prišli z njima v stike.«
»Živela sem več tednov pri Halkih in preučevala šege tega pastirskega naroda. Nekega dne pa sta prišla ta dva moža in prosila pastirje za gostoljubnost.«
»Koliko kaznjencev pa je bilo?«f
»Trije«.	i <_'; (
»Kam pa je tretji zbežal?«
»Ne vem. Bržkone ga je ubila krogla i? puške.«	t	n
»Ni izključeno,« je menil uradnik - nejevoljno. »Ali imate potni list?«
»Ne, gospod!«
»Kaj, po Sibiriji potujete brez carskega spremnega pisma?«
»Nimam ga več«.	f
»Kje ste ga pustili?«
»V svoji prtljagi.«
»A kje imate kovčege?«
»Kdo ve, kam jih je spravil poglavar Hal-kov! On je imel shranjeno mojo listnico, v kateri so bili vsi moji papirji, ko so koza''
■ ....
Janžu pri Rečici ob Savinji v tepežu s koli poškodovali Jožeta Kolenca in njegova dva tovariša Alojza Cajnerja in Ivana Komarja. Medtem ko sta pa dobila Cajner in Komar samo lažje poškodbe na glavi in nogah, je udarec s kolom preklal Jožetu Kolencu lobanjo. Kolenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je že drugi dan umrl. Franc in Stanislav Mlinar sta izjavila, da se sploh nista udeležila tepeža, ostali obtoženci pa so se zagovarjali s silobranom. Ivan Ciraj je bil obsojen na 14 mesecev, Josip Zeleznik na 11 mesecev, Alojz Ciraj pa na osem mesecev strogega zapora, Franc in Stanislav Mlinar sta bila oproščena.
* Roparski umor v Halozah. Strašen zlo-„čin je bil izvršen nedavno zjutraj v Podleh-niku v Halozah. Okrog 6. zjutraj sta vdrla 20. t. m. dva zakrinkana razbojnika v hišo 521etnega posestnika Janeza Drobnika in terjala od njega denar. Drobnik je ležal še v p os tel j i, pa se razbojnikov ni ustrašil. Postavil se je napadalcema po robu. Toda hitro sta ga premagala in sta ga s koli pobila na tla. Pri tem sta mlatila tako močno po njem, da sta mu lobanjo razbila in je nesrečnež obležal mrtev. Nato sta napadla še # 401etnega pokojnikovega brata Andreja Drobnika, ki je slaboumen. Tudi temu sta prizadela nevarne poškodbe. Le mlademu pastirčku se je posrečilo skrivaj pobegniti. Potem sta preiskala vse prostore v hiši, a menda nista ničesar našla. Ker so medtem že prihiteli sosedje, ki jih je pastirček priklical na pomoč, sta razbojnika pobegnila v temo in brez sledu izginila. Nezavestnega slaboumnega Andreja Drobnika so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Med ljudmi je povzročil ta zverinski umor silno razburjenje.
I Ja iT" S ^ iSi fsm
■■■■mmbbmmammm»aas3tsKsxsaimm
Smrt priljubljenega župnika. V Moravcih je umri evangelistični župnik g. Franc Kuhar. Štel je šele 32 let in je župnikoval v domači vasi komaj pet let. Med župljani je bil zelo priljubljen in je njegova zgodnja smrt zbudila splošno sočutje. Hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
Razstava prekmurskih imetnikov. Od 1. do 15. decembra bo v Murski Soboti prva skupna razstava mladih prekmurskih umetnikov. Razstavila bosta slikarj?. Jakob Vari
MIh
in Albin Sagadin in kipar Franc Kuhar. Razstava bo gotovo zbudila mnogo zanimanja.
Neprestani požari. V Kukeču je začelo goreti gospodarsko poslopje nekega posestnika. Ogenj je objel tudi drvarnico in svinjak. Gasilci so omejili požar in rešili iz plamenov gospodarsko orodje in del pridelkov ter obvarovali hišo. Isti dan so morali gasilci nastopiti tudi v Andrejcih. Pozno ponoči se je namreč vnela hiša posestnika Ludvika Miho-liča. Pri posestniku Josipu Pečku v Tešanov-cih pa je pogorel kozolec. Ob hudem vetru so imeli gasilci težaven posel, da so omejili požar. Prizadeti posestniki so bili le za malenkost zavarovani..
Za kiihini«
S slanino pretaknjena jagnječja pečenka.
Operi in nasoli jagnječji hrbet ali stegna. Nato pretakni s slanino, deni v ponev ter pridaj čisto malo čebule in malenkost gob. Polij z vročo mastio in s smetano ter peci. Med pečenjem večkrat polij z vročo mastjo. Pečeno je v dobri polovici ure.
Mfkaroni s paradižniki. Skuhaj v slani vodi četrt kilograma makaronov, kuhane od-cedi in polij z mrzlo vodo. Deni v kožico dve žlici masti, za rumeni v njej žlico drobno se-sekane čebule, potresi nanio žlico moke. premešaj in pricedi sok dveh ali treh kuhanih paradižnikov. Prilij še zaiemalko juhe. Zdaj zmešaj makarone s paradižniki in vse naj še malo časa vre. Nato daj s solato na mizo.
Hren z jsjci. Štiri trdo kuhana jajca olupi, pretlači skozi sito in jih v skodelici postavi v mrzlo vodo. Prilii počasi nekaj žlic ol.-ia in vmes mešaj. Mašati je treba vsaj kakih osem minut. Prilij malo k>sa, dodeni nekai zrn soli, neto pa prideni dve žlici zriba-nega hrena in dobro premešaj.
Ajdovi žgpncJ s kror-stvrjcm. V dveh litrih vrele slane vode skuhaj pet do šest krompirjev, premečkaj s ktihalnico in stresi v lonec slab liter ajdove moke. Vre naj še 12 minut pokrito. Nato odlij nekaj vode ter zmešaj žgarce. Nadrobi jih z vilicami v skledo in zabeli.
Oslajen kostanj. Kostanj malo nareži in speci. Nato ga olupi in pazi, da se ti ne zdrobi, Nptakni vsak sad na tanek klinček, pomoči v kuhan sladkor in vzemi ven. Obra-
izvršili sirov naoad. 20.000 rubljev, ki so tudi bili v njej, je gotovo prav tako izgubljeno zame.«
»20.000 rubljev?«
»No, vaša vlada mi bo morala dati odškodnino! Saj so kozaki krivi, da s?m ob ta denar. Francoski poslanik v Petrogradu bo že skrbel za to.«
»Grom in strela! Ali nimate s seboj niti enega papirja, ki bi mi dokazal, da ste res grofica Marija Vaupreuxova?«
»Prav nič nimam. Če mi poglavar vrne listnico, vam bom lahko postregla s potnimi listinami!«
»Tega ne bo blizu!«
»Potem je samo še eno sredstvo,« je rekla mladenka.
»Kakšno pa?«
»Da pošljete kurirja v Irkutsk, od koder naj brzojavi Francoskemu poslaništvu v Petrogradu.«
»To bi bilo res najboljše, toda potečejo lahko do trije tedni, preden prispe odgovor, ker je zveza med Irkutskom in Tomskom prekinjena. Tudi čez Bajkalsko jezero se sedaj ne da priti.«
»Kolikor mi je znano, je nova cesta ob jezeru že zgrajena.«
»Da, a je v tem letnem času tako slaba, da se je nihče ne poslužuje.«
»No, bom pač morala čakati! Pa ne tukaj, vam rečem. Nisem navajena spati v zaporu!«
»Draga gospodična, tudi mi poznamo vljudnost,« je rekel policijski šef, ki je bil zdaj prijaznejši. »Priskrbel vam bom stanovanje v območju trdnjave. Tam boste čakali na odgovor. Oprostite, da vas moram tako dolgo
zadrževati v tem bednem gnezdu. Gibljete se lahko svobodno!«
»Ne, nisem nejevoljna zaradi tega. Bivanje v tem mestu mi bo nudilo priložnost za preučevanje burjatskih šeg.«
»Še to bi rad vedel, ali sta ta dva moža iz vašega spremstva?«
»Da, gospod! Eden je moj voznik, drugi pa moj sluga. Najela sem si ju v Moskvi, da bi se naučila ruskega jezika.«
»To mi zadošča.«
»Ali boste še danes poslali kurirja?«
»Šele čez tri dni. Povedal sem vam že, da je prehod čez Bajkalsko jezero nemogoč!«
»Ali lahko dobim tu v mestu stanovanje?«
»Če želite, vam ga preskrbim jaz.«
»Hvala lepa! Bom ga že sama poiskala. Kakor hitro ga najdem, pošljem k vam svojega slugo, da me boste lahko stražili!«
»To ne bo potrebno, gospodična!« je odgovoril policijski šef.
Nato je pozvonil in rekel vstopivšemu stražmojstru: »Dama in njena spremljevalca so prosti!«
37. poglavje POLICIJSKI STRAŽMOJSTER
Kmalu nato so korakali Marija in njena spremljevalca po cestah Haracainska. Straž-mojster je šel nekaj časa z njimi, da jim je razkazal zmešnjavo zamazanih ulic, ki so obdajale tržili prostor. Nato jih .je zapustil. Pri slovesu jim je izrekel željo, da bi našli čedno stanovanje, v katerem bi čas dveh do treh tednov čim prijetneje prebili.
Ko se je bila pogumna dama prepričala, da ji ni nihče sledil, je izbrala pot proti južnemu koncu mesta. Upala je, da bo tam dobila stanovanje, ki ji bo omogočilo, čim prej
čaj vsak sad, ko ga vzameš ven, tako na vse strani, da se ga sladkor povsod prime, Po-sladkorjene kostanje zloži na krožnik, da se posuše. Sladkor, ki ga potrebuješ, mora biti pravilno skuhan. To ugotoviš tako, da pomočiš kuhalnični ročaj v mrzlo vodo in takoj nato, ne da bi ga- obrisala, v sladkor, iz sladkorja pa spet v mrzlo vodo in nato poskusiš, ali se da sladkor od ročaja odluščiti in razlo-miti. ne da bi se vlekel. Tak sladkor se navadno uporablja za sladkorjenje sadja.
Kruhov narastek. Namočite nekaj suhega belega kruha v sladko mleko. Pretlačite skozi sito osem velikih žlic -te goste mešanice. Dodajte še dve žlici v mlačni vodi namočenih rozin, dva rumenjaka in trd sneg iz dveh beljakov. Nato nekaj minut previdno mešajte, potem napolnite mešanico v model, namazan s sirovim maslom. Pecite pol ure v vroči pečici in vroče dajte na mizo.
Praktični nasveti
Kokoši, ki jedo posušene koprive, neso debelejša jajca. Koprive imajo v sebi razne hranilne snovi. Zlasti so priporočljive za krmljenje svinj in kokoši. Koprive je treba posušiti v senci, nato pa jih raztrositi po prostoru, kjer je dovolj zraka. Če jih lepo zdrobljene dajemo kokošim med pičo, bomo kmalu opazili uspeh. Kokoši bodo začele nesti debelejša jajca. Priporočljivo je, da zdrobljene posušene koprive pomešamo s pšenični-mi otrobi, vse skupaj poparimo s kropom in tako mešanico natresemo našim kokošim.
Obrezovanje drevja jeseni ni priporočljivo, ker ne vemo, kakšna bo zima. Prav tako pustite škropljenje za poznejši čas, prvo za pozno zimo, drugo pa za konec zime.
Razdalja pri saditvi sadnega drevja je odvisna od zemlje, položaja in podnebja. V dobri plodni zemlji se drevje močneje razvija, zato mora biti tudi razdalja večja. V slabi plitvi zemlji je lahko manjša. Na strminah je lahko manjša razdalja med drevjem v vrsti, kakor med vrstami. Vsekakor se drvje z večjimi krošnjami sadi zmerom v večje razdalje. V splošnem velja, da mora biti razdalja med sadnimi drevesi tolika, da se krone ne dotikajo ali celo izprepletajo. Dobro je, če je med kronami še kakega pol metra prostora, saj je znano, da se večina cvetnih popkov razvija prav na obodu krone. Visokode-belna drevesa, kakor jablane, hruške in češnje, sadite v razdalji 10 do 12 m, slive, če-šplje, višnje v razdalji 6 do 7 m, breskve v razdalji 4 do 5 m in pritlično drevje v razdalji 4 do 5 m
se odstraniti od starih-trdnjavskih zidov, če se bo ponudila ugodna priložnost za beg. Od tam bo lažje priti k meji, ker ji ne bo treba iti po mestnih ulicah, kjer je zmerom polno ljudi.
Marija Fedorovna je bila zelo žalostna. Stalno je morala misliti na ubogega brata, ki so ga gotovo strogo zasliševali. Kako srečna bi bila, če bi smela biti ob njegovi strani. Ali se ji bo posrečilo, iztrgati ga smrti, ki ga čaka v Irkutsku? Če bi bil vsaj Ivan pri njej! Kdo ve, če je mladi mož še pri življenju?«
Snovala je najdrznejše načrte za beg, toda vsi so bili neizvedljivi.
Ko so prispeli do zadnjih hiš mesta, jo je opozoril Dimitrij na čedno leseno hišico, ki je stala ob robu majhnega igličastega gozda. Kmet je stal na pragu.
»Tale hišica je daleč od policijskega poslopja. Gosto drevje v gozdu bi nudilo skrivališče za konje!«
»Prav imaš, Dimitrij! Poskusi dobiti v tej hišici stanovanje. Ne glej na ceno!«
Sluga je Sel, a mladenka je sedla na neko drevesno deblo, da počaka slugovega po-vratka.
Tudi voznik je sedel. Zdajci pa je presenečen planil pokoncu. Zagledal je jezdeca, ki se mu je zdel znan. Jezdec je skozi step-no travo prihajal bliže, previdno se ozirajoč na vse strani. Zdaj pa zdaj je obstal, kakor bi bil opazil kaj nevarnega.
Bil je mož sredne postave in krepkega telesa. Njegov cbraz je bil rumenkast. Imel je naprej štrleče lične kosti -in poševne oči. Spodni del obraza je bil skoro ves pokrit z gosto brado. Očitno je bil Mongol. Njegovo
Izpremembe v voznem redu
V ponedeljek 18. t. m. so začeli spet voziti naslednji potniški vlaki:
1.	Na progi Ljubljana—Kamnik-mesto vlaka št. 8414. in št. 8415. Vlak št. 8414. odhaja iz Ljubljane ob 8.10 in prihaja v Kamnik mesto ob 9.03. Vlak št. 8415. odhaja iz Kamnika mesta ob 9.47 in prihaja v Ljubljano ob 10.40.
2.	Na progi Kranj—Tržič vlaka št. 8512. in 8513. Vlak št 8512. odhaja iz Kranja ob 9.05 in prihaja v Tržič ob 9.34. Vlak št. 8513. odhaja iz Tržiča ob 10.49 in prihaja v Kranj ob 11.15.
3.	Na progi Celje—Velenje vlaka št. 9120. in 9121. Vlak št. 9120. odhaja iz Celja ob 19.05 in prihaja v Velenje ob 20.13. Vlak št. 9121. odhaja iz Velenja ob 20.33 in prihaja v Celje ob 21.45. Ta dva vlaka vozita samo ob delavnikih.
4.	Na progi Ljutomer—Gornia Radgona vlaki št. 8822., 8813., 8814. in 8825. Vlaka št. 8822. in št. 8814. odhajata iz Ljutomera ob 6.10 in ob 14.18 ter prihajata v Gornjo Radgono ob 6.51 in ob 14.58. Vlaka št. 8813. in 8825 odhajata iz Gornje Radgone ob 7.03 in 15.10 ter prihajata v Liutomer ob 7.44 in ob 15.49.
5.	Na progi Slovenj Gradec—Dravograd-Meža potniška vlaka št. 9124. in 9125. Vlak št. 9124. odhaja iz Slovenjega Gradca ob 5.24 in prihaja v Dravograd-Mežo ob 5.48. Vlak št. 9125. odhaja iz Dravograda-Meže ob 20.37 in prihaja v Slovenj Gradec ob 21.05.
Od ponedeljka 18. t m. pa ne vozijo več naslednji potniški vlaki:
1.	Na progi Celje—Grobelno vlaki št. 2132 . 2131., 2136. in 2135. Vlaka št. 2132. in št. 2136. z odhodom iz Celja ob 7.15 in ob 19.50 in s prihodom v Grobelno ob 7.35 in ob 20.10. Vlaka št. 2131 in št. 2135. z odhodom iz Gro-belnega ob 6.18 in ob 19. ter s prihodom v Celje ob 6.38 in ob 19.20.
2.	Na progi Ljubljana—Jesenice samo ob delavnikih vlaka št. 926. in 919. Vlak št. 926. z odhodom iz Ljubljane ob 23 30 in s prihodom na Jesenice ob 1.31. Vlak št. 919. z odhodom z Jesenic ob 10.59 in s prihodom v Ljubljano ob 21.50.
3.	Na progi Jesenice—Bistrica-Bohinjsko jezero samo ob delavnikih vlaka št. 920. in 913. Vlak št. 920. z odhodom z Jesenic ob 7.55 in s prihodom v Bistri co-Boh'n'sko ieze^-o
oblačilo je sestajalo iz ohlapne, do gležnjev segajoče suknje, ki jo je imel prepcsano s pasom iz črne ovčje kože. Veliki, okrogli klobuk z zavihanimi krajci je bil okrašen s trakovi in je bil potisnjen globoko na čelo.
Tudi jezdeca je presenetil pogled na Marijo. Pognal je konja in se jim približal.
»Ali več ne poznate svojega prijatelja?«
Mlada Poliakinja mu je zato veselo pohitela naproti.
»Poglavar Halkov, ali ste res vi?«
Dal ji je znamenje, naj govori tiše.
»Ali veste, kje je Ivan?« ga je vprašala tiho.
Mož je prikimal.
»Ivan živi!« je vzkliknila vsa srečna. »Ivan živi! Povejte, kje je!«
»Poiščiva najprej prostor, kjer se bova lahko pogovarjala bolj nemoteno kakor tu na javni cesti!« je rekel Mongol. »Carski oblastniki imajo povsod svoje vohune.«
V tem trenutku se je ornil Dimitrij.
»Vse v redu! Hišica je najeta za mesec dni in najemnina plačana. Kmet se je že izselil.«
Marija je povabila halkovskega poglavarja v hišo, medtem ko je voznik dobil naročilo, naj poskrbi za Halkovega konja.
Štiri sobice sk> imele razen neogibne peči le najnujnejše pohištvo; mizo, nekaj stolov in kože za ležišča. Razkošje in udobnost sta bila v Haracainsku neznana.
»Zdaj se lahko nemoteno pogovorimo,« je vzkliknila deklica. »Sedite in povejte mi vse!«
»Da, a prej mi še povejte, kje sta polkovnik in njegov prijatelj.«
»V policijskem zaporu!«
»Tako je domneval tudi gospod Ivan. Sre-
ob 8.36. Vlak št. 913. z odhodom iz Bistrice-Bohinjskega jezera ob 9.10 in s prihodom na Jesenice ob 10.
4. Na progi Bistrica-Bohinjsko jezero— Podbrdo vlaka št. 912. in 915. Vlak št. 912 z odhodom iz Bistrice-Bohinjsko jezero ob 11.30 in s prihodom v Podbrdo ob 11.41. Vlak št. 915. z odhodom iz Podbrda ob 12.11 in s prihodom v Bistrico-Bohinjsko jezero ob 12.22.
Miši na tujem
Iz kol&nij ameriških rojakov
Cleveland oktobra
V	bližini Seattlea in Tacona je eno izmed največjih taborišč ameriške vojske Camp Lewis, katerega gradnjo je vodil major Emil Antonovič. Ta naš rojak se je rodil v San Franciscu. Njegovi starši so doma iz okolice Dubrovnika. Nedavno mu je bila poverjena naloga, da zgradi še več novih vojaških taborišč in pristanišč za zrakoplove. V ameriški vojski slovi Antonovič kot velik strokovnjak za utrjevalna dela.
Znani pisateli Ad.am'"č, ki je zdaj član ame riškega nacionalnega obrambnega odbora, si je nedavno ogledal vojafke naprave ob Pacifiku. Obiskal je tudi majorja Antonoviča.
V	Pueblu sta se poročili dve hčerki Antona Pritekla, ena z Viljemom Jeršinom. druga pa z Albertom Krepencem.
V	Copperstownu sta praznovala Adolf in Antonija Križeva srebrno poroko-
V	Chicagu so se poročili Artur Pajduk z
Marijo Andretičevo, Vincenc Cuccia z Alojzijo Kotarjevo in Karel Zitzmar s Katarino Krampovo.
Umrli so: v Lilwaukeeju Alojzija Šenicova doma iz Drganjih sel na Dolenjskem, v Pre-stu Anton Vidmar, star 60 let, doma iz Zg. Birnika pri Kranju, v Smocku Anton Papež, star 46 let, v Daruaghu Janez Baker, star 52 let, doma iz Kvasnice pri Črnomlju, v Gallupu Štefan Kocman, star 58 let, doma iz Konjic, v Forest Cityju Lojze Ostanek, star 46 let, doma iz Doba pri št. Vidu pri Stični, v Broughtonu Peter Stanovnik, star 54r let, doma iz Zminca pri Kranju, v Chicagu Ana Jurkasova, stara 67 let, doma iz Cerkelj, v Clevelandu Jože Gril, star 79 let, doma z Vrha pri Moravčah, Jožef Agnič, star 65 let, doma iz Črnomlja, Ivanka Venc-lova, rojena Gregorčeva, stara 70 let, doma iz Vodmata pri Ljubljani, Gertruda Dolinar-jeva, rojena Levstikova, stara 64 let, doma iz Podgore na Dolenjskem, Jože Zaje, star 49 let, doma z Gor. Podbrežja na Štajerskem in Neža Urbasova, rojena Čukova, stara 51 let, doma iz Planine pri Rakeku, v Ročk Springsu Stanko Jugovič, star 16 let rojen v Ameriki, v Detroitu Andrej Barbiš, star 44 let, doma iz Šembilj na Notranjskem, v Auburnu Viktor Nace, star 65 let, doma iz Trbovelj, v Calometu Franc Kovačič, star 61 let, v Lorainu Marija Mucova, stara 54 let, doma iz Podzemlja pri Metliki, v Shel-donu Janez Pugelj, doma iz Ilirske Bistrice, v Gras Valleyu Franc Remec, star 63 let, doma iz Rečice na Štajerskem (kot žrtev avtomobilske nesreče), v Barvetonu Jera Štru-klieva,, v New Yorku Valentin Kos, star 64 let, doma iz Domžal, Margareta Svetetova, ro.;ena Zotova, stara 82 let, doma iz Rakitne, in Ivanka Baitova, rojena Ceponova, stara 68 let. doma z Unca pri Rakeku.
lakal se v mssi&nh

V kar -rti dobi so mrtvece navadno pokopavali v sključenem položaiu. Na skrčene okostniake pa naletimo tudi v grobovih iz pozneiš h časov Tako so pokopavali ljudi delno še v bronasti dobi. Na vpr?.$nn;e zakaj so v starih čas'h tako pokopavali Ijud1 menda nikoli ne bomo dobili zanesljivega odgovor^
»S
C9 «5?
Vse kaže, da ni golo naključje, da so ime* !i mrliči skrčene noge. Najbrž je verski na-gjb silil č'čveka pred mnogimi tisočletji, da je umrle svojce pokopaval tako, da so imeli skrčene noge. Iz p:člih ostankov kosti se ne da razbrati po;asnilo za to navado.
S to zagonetko se ukvarja tudi češki uče" njak dr Neustunny v svojem spisu o veri
Mil IHgSSSBSF-gOTgBEga
ča. da ju niso mogli spraviti čez Bajkalsko jezero.«
»A kje je Ivan?«
V našem taborišču. Bil je skrit v stolpu. Kakor hitro so bili kozaki odvedli vas. ie zbežal k nam. Od njega sem izvedel, kaj se je zgodilo.«
»Ali ste danes sami prišli čez mejo?«
»Sam, kot poizvedovalec! Več jezdecev bi zbujalo sum.«
»Ali so kozaki vaše ženske pridržali v ujetništvu?«
»Vse so se vrnile razen štirih Toda vrnili nam niso živine! To ni samo velika škoda zame, temveč uničenje vsega mojega plemena!«
»Kolika je vrednost vaše živine?«
»Vsaj dva tisoč rubljev.«
»Dobili boste od mene celotno odškodnino. Še sem bogata. Dala vam bom tri tisoč rubljev!«
»Tri tisoč?« Poglavar je bil ves začuden.
»Da, toda s pogojem, da mi boste pomagali osvoboditi oba ujetnika «
»To sem že prisegel gospodu Ivanu. Razen tega ste bili moji gostje, zato je moja sveta dolžnost, pomagati vam. Moje pleme in pleme mojih prijateljev na oni strani sta vam na razpolago. Naš načrt je, da se bomo skrili na poti med Haracainskom in Haja-Mirin-skom v grmovju in napadli eskorto, ki bo spremljala jetnike proti Bajkalu.«
»Ne,« je vzkliknila Marija, »ta načrt bi prišel v poštev šele, če bi rešitev ne bila mogoča na drug način. Jetnika bosta namreč morala še dolgo ostati tu, a jaz ne utegnem tako dolgo čakati. Kakor hitro pride odgovor francoskega poslaništva, me bodo aretirali.
Jaz im^m drznejši načrt, ki je vsekakor nevaren. O tem načrtu se moram pogovoriti tudi z Ivanom. Ali je Ivan daleč od tod?«
»Z močn;m konjem prispeva že v dveh urah k njemu.«
»Torej bova že drevi jezdila k njemu!«
»Kje pa boste dobili konja, gospodarica?« jo je vprašal Dimitrij.
»V Haracainsku ga boš kupil. Ali še imaš kaj denarja?«
»Da, še menico za pettisoč rubljev!«
»Daj si jo izplačati! Zraven kupi še nekaj dobrih pušk in revolverjev. Razen tega potrebujemo živeža.«
Sluga se je v spremstvu z voznikom takoj napotil v mesto, da izvrši naročilo.
Menico mu je izplačal eden izmed največjih trgovcev s kožuhovino in Dimitrij je kupil mongolskega konjička. Ti konji so sicer majhni, toda zelo hitri in vztrajni. Nomadsko ljudstvo jih v velikih množinah prodaja v Transbajkalijo,
Dimitrij je natovoril na konja vsakovrstno zalogo, ki jo je nakupil na trgu. Zalogo pa je pokril z odejo, da se izpod nje nista videla orožje in municija.
Konja z zalogo je moral povesti h gospodarici voznik Fedor, ker je Dimitrij še ostal v mestu.
Kakor hitro se je Fedor odstranil, jo je Dimitrij ubral proti policiji. Zvesti sluga je upal, da bo kaj izvedel o svojem gospodarju.
Tedaj ga je nekdo prijateljsko potrepljal po ramah.	t
»Ali ste vi, prijateljček?«
Bil je stražmojster, ki je kadeč orjaško pipo stal pred njim. »Ali iščete policijskega šefa?«	(Dalje)
prebivalcev Češko-Moravske v praveku. Pisec našteva v svoji razpravi nekaj razlag o skrčenih okostnjakih. Tako naj bi skrčeno telo pomenilo lego plodu v materinem telesu. Mrliča so v pradavnih časih položili v zemljo tako, kakor je ležal pred rojstvom. V tej razlagi je pa povsem pozabljeno na to, da so v starih časih ljudje najbrže prav malo vedeli o legi plodu v materinem telesu. Domneva, da so pokopavali mrliče s skrčenimi nogami zavoljo tega, da bi ne bilo treba kopati velikih grobov, se razbije ob ugotovitvi, da je človeka v onih časih kaj malo motilo, ali je kopal dve ali tri ure.
Nekoliko verjetnejša je razlaga, da posnema skrčeno telo lego telesa v spanju. Morda je smatral človek v pradavnih časih smrt res za globoko spanje. Ta razlaga bi zadostovala za primere, pri katerih se je mrličevo telo skrčilo le nekoliko. Nekateri mrliči so bili pa skrčeni tako močno, da so se kolena skoro dotikala brade in da so na petah tako rekoč sedeli." V taki legi pa človek nikoli ne spi, pa naj bo njegovo spanje še tako trdno. Da je ostalo človeško telo v taki legi,
f.
so ga morali krepko povezati. Toda čemu so mrliče zvezovali?
Tu bi spet lahko sledila dolga vrsta odgovorov. Najverjetnejša razlaga je ta, da so se mnoga plemena mrličev bala. Saj še zdaj čutimo tesnobo in strah pred mrličem. Človeku nehote postane tesno pri srcu, če pomisli, da je še nekaj ur prej govoril s človekom, ki leži zdaj pred njim mrtev. Mnogo bolj so se morda bali ljudje mrličev v pradavnih časih. Mrlič je bil bled, trd in nepremičen; z njim se je zgodilo nekaj čudnega. Tega so se ljudje gotovo ustrašili, kakor se ustrašijo še zdaj. Še bolj pa se ustrašijo, če dozdevno mrtvi oživi. Ljudje v pradavnih časih so že znali oživljenje dozdevno mrtvega preprečiti. Mrliča so zvezali in tako je bilo vsako presenečenje izključeno. Sključenega in zvezanega mrliča so položili v grob in tako se jim ni bilo treba bati, da bi oživel Izkazovali so mu vse mogoče časti, grob so okrasili in sploh so si močno prizadevali prikupiti se mrliču. Menda zato, da bi ne hodil nazaj in jih strašil.
„ Pred leti so na Gorenjskem mnogo govorili o izumu nekega kovača z Otoka, ki je bajeiizdelal nekako letalo na nožni pogon Izumitelj se je baje z njim že dvignil nekaj rn«tipv visoko v zrak Kaj je zdaj s tem nje-gtivijp letečim kolesom, ni gnano
JSdaj pa pišjejo češki listi, da je češki mehanik Piterka iznašel neke vrste kolo, s ka terira .se more človek z lastno silo dvigniti
X Nagovor papeža Pija XII. na vernike vsega sveta. Za katoliško cerkev jt bila ravnila nedelja dan molitve za žrtve vojne in Jpimr Panei' P;i XH	v cerkvi «v
Petra' v Rimu slovesno mašo kater so prisostvovali. člani tujega državniškega zbora in; več tisočglava 'množica. Med mašo je imel j$pežnagovor Po opozorilu na svoja po-n8vttaJ prizadevanja za; obnovo miru j" iz-fea je s tem Jsledil. klicu svojega srca da Bi zavladala m<jd narodi spet vzajemnost jn da bi "ie vrnil snlošni mir. ki bi si .mol na pravičnosti fh obnovi? porušene odnošaji meči narodi. Novi red, naj zagotovi vsem na Joddm mir in varnost in pravično setid' lerha na splošnem blagostanhi Pozval ie katopv-e vsega s Vet a v naj molUo-za one k' so izgubili Ž'vli6hj£ v vojni !n z* "sp begunce, brezdomcev ranjence in ujetnike.
X Angleški letalski maršal Tudor Boyd je liiopalirpristati v ItaliiirPo vesti iz Rima je te.'dnifšest italijanskih lovskih letal obkolilo Iiad Italijo neko angleško letalo in mu pre-r prečilo beg. Angleški pilotke je zaradi tega spustil na Sicilijo. Ko je letalo pristalo, je bila posadka"ujeta in so jo odvedli k najbližjemu vojaškemu poveljstvu, katero je ugotovilo,-da je med ujetniki tudi letalski maršal Tudor Boyd, ki je bil poveljnik zapornih balonov za>" obrambo Londona in naposled postavljen za namestnika vrh6vnega poveljnika angleške letalske sile na Bližnjem Vzhodu.
' Xf Nemški boihbnik treščil v Švici na tla.
Švicarsko vojaško poveljstvo objavlja: V noči na 14.' t. m. je vzhodno Švico preletelo neko nemško bombno letalo, ki se je nato zrušilo na/itl% y bližini Willersella Letalo so našli tafn&ajrčisto razbito, toda posadke ni bilo
mpgoče izsledil < A	, -
X Anglija je v Ameriki naročila že 26.000
letal. P^edsednjk Zedinjenih držav Roosevelt Ifit' pred kratkim v Bostonu povedal, da je - ameriška" industrija letal dobila nova naročila od, Anglije, in sicer za 12.000 letal. Doslej Je ameriška industrija dobila v delo 26 tisoč letal. Roosevelt je pripomnil, da je ameriška industrija prejela od Anglije tudi velika naročila za strojne puške, topove, navadne puške, municijo in tanke. Še posebej
Ea je naglasil, da ta velikanska naročila ne odo ovirala ameriškega oboroževalnega na-Bita.
v zrak do določene višine To je nekako letalo na nožni pogon Pifetka pravi, da je na tem svojem izumu delal šestnajst let Vse podrobnosti, kako je njegovo leteče kolo zgrajeno, še niso znane, ker jih izumitelj še skriva Kaže torej, cln bomo lahko kolesarili po zraku, če seveda s to iznajdbo ne bo prav tako kakor ■/. iznajdbo gorenjskega kovača
X Podiranje od potresa poškodovanih hiš v Rumuniji V Bukarešti so podrli Se okoli 60 zgradb ki jih ie poškodoval zadni silni potres Mnogo ie taksnih hiš ki iih bodo morali temeliito oooraviti preden se bodo ljudje spet vselili vanie Tudi iz .drug h romunskih mest ooročaio da se hiše še vedno podirajo bod;si same ali oa iih podirajo delavci da ne bi bilo novih žrtev
X Rešil jc 705 življenj V Londonu je v starosti 71 let umrl sir Artur Rorstrom, bivši poveljnik »Mauretaniie« Njegovo ime ie postalo znano po svetu anrila 1 1912.. ko ie oar-nik »Carpathia«. kateremu je poveljeval Rorstrom kot prvi prihitel na pomoč »Tita-n;cu« Rorstromu se ie oosrečilo da ie s po-tapliaiočeoa se »Titanica« rešil 705 ljudi Vseh potnikov na »Titanieii« je bilo seveda mnogo več namreč 2400 Za svoie pogumno dejanje je bil kaD^tan Rorstrom od angleJke-ga kralja povzdignjen v plemiški stan Rorstrom je hil po rodu iz Švedske in se ie pisal prvotno Rorstrom
X Amerika že skrhi za varnost svojih industrijskih in prometnih naprav. Zdajšno vojskovanje ne pozna več bojnih črt. za katerimi bi se zbirali obe sovražni voiski za spopad Zato se je treba zdaj drugače pripraviti, kakor na so se pripravljali v prei-šnjih voinah Vsak trenutek se lahko zgodi da prilete sovražna letala in opraviio svoje uničevalno delo kje sredi države. Take vojne se imenujejo totalitarne (celostne). V državah, ki so danes v vojni, so za varnost civilnega prebivalstva zelo poskrbeli, razen tega pa tudi za varnost nairaznovrstnejših naprav. ki so živlienjske važnosti. Tudi v Ameriki, ki se danes sicer še ne vojskuje, pripravljajo tako imenovano civilno zaščito, katere člani bi varovali industrijske in prometne naprave pred morebitnim sovražnim napadom. Pomočnik ameriškega ministra za vojsko Robert Patterson sestavlja posebne oddelke civilne zaščite, ki naj bi v vojnem času imeli nalogo stražiti najvažnejše ameriške industrijske in prometne naprave.
X Sedem let je imel pri sebi mrtvo dekle. V Key Westu v severnoameriški državi Floridi je našla policija v postelji 70 letnega Karla Tanzlerja mumijo leta 1931. umrle Elene Hoyeve. Dekle je štelo 22 let, ko se je moralo posloviti od sveta. Tanzler je bil ob-
enem dober kipar in z njim se je seznanila, ko je ležala v bolnišnici, kjer je bil Tanzler rentgenolog. Dve leti po Elenini smrti je dobil Tanzler od njene rodbine dovoljenje, da sme truplo prepeljati v grobnico, zglajeno nalašč za njo. V resnici je pa odpeljal truplo domov, kjer ga je predelal z voskom in drugimi sredstvi, da ni razpadalo. Da bi preslepil rodbino, je pogosto zahajal na pokopališče, kjer naj bi bila Hoyeva pokopana. Z raznimi malenkostmi je pa zbujal pri rodbini sum in naposled so posegla vmes oblastva. V Tanzlerjevi postelji so našli v modri svileni obleki mumijo. Obraz je bil pokrit z belim pajčolanom, v laseh je imelo dekle umetno rožo, na rokah pa zapestnice. Tanzlerja so zaprli, mumijo < pa prepeljali v mrtvašnico. Čudak Tanzler pride pred sodnike.
X Samčevstvo pri človeku in živalih krajša življenje. Stara izkušnja je, da poročeni ljudje dalje časa živijo kakor neporočeni. Ljudje si pri tem predstavljajo, da daljšajo življenje red, domača hrana in druge podobne reči. Toda to ne drži. Tu nas znanost preseneča z ugotovitvami, ki osvetljujejo vse to vprašanje s popolnoma druge strani. Švedski znanstvenik Erik Agdur v Upsali je s poskusi dognal življenisko dolgost »srečno poročenih« živali v primeri s samci in samicami med niimi ki so d"J?ačQ živeli enako življenje Ugotovil je, da zakonsko življenje med živalmi samo povečuje odpornost in dobri počutek Agdur je delal poskuse s kunci, belimi mišmi in podganami, ki jih je gojil takoj po rojstvu pri poskusih, pri katerih je hotel dognati, kako vpliva samčevstvo na živali je strogo gledal na to, da samec ali samico n;sta prišla v stik z drugim spolom. Povečana živlieniska sila v »zakonski sreči« ie šla celo tako dnVč da so sparjene živali bolezni, zastrunitve in večje količine alkohola bolje prenašale kakor samske. Posebno ugodne učinke je imela »ljubezenska sreča« za živali ženskega spola. Zapuščene samice m°d podganami so kmalu izgubile vsako ve-solie do živlienia.
x Mlajši ljudje pogosteje obolevajo kakor starejši. Iz nekih podatkov, ki so jih sestavile neke življenjske zavarovalnice za leto 1938. je razvidno, da so izmed 10.000 moških članov v starosti od 20 do 29 let oboleli 5103, torej vsak drugi Izmed 10 000 članov zavarovalnic, starih nad 60 let je pa obolelo samo 3595 ali vsak tretji. Število obolenj pade z vsakim 10 letom, medtem ko se splošno misli. da so starejši ljudje bolj nagnjeni k boleznim kakor mlajši Seveda pa je res. da .ie bolezen v večji starosti usodnejša. Po istih podatkih ie delo na kmetih navzlic velikemu naporu zdravju manj škodljivo kakor delo po pisarnah in tvornicah Na kmetih se pripeti tudi mnogo manj nesreč kakor po delavnicah in tvornicah Na 10.000 delavcev v mestih odpade 63 000 zaradi bolezni zamujenih delovnih dni med tem ko jih je na kmetih samo 39 000 na leto Zaradi telesnih poškodb zamudi 10.000 delavcev v mestih na leto 30 000 delovnih dni, na kmetih pa samo 23 000 Gripo dobe delavci v mestih mnogo pogosteje kakor na kmetih Na kmetih tudi ne poznajo živčnih bolezni, pač pa imajo na kmetih ljudje več čirov in vnetja slepiča kakor v mestih
X Eskimi so zelo zdrav narod. Znano ie, da se hranijo Eskimi izključno z mesom, pa vendar niso skoro nikoli bolni. Če ima Eski-mo dovolj mesa, pa naj bo meso severnega jelena, tjulna, mroža ali kita, ga poje na dan okrog štiri kilograme. Najpriljubljenejša slaščica Eskimov je drobovje, praženo na tjulnovi masti: Zelo radi jedo Eskimi tudi tjulnova jetra. Jetra belih medvedov jedo Eskimi samo v sili, kitovo mast pa smatrajo za neužitno. Sočivja jedo Eskimi zelo malo, in še to samo poleti. Poletje pa traja v severnih krajih komaj dva meseca. V tem času jedo drobne čebulice, sirove ali pa primešane jedi:. Slaščica jim je tudi vsebina želodca severnega jelena, v katerem je na pol prebavljen mah. Naš kruh jim ne diši, in če ga kdaj dobe od evropskih lovcev, si pokvarijo z njim želodec. Bolezni, kakor sd sladkorna, rak ali poapnjenje žil Eskimi ne poznajo. Druge bolezni pa dobe le, če pri-dej ov stik z belokožci.
BOMOVINA št. 48.
•• ~ bftntr
Liishliama
od 1. do 7. decembra
Nedelja, 1. decembra: 8: Jutrni pozdrav.
—	8.15: Kvintet pihal. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Franz Schubert: Kvartet v d-molu (Smrt in dekle; plošče). — 9.45: Verski govor (p. Kazimir Zakrajšek). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Tam-buraški septet (Kahne). — 11.45: Klavirski koncert štiriročnih skladb (dr. Valens Vo-dušek, prof. Ivan Krmpotič). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi — 13.02: Koncert ju-' goslovenske glasbe (radijski komorni zbor in radijski orkester). — 16.30: Zveza fantovskih odsekov (dr Karel Capuder). — 17: Kmetijska ura: Organizacija mlekarstva (inž. Erpič Jože). — 17.30: Pevski zbor »Slavec«. 18.15' Za oddih (plošče). — 19: Napovedi, poročila, objave — 19.30: Slovenska ura: Iz svojih spisov bo bral Fran Finžgar. — 20.15: Rezervirano za prenos — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Domača zabava (plošče).
Ponedeljek. 2. decembra: 7: Jutrni pozdrav. 7 05: Napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Okrogle in vesele (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
—	13: Napovedi. 13.02. Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Beethoven: Leono-re, uvertira št. 3. (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). — 19: Napovedi, poročila — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Hudomušnosti (Fran Lipah). — 20: Prešernova proslava (ob 1401etnici rojstva). — 21.30: Slovesni napevi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Pesmi in plesi (radijski orkester).
Torek, 3. decembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: Šolska ura; Našim izseljencem (akademija I. dekliške osnovne šole v Ljubljani; do 15. ure). — 18: Šramel »Škr-janček«. — 18.40: Kaj je jeklo (prof Miroslav Adlešič). — 19: Nanovedi. poročila objave. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Šolska posvetovalnica (prof. Etbin Boje). — 20: Ruski večer. Sodelovali bodo Faganeli (petje), Simoniti (spremljava) in radijski orkester. — 21.30: Plošče — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Cimermanov kvartet.
Sreda, 4. decembra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Spomini na Johana Strausa (ploščel — 12 30: Poročila, objave — 13: Napovedi — 13.02: Pisana šara (plošče). — 14: Poročila. — 18: Anton Adamič: Dr. Fran Prešeren, življenjepi-sna igra (radiiska igralska družina. — 18.40: Boj za petrolej med državami (dr. Alojzij Kuhar). — 19: Napovedi, poročila, obiave. — 19 25: Nacionalna ura. — 19 50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere (v I. odmoru glasbeno predavanje Vilka Ukmarja, v 2. odmoru napovedi, poročila).
Četrtek. 5. decembra: 7: Jutrnii pozdrav.
—	7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: P'san venček veselih zvokov (ploščel. — 12: Naša pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Slovanska narodna glasba (radijski orkester). — 14: Poročila. — l",30: Miklavževanje za otroke. — 19: 'Napovedi. poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Glasbeni utrinki (plošče). 20: Miklavžev sejem. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmoniko bo igral Milan Stante.
Petek, 6. decembra: 7: Jutrni pozdrav. —
—	7.05: Nanovedi. poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor).
—	1?' Miklavževi darovi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski odkester. — 14- Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Gornjesavska dolina in njena smučišča. — 18: Ženska ura: Vz<*oia značaia (Angela Vo-detova). — 18.20: Mozart. Mala nočna glasba (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stan-
ko Leben). — 19: Napovedi, poročila, objave.
—	19.25: Nacionalna ura. — 19.50: O izseljencih. — 20: Akademski pevski kvintet. 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Koncert narodnih in umetnih pesmi (Štefka Korenčanova; na citrah jo bo spremljal Skok).
Sobota, 7. decembra: — 7: Jutrni pozdrav. •— 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: V venček povezane plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesel spored radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 17:
Otroška ura: Pavliljov oder. — 17.30: Iz Be-neševe operete »Pri naši kočici« (plošče). —■ 17.50: Pregled sporeda. — 18: Orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 18.40: O zatem-njevanju in njegovem namenu (Črtomir Nu-čič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 20: O zunanji politiki (dr. Kuhar). — 20.30: Halo, Jaka se ženi. Zgodba iz življenja Jake Smodlake in njegovih Napisal Jože Vombergar. Izvajali bodo člani radijske igralske družine. Režiser inž. Pen-gov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Pravočasno zdravljenje raka
na ozdravljenje
Zal se z raziskovanjem te bolezni peča mnogo ljudi, ki nimajo potrebnega znanja. Zdaj se pojavi tu, zdaj tam kdo, ki zatrjuje, da je iznašel učinkovito zdravilo za raka. Kmalu se seveda izkaže, da je tako zdravilo le bujna domišljija. Na vse te masaže je treba paziti, ker lahko povzročijo veliko škodo^ Zdravniki izrecno poudarjajo, da sta se doslej obnesla le dva načina zdravljenja raka. Prvi način je operacija, drugi pa obsevanje z rentgenovimi žarki ali z radijem Navadno lahko združijo oba načina.
O dednosti raka je bilo napisanih že mnogo razprav, a dokazano ni nič. Verjetna je morda podedljivost razpoloženja za obolenje. Najboljše obrambno sredstvo za ljudi, ki se. boje, da bi se prenesel rak od staršev nanje, je povsem naravno življenje. Ogibljejo naj se vseh dražil in pri najmanjši motnji naj se dado preiskati. Mnenje, da je število za rakom boln'k liudi z^dnie čase naraslo. Hu di zelo vznenvria, vendar kakega resničnega razširjenja te bolezni n' občutiti. Dejstvo je, da se zdi i spričo več je liudske prosvetljeno-sti v večji m^n u^o+ovi bolezen, medtem ko so	ljudje um Vali za rakom, a niso ve-
deli za to.
Vzroki obolenja za rakom niso znani, zato tudi ni posebnih zdravil za to bolezen. Zdravniki menijo, da je rak motnja, ki nastane v telesu pri menjavi celic. Ta motnja se prenese v sosedne celice in povzroča bolezenske pojave v obliki oteklin in gnojenja. Zanimivo je, da je rak v veliki večini starostna bolezen. Ugotovljeno je, da večina smrtnih primerov zaradi raka. in sicer dve tretjini, nastopi pri starosti malo pred šestdesetim letom. Bolezen je pri teh liudeh gotovo obstajala že prej. le vedeli niso zanjo Ako bi bolezen pravočasno soozna'i. bi bili morda še ozdraveli. Soričo te ugotovitve pravijo zdravniki, da bi bila potrebna letna preiskava za moške od 40 do 45 let naprej, za ženske oo od 35 let naprej
Čimprej se začne boln;k zdraviti, tem večje je upanje na ozdravitev. Vsai 60 odstotkov liudi. obolelih za rakom nride prepozno k zdravniku Po nekih starejših nemških podatkih je v Nemčiji pri vsakem osrnem mrtvecu kot vzrok smrt'	-'V Rak 'e torej zelo pegosta bnlez°n Boli kakor pri mnogih drugih boleznih je tu usodna nepazljivost Mnofre^a bi še 1r>v»ko h- . vočasno terjal pomoč in se držal zdravnišk h navodil.
Nemški raziskovalec Grafe priobčuje v časopisu »Deutsche medizinisehe Wochen-schrift« zanimivo razpravo o debelosti in debelih ljudeh. Pri tem se sklicuje na razsež-ne podatke, ki so jih zbrale ameriške zavarovalnice. Iz teh podatkov je razvidno, da je povprečna dolgost življenja debelih 1 udi za 6 do sedem let krajša kakor pri suhih. 40-letni debeluh ima trikrat manj upanja, da bo doživel 80 let kakor človek povprečne teže Kje je temu vzrok? V otežkočemrn krvnem obtoku in večjem naporu srca, ker terjajo kretnje težkega telesa več sil. Zama?če-no tkivo je tudi težje dostopno krvi. Polovica vseh debelih ljudi ima zavoljo tega srčno napako.
Pri debelih ljudeh se posebno pogosto pojavljajo povečani krvni pritisk, bolezni ledvic in jeter, želodčni kamni sladkorna bolezen in podobno. Debeli ljudje so tudi bolj podvrženi nalezljivim boleznim in manj odporni nasproti njim kakor drugi ljudje. Če se podvrže debluh operaciji, je potrebna pri njem večja opreznost kakor pri drugih ljudeh.
Iz vsega tega sledi, da debelost ni samo lepotna napaka, temveč resno stanje tudi v zdravstvenem pogledu. Toda debeli ljudje imajo eno tolažbo. Debelost se da namreč ozdraviti, če že ni napredovala tako daleč, da ostanejo po nji neozdravljive posledice. Toda zdravljenje je uspešno le, če ima debel človek v sebi še dovolj moči. Če se hoče debeluh vznebiti svoje teže, mora namreč način svojega življenja čisto spremeniti, a temu se žal večina debelih ljudi noče privaditi.
Osnova vsakega zdravljenja debelosti je
jesti malo in varovati se slaščic. Grafe pravi, da se je pokazala veljavnost tega načela med svetovno vojno, • ko so morali mnogi ljudje tudi proti svoji volji stradati. Grafe je takrat preiskal nekatere posebno debele ljudi, ki so do konca 1. 1918. shujšali za 75 ali celo 90 kg. Zdravljenje debelosti se začne z gladovanjem, ki ga dobro prestanejo tudi ljudje s srčno napako. Na srcu bolnim ljudem post zmerom korist. Važno je tudi, da ljudje, ki se hočejo odkrižati maščobe, ne uživajo mnogo soli in ne pijejo mnogo vode. Telo ni debelo od maščobe, temveč tudi od tega, da se v njem nabira mnogo vode. V mnogih primerih je zato tudi treba jemati gotova zdravila, s katerimi se voda prežene iz telesa
Brezupnih primerov debelosti sploh ni. So samo brezupni debeluhi, ki si nikaor ne dado dopovedati, da ni dobro, če preveč in predobro jedo.
EED1LO ZA SVINJE
Tisočkrat preizkušeni re-dilni prašek za svinje, ki vsebuje tudi odlično hranilo za pitanje svinj
RIBJO MOKO
naglo redi vaše svinje in jih dela odporne proti raznim boleznim.
1 paket 8.— din, 1 kg 25 din po pošti s povzetjem 15.— oziroma 35.— din.
Glavna zalo ga:
LEKARNA PRI ZAMORCU Maribor, Gosposka 12
'STRAN 12
HALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostaneio stroqo tajni
VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO!
Uporabljajte vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek »Mastelin«, zakonito zavarovan Dobite v vseh trgovinah zavitke po 3 do 6 din. Glavna zaloga Magdalene, Rače.
STOLE
imam še nekaj na zalogi po stari ceni 25 din komad. Navadni stoli so iz bukovega parjenega lesa in lepo temno ali svetlo politirani. Tudi stoli boljših vrst, mize, parketi vedno na zalogi. Se priporoča J Pučko, komisijska zaloga stolov in parke-tov, Maribor Tržaška cesta 57.
VAJENCA ZA MIZARSKO OBRT
sprejmem, hrana in stanovanje v hiši. Al. Moljk, Gor. Logatec št. 15 pri cerkvi.
300 DIN TEDENSKO
lahko vsak zasluži z izdelovanjem ali prodajanjem. Pošljite znamko za odgovor Jos. Batič, Ljubljana 7.
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ
levoročni, malo rabljen, znamke Kaizer. poceni prodam. Florjanska 10-11., Ljubljana
VE C ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV
sprejme takoj Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28.
NEVERJETNO, PA VENDAR RESNIČNO, da si zamorete napraviti iz pravega ja-bolčnika zdravo, okusno šampanjsko vino, ki se popolnoma nič ne razlikuje od pravega šampanjca. Z natančn;mi navodili in preparati stane za 100 litrov s pošto vred 30 din Ako ne odsovaria. s? denar vrne. Ponudbe na E. Hribček. Maribor, Tržaška cesta 57. Zastopniki se sprejmejo
JABLUS JABOLCNIK
Gotovo imate tudi vi premalo pijače za domačo uporabo, povrhu pa še menda kislo. Priporočamo vam, da naročite Jablus iz katerega napravite izvrsten jabolčnik ali hruškovec tudi brez pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 43, 100 litrov 71, 150 litrov 103, 300 litrov 191 din. Že čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Jablus, Podčetrtek.
ZASTONJ
dobite eno številko ženskega časopisa »žena in dom« na ogled. — Sporočite naslov na »Žena in dom«, Ljubljana 108.
Ea starše, vzgojitelje* pffifafelfe mladine!
izšla je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne Ii zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažmi in zablodami!« Zato naj čita
knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina In vsak odrasel človek.
Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim. ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »MO.1 DOM«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: •J E Knjižna centrala, Ljuhljana, Dvof-akova 8a.
Ali se 15očete iznefett.';
mM^ V	Ji l&JraL
i
Natezanje in bodenje po udih in sklepih, zatečeni udje. sključenje rok in nog, nate-zan.je, trganje in bodenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto Do^-p-^ifT revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, sicer bolečine še napredujejo.
NUDIM VAM zdravilno, sečne kisino raztvarjajoče, presna vljari je tn izločevanje pospešujoče DOMAČE PITNO ZDRAVLJENJE si se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati priroda poklonila be aim ljudem. - Pišite mi takoj, pa dobite o>_ »nojih, po vseh deželah obstoječih skladišč, popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričali o neškodljivosti tega sredstva in njegovem hitrem delovanju Poštna nabiralnica: PANNONIA APOTHEKE, BUDAPEST 72, Postfach 83. Abt M. 286.
Usoda liudi!
Znameniti grafoog F. T. ----------------
Karmah se je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposonnost videti prlhodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovl-tost. Grafoog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo,, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd
Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadlkujte, kajti vse se o pravem času obrne na bo!je.
Sporočite ml Vaš naslov
ln povem Vam o Vaši	------
bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več r.ego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život ln okultno tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Pošljite še danes natančen nas ov in rojstne podatke ter v naprej 30,— din za knjigo »Naš život ln okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno ln stalno adreso:
(jfšarmtah S>«/®c
MOSTOVA ESENCA „MOSTIN"
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi ■stroški priptavi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena
1	ste ki za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—,
2	steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—.
„R E DI N" REDILNI PRAŠEK
s-REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko Pj IJ » hitro in z majhnimi stro-ma^P^MM^Sg ški ziedi svoje prašiče.
# Jjf Zadostuje že 1 zavitek za •	1 prašiča ter stane 1 zav.
8 din, po pošti 19.— din, 3 zav. po pošti 35.— din, 4 zav. po pošti 43.— din. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« ln »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, Ljubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije in Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34.
Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
SAM(J	Uin »8—
837i il Po ceni in dobra zapestna ura Shock Proof, lepo kromirano ohišje s svetle* čimi številkami bi kazalci . Din 98.—
63790 Ista z anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . . Din 185.—
63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 260.—
Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prosto«
H. SUTTNEE; Ljubljana 6
Lastna protokolirana tovarna ar v Švici.
Ravljen: ZgOdt& ttGZ gt©ZQ Klabund: p|p|f - ftaSPlrf HI Ravljen: £>f|a VOffta
Thompson.
Majerjeva: Rudarska balada
„€25Ti
^fii LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
Broširana knjiga: din 10.— Vezana knjiga: din 15.—
ZALOŽBA