Učiteljski list
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
St. 21
V Trstu, 15. decembra 1925.
Leto VI.
Ob koncu leta
In bilo je težko, vse bil je mrak in strah, a dvignilo ga je samo — širokih kril razmah.
(Zupančič.)
Leto gre h koncu. Bilo je trdo, a ni bilo trše od drugih. Vajeni smo takih let, zato gremo dalje in ne vzdihamo radi prestanega.
Kakšen je obračun tega leta? Ne spuščamo se danes v podrobnosti, saj bo še priložnosti. Tudi niso razmere povsod enake in je razpoloženje spremenljivo. Toda če je kje depresija, je ,po naši lastni krivdi. Dvoje vzrokov je, ki nas izpodjedata: nedelavnost in nedostajan c samozavesti. Vsi neuspehi, ki jih beležijo naša društva, imajo v tem svoj koren. Nedelavnost in nedostajan e samozavesti pa segata tako eno v drugo, da človek ne ve, ali je prvo ali drugo pravzaprav posledica.	~
Kot prekletstvo leži na nas nedostajanje samozavesti. Skrb človeka razrahlja, razkroji, res je to, toda mora biti silna skrb in taka, ki človeku ranja dušo. Nikakor ne živi učiteljstvo brezskrbnega življenja s svc o delavsko plačo, toda nič manj težkega in skrbi polnega življenja ne živijo danes široke plasti kmečkega in delavskega ljudstva. In vendar ni v njih tiste brezmejne klavrnosti, ki jo tu in tam srečujemo v lastnih vrstah, tiste moralne bede, ki je značilna baš za umstvenikc, če jim vsakdanje življenje ne teče tako gladko, kakor so va eni, če ,je morda njih košček kruha kak dan nekoliko trši kot običajno, če ni njih ljubljeni zapeček tako voljno topel in miren, kakor so vajeni. Tega dejstva ne opazujemo le pri takih, ki resnično trdo žive, ampak celo (in še v veliko večji meri) pri onih, ki jim niti ni tako hudo in ki so gmotno in često tudi službeno veliko bolj zavarovani, Da, prav taki so, ki v svoji malodušnosti in včasi tudi v svoji malovrednosti bega o še ostale, ki bi se sicer ne udajali oni otročji in mož nevredni poparjenosti in obupanosti.
Ali je to znak propadanja? Kultura človeka razjeda in mu lomi odpornost. Čim več kulture, tem manj fizične in moralne sile. Ali je kultura, ki razjeda nekatere v našem stanu? Ali je rafinirano uživanje, ki nam slabi živčni sestav? Bilo bi smešno trditi kaj takega Učitelstvo nima danes povečini niti najpotrebnejšega, kaj še, da bi se moglo predajati življenju, ki bi mu moglo rušiti živčevje! Če je med nami ljudi, ki izgubljajo samozaupanje in vero v se že ob prvi meglici na obzor u, če se plašijo lastne sence pri belem dnevu, je to znak, da smo vse preveč hlapčevali kot stan in da si z vsem delom v organi-
zaciji nismo znali, v teku desetletij, pridobiti samo stojnosti. Poleg tega pa živimo duševno še popolnoma v oni dobi pred vojnio, ki je bila višek takozva-nega svobodnega gospodarskega sestava in torej relativno mirna.
Prišli so nemirni časi, doba iskanja in pretresov, prišel je somrak vsemu, kar je filistrskega, prišel je čas neprijetnosti, udarcev in muk. S tem moramo računati. Nič ni najivne šega, kakor da bi hoteli v takih časih živeti patriarhalično življenje po zakonitih določilih in uradnih odredbah. Kadar valovi, pljuskajo valovi čez krov, in kdor je sredi njih, se mora ž njimi boriti. Morda ga pogoltne o; toda najprej ga bodo, če bo dal vesla iz rok in čakal, da ga srečna zvezda reši iz nevihte.
Najbolj smešno pa in obenem najbolj nespametno, poniževalno in mož nevredno je, če se kdo v taki uri skuša skriti kakor otrok pred strahom, bled in trepetajoč, nadlega sebi in drugim. Preveč je takih vitezov in vitezinj žalostne postave med nami. Življenje je treba vzeti kakršno je in če je trdo, je treba postaviti proti njemu ono -jeklo, ki ga je narava '"ina položila v človekov organizem, da ga varuje pred zunanjimi silami. Razmere v človeški družbi niso de ansko nič druzega kot delo ljudi samih, zato je tudi boj preti njim mogoč in je mogoč uspeh. Ni polnega življenja in ni lepote v človeku, če ni zmožen spre eti borbe v življenju, če se ne skuša dvigniti nad razmere in če kot otrok, šibak in plah, čaka čudežne rešitve. In tudi ni nikake škode naposled, če takega slabiča pomete veter s svoje poti.
Ali — ptiča Samoživa je dvignil le - širokih kril razmah. Če si učiteljstvo ne utre poti iz nekdanjega hlapčevstva ven, v Sinji svet s samoizobrazbo, z večjo vero v se, z več'o samozavestjo in z večjim pogumom, s š ir j im in trdnejšim pogledom okrog sebe, bo njegova usoda vredna one klavrnosti, ozkosrčnosti in malodušnosti, ki1 jo srečujemo pri nekaterih smešnih pripadnikih stanu. Treba je novega duha v naše vrste, več vol e, več življenjske sile, več samozaupanja in žilavega dela. Imamo košček grenke zgodovine za sebo', a uči nas, da ni še nihče propadel, če tudi ni bila gladka njegova pot. Tudi s prodajanjem si še noben učitelj ni kupil lahkega, prijetnega življenja. A kdor je ostal dosleden in krepek, je imel vsa; notranje zadoščene in si je upal kadarkoli mirno pogledati prijatelju v oči. Čas zahteva krepkih duš in trdih ljudi, zato bo' onemu malomeščanskemu, smešnemu obupavanju v naših vrstah, boj zajčev-stvu in posebno še boj onemu zavestnemu zastrupljanj z malodušnostjo, ki ga gojijo nekateri le zato, da opravičujejo ž njim svoja nečedna dejan:a! Zakaj — da se vprašamo odkrito — kaj ima učitelj izgubiti?
NOVI ROD.	prejema 10 ali več izvodov, je naprošen. da poravna
Izšla jc III. številka ter se tudi razposlala. Kdor naročnino za prejete prve tri številke.
O ozračju oprečnosti
Prilike, u ko ima se krečemo, prepune su proti-vurječja. Žiivemo u ozračju samih oprečnosti, gdjc se jedno misli, drugo piše, a treče radi — Dapačc iz samih ri.ječi odražavaju se protuslovlja, kac1 šlo se ona ispoljavau i u pojedinim slučajevima u .praksa. Mi smo se več potpunoma priučili ovome stanju stvari, pa nas nimalo ne iznenaduje, kada se sa iste strane gazi ono: što se pri; e u život provadjalo.
Konstatirajuči ovo paradoksalno dejstvo, ni je mo-guče da se bez prim edbe mimoidje jedan članak, Josipa Lombardo-Radice, priopčen u oktobarskom broju lista «L'educaz'one nazionale». Obzirom na predstoeče novo razvrstavanje učiteljstva, smatra pisac nužnim, da napomene, kako je ministar Gentile i najbliži mu suradnici -— za vrijeme, dok su bili na kormiilu, — držali sebe i svoje podredjene nad kompetenci om pojedinih: učiteljskih grupa, te kako su se ustezali od svake propagande za bilo kojiu slndikalnu učit, ustanovu, da budu na ta j način tmali svobodne ruke, te da ne budu osumljeni sa strančarstva. I za razliku označuje, kako su na novo-ustanovljenje sindikalnih organizacija, — osobite na osnovani fašistovski sindikat Školskih nadzornika, — uplivali vrlo žalosni psihološki razlozi, kao požuda kod jednih, da čine ikarijeru, a kod drugih cpet strah i žel a, da živu na miru, Zatim nastavlja, da je za ove zagovaranje školske reforme samo etiketa. Ovaj maleni broj ljudi, kao da tražc samo iskaznicu (tessera), brineoi se više za svoje lične interese nego za uzgojni smisaa skale. Tvrdi, da onaj, koji hoče podrediti šikolu politici, ne brani reformu, nego ju vred a. Zatim tumači duh Gentili-jeve reforme u smislu nacijona^og odgoja, koji ide za tim, da odgoji dobre narodne sinove i svijesne državljane, naglašu-juči, da je diete, — povučeno u strančarske borbe, — samo karikatura dijeteta. — Izmedju ostalog na-zivlje zatim prisilno upisivanje u stranku «l’iscri-zioni d'ufficio» te izjavljuje, da je to rasulo školske reforme, ko a je djelo osv edočenih, kojima se je-dino' povjerava, jer samo oni proučavaju i ljube na-raštaj i školu. Zaključuje sa rijeoima: «Io oso dire: quando la maggioranza dei maestri e dej funzionari
Pitanje slovenskog jezika u našim školama
Na ovo pitanje potakla nas simptomatična, bolje rečeno, žalosna «afera» u pitanju učenja s’av, jezika u osnovnim školama voloskog kotara. — Reč bi da je ovo pitanje, barem u praksi, sasma rešeno u svim «hrv.atskim» školama pazinskog, pulskog i porečkog kotara,, d to: vrlo jednostavno tako, što se na tim «naši,m» školama ne podučava ni nadodatno naš slav. jezik, premda ih polaze iskliučivo ili barem og.romnom več nom naša sla venska deca. — Ovo doduše se prctivi jasnom slovu zakona, ali —• tako je! Ne podučava se u nijednoj formi materinski jezik naše dece ni u postoječim «hrvatskim» školama, u ko ima, kako poznalo, po Gentilejevo' škol. reform' več sc potalijančiše niža tli razreda (tri škol. godi-šta); a sasma je isključcn naš slav, jezik iz naših bivših hrvatskih škola širom zapadne Istre, što se nalazilc večinom po našim selima a beše postu-pačno redom potalijančene. Naši roditelju, u koliko im bi to moguče, uložiše molbe, da im se deca uče u materinjem jeziku nadodatno prema zakonu. Onaj «nad'odatno» značio bi podučavanje izvan salnice.
*v,ra piegato la schiena, — accettando una tessera, che non aveva mai chiesto, finche non aveva paura, la riiforma Gentile non varra piu un fico secco. Prendete la riforma, ve la regalo per nulla. Non val piu nulla iin mano di uonPni, che ■obediscono non alla Ioto coscienza, ma al loro interesse.»
Ove inače temeljite iz ave Lombarda Radiče vjermi su odraz ozračja, koje je zaraženo samim kontradikcijama, On se upravo mastorski znade prilagoditi torne stanju, ta sva su njegova djela u potpu-noj oprečniosti sa njegovim lijepim frazama. Dok s jedne strane u napomenutom članku odlučno zago-vara nadstranačko obilježje školske reforme i nje-zinu čisto odgo nu stranu, svečano izjavljujuči da se ško’a ne smije podrediti politici — dotle nam s druge strane kruta zbilja dokazuje, kako je sam Lombardo Radiče sa svo om suradnjom mnogo skri-vlo, da se več od samog .početka primi jene Gentili-jeve reforme politika uvela u naše škole. A zar nije onaj odlomak zakon o poitalijančenju naših slavonskih škola,—koji je stvoren svakako i sudjelcvan em L, R. kao tadašnjeg glavnog ravnatelja pučkc nastave u Miinistarstvu prosvjete, čisto polit;čkog značaja, koji zasled uje isključivo političke ciljeve? Zar nije politika uvadjati u inorodne škole strani jezik kao nastavni, a onemogučiti, da se na istim školama poučava na temelju materinskog jezika d iece?
Uostalom može se sve ovo da opravda time, što živemo u ozračju oprečnosti, radi čega nimalo ne smeta Lombardu Radiče, da na papiru osudjuje i isključufe iz škole onu politiku, koju je pred dvijc godine on sam u naše učlonc uveo. — Napokon sve se ovo opravdava s razlozima, da se sve poduzimlje u interesu države i opče stvari.
I kad se za čas otresemo cvili primjedbi i prc-djemo iz ozračja protuslovlja na papirnate konstatacije spomenutog pisca, onda s njime potpuno sugla-šujemo. Rckao ,je golu nepobitnu istinu.
Mi ipaik vjerujemo, da če se ozračje, u kojemu canstvuju sami protuslovncsti. u na skorije vrijeme raspršiti i očistiti, a da če se ljudsko društvo vratiti dosljednosti i žrelom kriteriju.	Titus.
Ovo ima svoje vrlo prozirno značenje, koje na žalost dobiva tu i tamo konkretne forme. — Ipak gdegde nekoji naši učitelji rado se prihvatiše nadodatno, t. j. izvan satnice, učiti našu decu u njihovu materin-skom jeziku bez ikakva skrupula i pretenzije.
U koliko nam je pozna/to, a možemo i pogrešiti, u tom pitanju igraju glavnu ulogu naši didaktični ravnatelji u svojstvu mesnih nadzornika. Oni ili ne predlažu dotične molbe slav. roditelja za poduku našeg jezika na svog nadležnog škol. nadzornika, ili ih predlažu s predlogom, da se ne uvaže s 'cvog ili onog razloga. Ovo neki didak. ravnatelji čine pod pritiskom svoje političke stranke ili pod uteca em sindaka; a u drugu ruku ne če oni da si «okal'aju» ruke i čelo uvedenjem slav, jezika u «naše» škole, To bi značilo, da se ne žele kompromiitovati pred svojom talij, javnošču, dotično u vlada učoij stranci. lako dakle u lome pitanju nema ne'asnc'sti, ipak didak, ravnatel i iz više razloga, osobnih 'i političkih, ne vole se pačati s tim p tan em, dapače mu se pro-tive, Ako se je pako ko i savesni didakt. ravnatelj pcstavio na temelj zakena pedagogije i čovečnosti predloživši molbe slav. roditelja za jezik u akolr na škol, nadzornika bez protivnog predloga, tu se uveo slav. jez:k nadodatno u škole, dotično mogao se
uvesti. — Mi demo naknadno navesti točno, gdc se podučaje slav. jezik nadodatno, a gde ne.
Pitanju i uvedbi našeg ezika nadodatno nije se mogao ukloniti didakt. ravnatelj u Voloskome-Opa-tiiji. Pozva nedavno on nekoje naše učitelje i učiteljice, koji službu u na «našim» školama i gde je narod molio učene srpsko-hrvat. jezika, da se reši to pitanje u onome škol. okružju. Najpre se je oborio, na t)3'j konferenci na nekoje tobož učitelje koji «agiti-raše» za hrv. jezik, a onda iz avio da nije bilo potrebno tih zamolba kad je on sam spreman uvesti slav. jezik u školu, Ali ko je od učitelja voljan podu-čavati ga, val a da ga uvede samo u četvrtke. Tada, ko iz vedra neba grom, upravi pitanje jednomu za drugim redom: Hočete li vi uzeti tu poduku ili ne? Naši tu uoitel i-ice bili su u neprkci šta da odgovore, pošto nijesu znali za zakonske propise glede te poduke, a dotični didakt. ravnatelj pnl svoj .prllici
Nekaj opazk k načrtu za samoizobrazbo
«U. 1,» je v štev. 22. v članku « Neko lik o- načrta za samoizobrazbo« podal smernice glede te snovi in utemeljeval zmoto v orne itvi samoizobraževalnega dela na kmet.-sitrok. izobrazbo, češ da je to podrejenega pomena in v splošnem le teorija.
Daši se ni nihče k temu oglasil — kar ni baš zdravo znamenje, saj je vendar menjan e misli in nazorov koristno — vendar sem mnen a, da se ne vjemajo vse s temi izvajanji, v kolikor promatra članek strokovno kmetijsko izobrazbo za tako malenkostno in enostransko.
Končni smoter naše samoizobrazbe je poplemeni-tev stremi enj in zdravljenje socialnih razmer. To je naša dolžnost. Zato smo malone vsi prepričani, da moramo s samoizobrazbo nadaljevati. Nešteto je razlogov, ki terjajo od nas, da se dvignemo nad povprečnost, da zdravo proučimo komponente ustro a člov. družbe in se seznanimo z novimi postulati, ki se v zgodovini vsakotoliko pojavijo v krepkih znakih in terjajo gotove spremembe. Temu moramo slediti, če hočemo biti činitelji in snovalci, ne pa orodje.
Kaj naj torej študiramo?
Večina je spoznala nujno potrebo proučiti vedo, ki se ne peča s posameznimi socialnimi od-nošaji, marveč proučuje družabni sistem v njegovi enotnosti in je sinteza posameznih socialnih ved (gospodarstvo, pravo, morala, šege itd.), to je družboslovje (sociologia), ki bi jo lahko nazivali glavno teorijo družbe.
Ni to roman, ni zabava ali mogoče kaka usluga, to proučevan e jie naša dolžnost. Saj je mnogo vprašan', ki vsak dan stopajo pred nas, dnevno se nam nudi prilika jih razreševati, a ker ih ne razumemo, ostanemo pas:vni.
Je li to dobro, prav? Tega ne bo menda nihče trdil.
Družboslovje se kot sinteza socialnih ved dotika tudi vprašan a kruha, ne obravnava ga pa ločeno. Gospodarstvo pa je v življen u odločujoč čmitelj, ker je osnova fizičnemu in duševnemu življenju. Kruh — življenje, to je osnovni zakon
Kratek študij nas pouči kako gospodarstvo učinkuje na razvoj narodov in nas usposobi za zdravo presojanje razmer v lastnem kra u in drugod. Brez teh sposobnosti ne moremo biti pravi učitelji.
Do tu se moramo vjemati.
Ne moremo pa podčrtati, da bi bilo strok. kmet. izobrazba tako mrtva črka, nekak nebodigatreba.
hotomice i tendenciozno, nije ništa priopčio podre-djenom a ni prisutnom učiteljstvu lišta glede prava i odštete što ju uživaju učitelji za podučavan e slav. jezika, Premda je naše učiteljstvo' preopterečeno dnevnom ebukom i nastavnim tečajem, iako nekoji podučavaju sedmično 30 -36 sati, ipak su nas neugodno, do mili odgovori svili prisotnih učitelja i učiteljica na ravnateljevo pitanje i poziv, Jedni ne ftiogu primiti, jer preopterečeni, drugi bi podučavali srpsko-hrvat. jezik, ako ne morajiu učiti talij, jezik; treči bi, ako ih se za to nagradi.
Svi primiše uvetno, a pošto1 ti uveti se ne primaju — naš jezik bi tako «elegantno» i sključen iz dotičnih š.kola.	-a
Dosti! Ovoliko na razmišljanje našem učiteljstvu Liburnije, komu dovikujemio1: Quo vadiš?
Na drugcme mestu donašamo predmetni dekret nadzorništva okružja Volosko-Opatija.
Daši je po gospodarskem sistemu tako utesnjena, da ne more zavzemati odločilnega mesta, vendar ne moremo še trditi, da vodi ta izobrazba v teorijo. Menda najmanj izmed vseh in to še posebej v naši deželi, Seveda moramo to izobrazbo razumeti od njene prave strani. Tudi ona more biti kakor sociologi a sinteza drugih ved in tudi dobro vzgojeno sredstvo, česar ne smemo pozabiti.
O smo tru naše samoizobrazbe smo govorili. A praktično življenje in tudi posebne okoliščine zahtevajo nekaj konkretnega. Da se laž e prerijem skozi težke gospodarske preskušnje in lažje vzdržim razne navale, je treba razumevanja in znanja, ki nam pokaže pravilno ravnanje z glavnico, ki me preživl.a.
Z vprašanem glede bodočnosti e nujno zvezano vprašanje vsakdanjega kruha. Smo v kmetsko-delav-ski deželi, ki hrani še obilo koristnih snovi in ni še na mestu, da se naslanjamo na zakon o pojemajoči plodnosti zemlje. O tem bi se sicer dalo dosti pisati, a za sedaj naj zadostu e, če rečem, da smo še daleč od tega zakona
Impulz za strokovno izobrazbo da ajo predvsem gospodarske razmere, a poleg njih tudi splošna na-obrazba. Splošno naobražen kmetovalec bo takoj spoznal potrebo kmet. strok, izobrazbe. A resnica je .tudi, da tudi strokovna izobrazba sili v splošno izobrazbo in posebej v splošnogospodarski ustroj.
Velike gospodarske in tudi moralne vrednosti zadružnega živi en a poznamo pač vsi. Priznajmo pa, da je pri nas čut, oziroma razumevan e za potrebo takih ustanov kljub neznosnosti gospodarskih razmer le v polovični zrelosti. Kje tiči vzrok, ako ne po velikem delu v pomanjkanju strokovnega znanja? Če hočem n. pr. k e ustanoviti kako zadrugo, ni dovolj, da zastavim v to svo e razumevan e ,0 gospodarstvu, da obrazložim pomen, važnost take ustanove itd. Splošno razumevanje in čut potrebe bosta prodirali v plasti naroda šele polagoma. Kjer pa je že zdravo znanje v izkoriščan u obdajajočih nas snovi, kjer sem dokazal vrednost gnojev, razumnega in smotrenega obdelovan a tal, važnost semena, umno živinorejo itd., nastopi potreba po snovi, ki nedostaia, kar ni neznatnega pomena. Sedaj se mi nudi prilika poseči tja, kamor nisem prej mogel. Prav lahko bom primerjal svoje razmere z onimi drugih dežel, zanimala me bo statistika, trg, ocenil bom zadružno življenje itd. itd Na ta način se bolj priklenemo na lastna tla in se usposobimo za nadaljno socialno-koristno delo.
Mislim, da je nujno potrebno našega človeka strokovno učiti. Tostvarni napredek bo v vsakih razmerah in vsekdar dobrodošel. Pravilno razumevanje tega vprašan:a ne bo golo teoretiziranje,
K načrtu za samoizobrazbo
n.
Še nekoliko besedi o gozdarstvu, p redno pridemo k trgovini in obrti!
Kakor že omenjeno, pokriva slov. tla zelo mnogo gozda (ca 43% vsega površja). To predstavlja veliko bogastvo in ni čudno, če se je pred v o no izvažalo ij naših gozdov samo preko Trsia za čez 50 milijonov zlatih kron lesa. S tem denarjem bi krili lahko vse javne izdatke, da ne bi bilo nikomur treba plačevati nikakih davkov.
Važen predmet izvoza je bilo tudi oglje. Ta izvoz je znašal letno do 200.000 q, za kar se je porabilo do 133.000 m3 lesa (prostornine).
Največ,e število gozdnih obratov (premoženj) obsega do 5 ha gozda % s. na Kranjskem do 78% števila vseh obratov. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da ima teh 78% obratov tudi enak odstotek vseh gozdov v lasti. Ne, posest teh malih obratov obsega komaj 23.9% vse gozdne površine. K temu je dostaviti, da 3X4% kmetijskih obratov, torej več kot1/'.! nima niti pedi gozda v svoji posesti.
Posest gozdnih obratov, ki obsegajo nad 50 ha, kaže Lenarčičeva brošura. Po tej bi imeli gozda
1.	država	1.764	ha
2.	verski zaklad	19.296	,,
3.	občine	2,254	,,
4.	dežela in okraji	61	,,
5.	cerkev	10.412	,,
6.	zadruge in skupnosti	10,885	,,
7.	zasebniki	152.594	,,
Skupaj 197 266 ha
Letni prirastek lesa je znašal 1,330.000 m3, ki se je deloma porabil doma, deloma eksportiral. Izvažal pa se je večinoma kot sirovina, namesto da bi se podelal; to je imelo za posledico prema hen dohodek iz gozdarstva. Izvoz je šel čez Trst v različne dežele Sredozemskega morja, posebno na Grško in v Egipt. Lahko se trdi, da se je obrt preceji razvila baš vsled obširnih gozdov, posebno k er je bilo dovolj vodne sile. V gozdnih veleobratih se nahajao sledeče naprave:
1.	parne žage	100	obratov
2. vodne žage		1944
3. tvornice	za lesene predmete	10
4.	„ kopita	2
S.	„ pete	1
6. „	„ mobilje	14
7.	,, čreslo	7
8.	„ kuhinjsko, pripravo	3
9.	,, parkete	5
10.	,, zabo e	3
lli	,, gradbeno mizarstvo	10
12.	,, tesarstvo	1
13.	„ impregnir.	2
14.	,, kline	1
15.	„ eterična olja	1
16.	,, galanterijo	1
17.	,, pleteno mobilijo	2
18.	,, vžigalice	1
19.	,, toporišča in ročaje	1
20.	,, leseno volno	1
21.	,, mere	1
Žag e razmeroma zelo veliko, dasi so večinoma primitivne. Ustanovile so se, kjer se je sekal les, da se je prihranil transport težkega in neobdelanega lesa. Obrati žag navadno niso združeni z napravami za nadaljno obdelavo lesa; izvršu ejo samo najnuj-
nejša dela. Središče lesne industrije sta Gorenjska in Notranjska.
Bilanca lesne industrije je bila pred vojno sledeča:
1.	domača	proizvodnja	104	milj)	K.
2. uvoz
3.	izvoz	50.5	,,	„
4.	domača	poraba	53.5	,,	,,
Tik pred vojno je izglodalo, da bo nastopila v lesni
obrti kriza. Vojna jo je preprečila, ker so se gozdovi lepo prodajali, Mali posestniki gozda pa niso bili pri tem na koristi, ker so prejemali za svoj les le malovreden papir.
V lesni industriji je mogoče marsikaj izboljšati. Z umnim gozdarstvom (sekanje le starega drevja od 100 do 150 let in redno pogozdovan e) je mogoče dvigniti letni prirastek lesa, ki znaša pri nas 1« 2.8 m3 na ha, medtem ko priraste na Nemškem v državnih gozdovih do 4.14 m3 na ha. Tudi ni nifcakega razmerja med količino izvoženega sirovega in obdelanega lesa. Pred vioj.no se je izvozilo le 16.000 nr podelanega lesa, torej finejših lesnih izdelkov (pohištvo, sodi, parketi, rezbari e, lesna volna itd.), a je iznašal ves letni izvoz okrog 900.000 m.,. Kaj pomeni ta razlika, nam najbolj pokažejo cene: ena tona podelanega lesa je veljala tedaj 1500 K, ena tona stavbenega ali žaganega pa komaj 75 K!
Obrt in	trgovina.
Prave, lastne	tekstilne obrti	nimamo,	dasi	je med
nami do 10 000	krojačev,	šivilj	in krznar,ev.	Znatno
je razvito čipkarstvo, pa	tudi	vrvi se	izvažajo. Da
se tekstilna industrija ne razvija, je vzrok, da ne uspeva pri nas bombaž in da volne le malo pridelamo. V 1. 1913 je prišlo pri nas poprečno na osebo 3.61 kg .sirove bombaževine, iz katere je stalo blago 5.02 K poprečno na 1 kg, torej na osebo 18.12 K. Volnenega blaga je prišlo na osebo poprečno 0.66 kg v vrednosti 6 K, nadal e smo porabili konoplje, lana ter jute 4.52 kg v sirovem ali podelanem .stanju. (Iz teh sirovin se izdelujejo: vreče, vrvi, niti, platno itd ) Jasno je, da je šlo in gre še vedno ogromnega denarja v inozemstvo za razno blago tekstilne industrije, tem več, ker ima vsaka intenzivna industrija tendenco, da doma viša cene, a skuša na .svetovnem trgu kolikor mogoče po ceni proda uti, da zviša izvoz. (Domači povišek cen pokriva potem industri-jalcu primanjkljaj na svetovnem trgu).
Kako je stavbeništvom? Proizvajamo cementa, apna in opeke ne le za lastne potrebe, marveč tudi za izvoz. Večja mesta so obenem, izvozna središča.
Mnogo živil je, ki se pri nas ne proizvajajo in je treba torej zanje šteti denar v inozemstvo. Nekoliko številk naj pojasni njih uporabo: piva je prišlo pri nas pred vojno letno 33 1 na osebo, (zdaj manj, ker je postalo radi carine luksus; zato se spije več vina in žganja), kave 1,66 kg na osebo, kuhinjske soli (monopol) 11 kg, (z všteto uporabo v industriji pa 4 kg na osebo več), južno sadje 8.3 kg, oljkino olje 1 liter, riž 6 kg. Kakav.a in ča a se je uporabilo pri nas vsaj za 1 milijon lir. Danes je gotovo .uporaba tega znatno nižja in prav tako tudi južnega sadja, ki ga oplemenitenje domačega lahko precej nadomesti. Riž je tečna hrana, ki je obenem tudi razmeroma poceni.
Sladkor se pri nas uvaža iz Češkega in Nemškega. Prišlo je poprečno 15 kg na osebo in ni v to množino štet oni, ki se je uporabil v industriji. Nimamo nika.ke sladkorne tvornice, zato nas stane sladkor blizu za polovico dražje, ker je visoka carina. Pred vojno je pl. Šuklije znanstveno dokazal, da bi se sladkorna industria izplačala, ker bi sladkorna pesa pri nas dobro uspevala ter imela celo več sladkorja v sebi
kakor na Češkem. Do danes pa še ni prišlo do udej-stitve njegovih načrtov.
Nič nam ni v čast, da se je pri nas uvažaio) žganje oz. alkohol, dasi se ga je pri nas mnogo produciralo. Na leto je prišlo pred vojno 3.1 1 žganja in žganih pijač na osebo. V tem oziru je danes v Julijski Krajini preče; bolje radi omejitve kuhanja žganja.
Petroleja se je porabilo pri nas pr.bližno 7 1, produktov pa, ki se dobivajo iz sirovega mineralnega olja (nafte), to je bencina, petroleja, mazilnih olj, stearina, parafina itd. je prišlo do 15 kg na osebo. Vse to se je moralo uvažati.
Za izdelovan e sveč in mila, kar je tako enostavno, da bi zmogla vsaka gospodinja, se sirovine dobe deloma doma, deloma bi jih morali kupiti (stearin, paraf:n in kemikalije). Vendar je domača proizvodnja ma hna in s® tudi sveče in milo uvažajo.
Naše steklarstvo ni zelo razvito in se več steklarskih izdelkov uvaža kot pa izvaža. Bolj je razvito lončarsivo, katerega proizvodna krije domače potrebe, Pač pa se uvažajo Pnejši izdelki iz porcelana, ki so seveda dražji.
Popolnoma ali deloma smo navezani na uvoz žvepla, (ki ga gre pri nas razmeroma mnogo radi vinoreje), umetnih gnojil, (ki še niso mnogo razšir e-na), razstreliv, zdravJ, barvil, modre galice in še drugih kemikalij.
Kjer je les, tam so pogoji za razvoj papirne industrije, papirja za kn ige in časopise, finega papirja za dokumente ter slabšega za kartonažne izdelke. Pred vojno se je izdelalo' papirja za vrednost do 5 milj. K, od česar se je izvažalo preko 'la produkcije (za 3.2 milj. K). Ta proizvodn a bi se dala zelo povečati, ker se pri nas les izvaža večinoma nepodelan, torej kot sirovina; izdelki bi veliko več donašali, posebno še rotacijski papir, ki se pred vojno pri nas ni izdeloval
Dobro je razvita industrija z usnjem in čevlji, ker se glavna sirovina, kože, pridela doma. Že pred vojno smo se osvo ili ter producirali veliko več kot pa potrebovali doma. Proizvodnja se je cenila na 21 milj. K, izvoz pa 7 milj K, Vendar se je nekaj blaga tudi uvažalo 1. s. se je cenil uvoz na 2 milj K. V te vsote e vračun eno vse b'ago iz usnja, kakor konjske oprave, usnja za voz la itd.
Mlinarstvo je pri nas dovolj razvito. Prevladujejo mali obrati, ki zmeljejo dnevno od: 'A do 20 q žita. Velikim mMnom se je pred vojno dovažalo žito iz Ogerske, Romunske in celo iz Rusije. Večina mlinov je uravnana na vodni obrat, vendar so naše vodne sile, dasi obilne, precej nestalne. Voda namreč naraste v deževju zelo visoko, ob suši in pozimi pa gladina močno pade, tako da imamo dva vodna mini-
Delovna Šola	(Nadaljevanje.)
Končno lahko povzamemo za učenca kot rezultat triletnega dela in opazovanj ob sklepu zadnjega polet a splošen pojm o življenju rastline (razmnoževanje, rašča, prehrana, bolezni, smrt, nega), in njih vloge, o boju za obstanek, o parazitizmu in simbiozi, o zgodovini rastlinstva dn (de'oma) o rastlinskem zemljepisju, kakor tudi o kulturi rasthn in o misli izbora (selekcije).
Skupno s temi deli in opazovan i se pridno vežba tudi pismena dejavnost, Te so nje oblike: 1) sistematično zapisovanje vseh pojavov, določenih za opazovanje, 2) opis ekskurzij (ne celih ekskurzij ampak samic njih gotovih strani), 3) poročilo o del-lrh in načrtih zanje, 4) poročila o snovi, izbrana iz knjig ali taka, ki služijo za posplošen e vrste dejstev,
murna. Električna moč se najbolj rabi v jeseni in pozimi; a medtem, ko je je v ;eseni dovolj, so pa vode na zimo, kadar zmrzne, zelo nizke, kjer ne dobivajo dotokov iz snežnikov. Vsekakor bi bilo več.c izrabljanje vodnih sil ogromnega pomena za obrt, kakor tudi za kmetijstvo.
Kako je z rudami? Znatne množine živosrebrne rude, cinka in svinca ter premoga se dobe pri nas (Idrija, Rabelj, Labinj), železne rude pa ni toliko, da bi se razvila težka industrija in da bi izdelovali posebno fine še produkte, kakor stroje itd. Moderna tehnika, posebno iznajdbe v kemiji, so povzročile koncentracijska gibanje železne industrije in sicer na korist velepodjetjem. Zato mala podjet a izginjajo, posebno od početka XX. stoletja dalje. Tako stojimo pred dejstvom, da zapušča železna industri a kar cele dežele ter se seli tja, kjer je mogoče proizvajati v velikem obsegu in se lahko dela noč in dan. V takih krajih je namreč proizvajanje cenejše in to odloča. Železna industrija se je na pr. s Kranjskega preselila deloma na Štajersko, deloma v Trst. V Trst se dovaža ruda po morju iz Bosne, Grške, iz A'žir a, s Španskega in Ruskega, Plavži pa so mogli uspevati le, ker e transport po morju zelo po ceni in ker se dovaža izvrstna ruda: 45% železa, med tem ko se dobiva drugod ruda s poprečno 30 do 35% železa, V 1. 1913 se je v Trstu .produciralo 1.1 milj. q sirovega železa, V istem času se je računalo, da porabi oseba poprečno 48.8 kg železa letno. Tržaška proizvodnja lahko krije vso porabo železa med Slovenci (letno okrog 450.000 q). Potrebuie se večinoma: traverze, žica, žeblji, pločevine, stroji in razno blago, za kar se izda letno gotovo nad 100 milj. L.
Jul. Krajina ni bogata na rudah, posebno nima vsled svojih apnenskih sestavin predpogojev za razvoj premogovnikov, Le v Istri je v Karpanu zelo dober črni premog, ki se ga je 1. 1913 izkopalo 1,301,000 q. To seveda ni dovol, za domačo porabo, ker se mora računati vsaj 10 q letno na osebo. Torej je treba tudi premog uvažati.
Na potrebne šega torej pogrešamo, zato pa se v Idriji koplje dragocena živosrebrna ruda i,n zdi se, kakor bi bil potreben človek obdarovan z zlatnino, ko bi v resnici potreboval najpotrebnejšega: kruha in obleke, Iz tega rudnika, kjer se je 1. 1913. dobilo 8200 q živega srebra v vrednosti 3,878.000 K, nimamo drugih koristi kot težko prislužen denar rudarjev.
Moderna industrija rabi posebno: črni in rjavi premog, železo, svinec, baker, cink, cin in žveplo. Prav zajemljive so skrižalke, koliko se enega 'in druzega producira pri nas, toda priobčevati te tabele bi šlo preko potreb članka.
5) «znanstvena posplošen a«, 6) pisma in dnevniki intimnega začaja, 7) poslovno dopisovanje. Temu se pridruži zelo važna zadevaj «šolski časopis«, ki ima poleg vsega tudi ta ogromni pomen, da delo šole napravi razumljivo1 in vidno 1'udstvu (vrsta odgovarjajočih člankov in notic za starše). Metoda je: otroci si sami: poiščejo teme (najsigurne še sredstvo za po-kvarjenje pisatelja je, da ga učimo pisati na nek postavi eni tema) in da pišejo prosto («slog je človek«, in se slog razvije vsled tega samo tam, kjer pride človekova osebnost do veljave). Bojujemo, se proti napakam, a ne z rdečilom, ampak z odgovornim pisanjem (na čisto, kolektivno pisan e, uporaba ortografskih slovarčkov) dn, ko smo glavne pa jreške (pa ne vseh pogreškov) pojasnili, učimo odgovarjajoča pravila. Čitanje se razteza na knjige, ki obravnavan predmet dela, poezijo gozda, na zemljepisne
knjige (potovanja) in končno je običajno tudi prosto čitanje,
V jeseni se naši mali vrtnarji in gozdarji spel ustalijo v sobah (v mestu je tudi lahko mal vrt ali košček parka, ob potrebi za več šol skupno, iker ni nikake sile, da bi morala vsaka šola delati sama zase). Osnovni tema je tudi tu drevo in njegovo predelovanje, Otroci postanejo mizarji.
Mizarska dela začnejo pri nas z nareanjem paličic za cvetice in zabojev za posejanje (žaganje in struženje podolž, poševno, prerezane lesnih vlaken — žaganje počez, skobljan e, vogli, zbijanje), Nato moremo kar povrsii napraviti sledeče predmete: tkalski čolnič, mlin za otroke, drog za zastavo, stojala za cvetice in pult za čitanje, meter, kuhinjsko desko, stiskalnico za cvetice, .križ za božično drevo, klop, tkalno pripravo, obešalo, pokrov, lok, kopito, lopato, žlico, zajemalko. S tem, da otroci izdelujejo te predmete, ki so šoli potrebni za opremo tkalnice, kuhine, predsobe (veže) in vrta, se učijo stružiti, stružiti z uporabo kota in njih vrst, žaganje in izre-zovape lukenj za zvezo lesa, pribijanje in vrtanje, spoznajo dleto, pilo itd Pri nadaljevano mizarskih del izdelajo otroci olepševalno ograjo, stensko desko, obeša’nik za brisače, klop pokrov za sod, kotomer in angleško tehtnico, okvir za podobe, delovni zabojček, kovček, zabojček za zbirke, podnožnik. Pri procesu ob izdelovanju tega se otroci nauče rabili žago in osrednji sveder itd. itd. ter napravijo nekak mizarski teča , ko izdelujejo vse te potrebne predmete.
Kakor se bralec še spominja, je bil pouk pričel že prej in sicer z opazovanjem, podajanjem ter z izvež-banjem zmožnosti, da morejo rabiti delovna orodje, na pr. žago, kladivo. Opazovanje in kazan e igra veliko vlogo'. Svoboda in ustvarjanj e se razvijejo še le naknadno in takoj, ko začnejo otroci risati načrte, sestavljati modele, izračunavati itd. Zelo koristno
je, če dela vzgojitelj skupno z otroci, kakor bi bil izkušen tovariš (ne pa učitelj). Najmanj (minimum) tega, kar hočemo doseči, je obdelovanje žaganice, žaganje, zbijanje, okraševan c. Naš cilj ni rokodelska umetnost, temveč izučenje splošnih podlag obdelave lesa s pomočjo metode »narediti«.
V zvezi z lesnim delom si pridobimo nekoliko znanja v mehaniki: ravnotežje, (izenačenje mioči ravnotežje sporednih sil, težišče vzvoda), vl ak (zavoji, matica), poševna strmina in zagozda (stružnik, ob-lič), prožnost (zabijanje žebljev, prožnost zraku), odpor pri obdelovanj u, trenje (mazanje obliča in po-milenje vijaka), prenos energi.e, zakoni energije (splošni pojmi).
Sen o napravi mizarske delavnice v vsaki šoli smatram za dovolj utopičen. Zdi se mi mnogo pra-k-tičneje, če so v njej le na elementamejša orod a za čisto lahka dela. Predlagal pa bi, da se raje organizira skupna delavnica za več šol, v katero bi potem zahajali otroci kakor gre mizar, ki nima delavnice v hiši. Tu vidimo še enkrat kako težko je šoli, da, skoro nemogoče, živeti osamljeno, izolirano. To si more dovoliti le bogata šola ali — vaška šola, k er si otroci lahko nabavijo orod a pri starših.
Naših otrok torej pogosto n: v šoli ali pa delajo v šolski delavnici, če ta obstoji, dasi se spet tu zavzemam za skupno delavnico. Stvar je taka, da si učenec prisvoji tam neko gotovo socialno vzgojo, kakor se to zgodi v delavnici: gre «na delo», ima vrsto dolžnosti, je organiziran v neki proizva alni zvezi itd. Z delavnico in z «Otrošk:m oddelkom zveze» je pritegnjen v socijalno življenje in pride v dotiko z družabmmi vprašanji. Kakor se je že prej učil zgodovino dela in dela očih, tako se uči zdaj spoznavati položaj in način življenja delavcev. Pri tem so potrebne, če le mogoče, koncem leta, a tudi med letom ekskurzije v kako mizarsko tvornico (v začetku leta na žago).	(Dalje.)
Danske svobodne šole
Navadno preteče med nastankom kake pedagoške ideje in med njeno realizacijo mnoge časa; ali ob nastanku razmere še niso zrele, ali pa — kar je navadno — ustvaritelj idej nima dovolj vztrajnosti in iniciativnosti. Danske «svobodne šole« so imele srečnejšo usodo; pokreitnik te ideje, Kristan Kold, je idejo, tudi oživotvoril in dovršil. Na enak način se je istotako v Danski razvila «ljudska visoka šala», koje ustvaritelj je Grundtvig, realizator pa istotako Kold. Kold se je rodil 1. 1816. kot sin revnih staršev. Na učiteljišče je vstopil šele z 18. letom, učenje pa mu ni posebno ugajalo; tudi do svojega bodočega poklica ni imel nobenega veselja. Nek dogodek pa je preobrazil njegovo duševnost: sloviti kmet Peder Larsen Skroppenberg, pokretnik religioznega življe-ria v Danski, je nekega dne govoril na tem učiteljišču. Skropenberg je prepovedoval Boga kot neizmernega ljubitelja človeka, v nasprotju s srednjeveškim nazorom Boga kot neizprosnega sodnika. Ta govor n: vplival samo na Koldovo religiozno ču-stvovan.e, temveč mu je vdahnil tudi visoki pomen učiteljstva. Po dobro prestali izkušnji je bil nameščen v neki vasi. Takrat je bila navada, da so se otroci učili psalme in svetopisemske izreke na pamet; med njegovimi učenci jih je bilo nekaj, ki tega kljub pridnosti niso zmogli. To ga je napotilo, da ie začel verstvo razkladati otrokom kcit pravljice. Uspeh tega pouka je bil velik, a duhovščina se ni strinjala s tem in Kold je bil suspendiran. Šel je na to kot služabnik nekega duhovnika v 'Smirno in pre-
bil tam 5 let; tekom tega časa je dozorela v njem ideja «svobode šole». L, 1847. se je napotil v domovino; v Trstu je kupil ročni voziček, naložil nanj svoje imetje in krenil preti Danski. L. 1852. je ustanovil svojo prvo »svobodno šolo« v neki vasi na Fymu. Osnovne misli za to ustvaritev so bile: Šola ne sme graditi na otrokov mehanični spomin, tudi ne samo na razvoj intelekta, razvijati mora marveč v skladu z intelektom tudi čustveno življenje otroka. Pouk mora biti ure en tako, da ima otrok neposredno na njem veselje in korist. Znanje, ki ne služi naravni duševni rasti otroka, je škodljivo; vleže se kot trda, mrtva lupina na živo jedro otrokove duše. Iz šole treba odstraniti vsako nasilje. Kold ni izdal nobene kni ge, pač pa je sam zase napisal podrobnejšo izvedbo lastnih pedagoških idej šoli. Kold meni, da je šola v vzgoji pomočnica staršev in sploh visoko ceni vzgojo in pouk, ki ga dobiva otrok doma, radi njegove naravnosti, neizumetničenosti; tu ima otrck prost dostop do vsega, kar ga zanima, in gibke se lahko po svoji volji; telesnega dela ne manjka nikoli. — Kold je v svojem pouku zna! izvrstno pogoditi otroški ton; tako je n. pr. nek deček, ko je slišal predpoldne v šoli prvi del Izakove daritve, šel popoldne v vrt in zaklical proti nebu: «Ljubi Abraham, nič se ne boj za Izaka, dobil ga boš spet nazai. Jaz to za gotovo vem, sem sam dalje čita 1!» — Vsako delo so začeli in završili s pet em. Ko je prišel škof k skušnji, se ni mogel načuditi, koliko psalmov, biblijskih zgodbic in nabožnih pesmi je znala deca na pamet, dasi jih nihče ni silil k učenju na pamet. Sloves o novi šoli se je hitro razširil med
ljudstvom in začeli so take šole ustanavljati tudi drugod, seveda na lastne stroške, kot privatne šole, ker država je zdrževala le javne šole, seveda starega kova. Sprva so bile 'te »svobodne šole» kaj primitivne; navadno se je vršil pouk pri enem izmed kmetov. Uspevale pa so lepo, kljub šikanam šolskih ob’asti in duhovščine. Mnogo so očitali tem šolam, da razvajajo otroke, da ne marajo za resno delo in nima o vztrajnosti. Gotovo so bili vmes učitel d, ki niso' pravilno shvačali svoje naloge in so v omenjenem smislu grešili; v splošnem pa so bili ti očitki neutemeljeni. Nasprotno: učenci teh šol se dosti bolj vglobijo v svo'e delo kot na šolah, kjer dela’o pod zunanjim pritiskom. — Do 1. 1880. je narastlo število svobodnih šol na 300; ob tem času pa je preživelo gibanje krizo, število šol je začelo padati in stoji danes pri 200. Razlog za upad je bil v neugodnih financijelnih razmerah (kmetje so morali vzdrževati tudi javne šole, četudi njihovi otroci niso zaha ali tja), mnogo pa tudi v tem, ker se je pod vplivom svobodne šole izboljšal pouk na javnih šolah. Ko je Kold zasigural obstoj in smer svobodne šole, je preložil svoje de'ovane na «ljudsko visoko šalo». Tudi tu je mnogo koristil «svobodni šoli»; slušalce, ki je v n ih spoznal vzgojni dar, je nagovarjal, da gredo službovat na svobodne šole. Sploh so bili učitelji na teh šolah
večinoma nešolani ljudje, absolviranih učiteljiščni-kov je službovalo tam malo. Morda so ohranile prav radi tega tako tesen kontakt s pristnim življenjem!?
Po Koldovi smrti 1. 1915 je prevzela neka manjša univerza izobrazbo učiteljstva za svobodne šole.
Te tesne vezi, ki so spajale učiteljstvo svobodnih šol z ljudstvom, so rodile še en dragocen sad; ti učitelji so se zavzeli tudi za vzgojo in pouk odrastle mladine. Ta posel so vršili večinoma ob večerih. Iz tega večernega pouka so se izcimile redne nadaljevalne šole. Ustanavlati so začeli tudi narodno brambo; v zvezi s tem so gojili telovadbo in danes se danski kmetski dečki s,me;o smelo prištevati med najboljše telovadce sveta. Učitel i svobodnih šol so prirejali tudi zborovan a za odrasle ter vabili na ta zborovanja učitelje univerz, duhovnike, politike itd., da predava o ali da vodijo diskusi o o najrazličnejših temah. Ni čudo, če se je s takim intenzivnim delovanjem povzd:gnil duševni nivo danskega kmeta v nakrajšem času do neverjete višine. Nekdaj mala, ubožna, zanemarjena Danska e postala tekom nekaj desetletij gospodarsko ena najtrdnejših držav; v tem je menda v zgodovini brez primere. Njena gospodarska moč sloni največ na zadrugah.
D. werd. Zta. 1924.
0 sestavljenih besedah
(Nadaljevanje.1
2.) Prav tako so napačne spojenke s samostalni-kom in trpnopreteklim deležnikom, ker je trpnopre-tekli deležnik ločljiva beseda: očividen; kot ne govorimo uhoslišen; nadalje je drugi del iz dovršnega glagola videti, a spoenke se tvorijo le z nedovršnimi glagoli; končno je tvorjena iz besed oko in videti, kakor če bi ne gledali vedno z očmi in kot da bi ne bilo vse z očesom vidno. Namesto očividen porečemo:	jasen,	razločen,	neovrgljiv, nedvomen;
namesto očividno: jasno, razločno, neovrgljivo, brez-dvcmno, gotovo, prav gotovo.
3.) Bogaboječ je prav tako napačna spojenka kot one pod 1.), ker je spojena iz samostalnika v rodilniku in deležnika boječ se ter je izpuščen zaimek sc; po tem vzorcu bi smeli pisati tudi bogaljubeč, bogačasteč. Zato samo: boječ se Boga. Ne: bogaboječi človek, ampak: človek boječ se Boga. Kdor govori bogaboječ človek, naj govori še senceplašeč konj, namesto sence se plašeč konj.
4.) Napačno se tvorijo s samostalnikom v rodilniku sledeče spoenke: bojaželjen, bogatajen, sadu-nosen; prav: boježeljen, bogotajen, sadonosen.
Pridevniške spojenke s pridevniki.
Spojenke se tvorijo:
1.) Iz pridevnika in samostalniškega debla, ki ima pridevni pomen ter povedo kakovost predmeta po
kakovosti kakega njegovega dela: trdogliv, trdo-kljun, zlatokljun, debeloglav, dolgoprst, dolgonog, dclgokrak, dolgorok, širokoust, zlatoust, črnook, mrkook, debelonog, golobrad, golorok, gologlav, roženokril, hromonog, brzonog, brzopet, sivobrad, sivolas, belopolt, temnopoU, širokopleč, krivonog, srepook, srebrnostrun, mlečnozob, dolgouh; strmoglav ima prenesen pomen; — zlatorog, zlatoper, krivokljun, ki so posamostalneni.
2.) Iz pridevnika in samostalniškega debla z obrazilom en in imajo isti pomen kot one pod 1..): šl-rokousten, rdečeličen, dobrosrčen, odkritosrčen, trdosrčen, rahločuten, tujeroden, bistroumen, kratkoviden, daljnoviden, šibkoviden (iz: kratek vid, daljni vid', šibak vid;), trdovraten, trmoglaven, ši-ro.kokrajen, slaboumen.
3.) Pridevniške spojenke, ki so nastale iz sestavljenih občnih in lastnih imen in se tvorijo iz pridevnika in samostalniškega debla:
a) z obrazilom — en: (velika noč) velikonočen, (novo leto) novoleten, (bab a vera) bab everen, (nova maša) novomašen, (kriva prisega) krivoprisc-žen, (pravi čas) pravočasen, (nova doba) novodoben, (staro kopito) starokopiten, (sladka voda) sladkovoden, (prosta volja) prostovoTen; (šolska politika) šolskopolitičen, (cerkvena politika) cerkvenopoliti-čen, (verska nravnost) verskonraven, (narodno gospodarstva) narodnogospodarski, (rimski katolik) r i msk ok a to! ič en.	(Dalje.)
«Naš Glas» — glasilo udružen a slov. srednješolcev u Italiji. —Naši d aci pokrenuli su u Trstu ovo svoje glasilo. Več su mu izašla dva bro:a, čime uprav izne-nadiše svoje kolege, a i nas sve, Ta nije malenkost izači u nas novinom ili revijom več samo zbog tro-škova a i suradnika, A upravo je ovaj korak naših d aka plod njihove odvažnosti, smelosti, idealnosti i oduševljenja. «Naš Glas» donaša raznoliko štivo vezanim i nevezanim slogom u slovenskom i srpsko-hrvatskom jeziku. Donaša poučne i zabavno-beletri-stičke sastavkc. Nije tu sve zlato, a ni srebro, ah" za nas je glavno duh oitava lista i smer što ga naše
d aštvo' poprimilo, te svrha ove revije. U njoj naime sve odiše ljubavlju do rodne grude i materinjeg jezika; svaka reč u listu miriše čistim ljudskim oseča-ima i idealima. Pa drugačije i ne može mlado srce da čuti, a novo pero da piše. Mi diveči se smelosti naših d aka, koji sa svojim poduzečem iskazuje bratstvu 'cbiju naših plemena, u radu za narod i svoj na-predak, ne možemo a da im pothvat ne odobravamo, a ujedno preporučuuč glasilo i našem učiteljstvu. Time bismo naše mlade proletarce oduševili u nji-hovu prvem poletu u ta; beli, bol'e tako šareni svet. — V. Š
Plače učiteljstva
po odredbi, ki velja od 1. julija 1925.
PLAČA
Začetna .	.	.
od 4. lela dalje
Letno
V	8. „	„
	12. „	„
„	16. „	„
	20. „	„
„	24. „	„
„	28. „	„
„	32. „	„
5600
5900
6200
6600
7000
7600
8200
8800
9500
Mesečno čistih normalno za febr.
588.55
409.35
430.15
457.90
486.65
527.30
568.95
610.50
759.10
376.90
397.05
414.20 444.15
471.05 511.45 551.85
592.20 639.30
Draginjska doklada letno	mesečno
1200,—
1930.20
2240.40
2550.60 2860.80 3171,—
3481.20
3791.40
4101.60
89.65
144.20
167.40 190.50 213.70 236.95 260.10 283.25
306.40
Najmanjša z 1 članom „ 2 članoma s 3	člani
„ 4	„
„ 5	„
„ 6	„
„ 7	„
z 8	„
Službena akt. doklada
1200
1400
1700
89.65
104.60
127.—
Plače provizor.
5690
468.70
454.60
Do 31. julija
Za dvojne razr.
800
72.-
Razno
Nagrade učiteljstvu.
Škol, nadzornik u Postojni upravio je na podre-djena didakt. ravnatel stva te na okružno nadzomi-štvo Opatija-Volosko okružnicu dana 22. XI. 1924. br. 5/5850, kolom 'objavlja rešenje škol, Provedito-rata glede nagrada učiteljstvu. Nagrada od 800 L pripada po § 3. R. D. 31, XII. 1923. br. 2996 onim učitel ima ikoji podučavaju u dva razreda,
Učitelijma-icima kojima je povoreno podučavanje slavenskog ili njemačkog jezika pripada prema § 5. R. D. 1. X, 1923. br. 2185 blagodat, .kojima im se za iednu godinu uravnuju kvadreniji, mesto kojih da-kle uračunavaju im se trijeniji. Ovaj § glasi dos'ovno: «1 maestri i quali insegnano anche la seconda lin-gua nella propria o piu classi della medesima scuola in ore soprannumerarie, hanno diritto alla abbrevia-zione di un anno sui periodi p.rescritti per l'attribu-zione degli aumenti di stipendio, qualora i risultati conseguiti neU'insegnamento siano, a giudizio del-lTspettore, lodevoli.»
Putna odšteta (1'indennita di via) osim toga pripada učiteljima koii podučavaju drugi jezik u dve ili više odaljenjih škola.
Tako glase naredbe — nek se vrše i nek za n'-e znade učiteljstvo!
«Nicolo Tommaseo«, V državnem (nacionalnem) sindakatu naših katoliških kolegov se je zavzelo stališče, da mora organizacija nadaljevati razvijati svoja versko in stanovsko misijo poleg šolskih korporacij. Zato je parola članom Tommaseo, naj ostanejo trdni na svojih mestih.
Bivša učiteljica u Lanišču Andklka Prašelj odselila se k svovim roditelijma u Jugoslaviju. 1 tako :e svršila — niena disciplinarna istraga nakon devet meseci n'cnog rešenja od podučavanja. E pa zna-demo, da budi ne žive od zraka i da je gladan i nevoljan nestrpljiv!!
Družine učiteljev (žene, neporočene hčere, sinovi po 25 let) smejo potovati vsi skupaj enkrat v letu, če ima'o izkaznico. Svoje enkratno potovanje smejo večkrat pretrgati.
Učit. Iv, Majcan, bivši učitelj u Lanišču, onda u Movražu, bi imenovan ovog meseca učiteljem u Mo-tovunskim Novaoima, koje mesto ne hlede primiti. Odseli se i on u Jugoslaviju, da ne bude opet za par meseci bez službe. Žalimo za n egovim odLaskom, osobito zato što bio član našeg Zvezinog pevačkog zbora.
Kol, Aničič službeno je premešten u Zvoneču premda bijaše def, u Opatiji, Zar se nije mioglo za njega boležljiva nači ko'i razred u Opatiji? Ali, znamo: bolja i lepša mesta su za —
Kol. Jurdana Zvonimir u Brgudu ostade bez mesta.
Kol. Hafner desadašnji učitelj u Zvonečaj morade pod pušku.
Kol.ca Radoš-Velikopolskaja (Podgraje) odselila se u Jugoslaviju.
Kol. Tomašič bi najpre premešten u Hrušicu, a tedmah zatim u Silvije.
PEVSKI ZBOR bo imel vajo 26. t, m. ob 14. uri v Gorici v običajnem prostoru.
Isti večer ob 20. uri bo nastop v Renčah, naslednji dan (27. t. m.) pa v Ajdovščini ob 15. urL
Zbcrovo članstvo je vabljeno, da se zanesljivo in točno udeleži vaje in nastopov.
ZAHVALA.
Tov. Križman je daroval pevsk. zboru ob svoji šestdesetletnici 95 L., za kar se mu najlepše zahvaljujemo,
Islotako se zahvaljujemo tudi g, dr. Medveščku za preplačano vstopnino 50 L. o priliki koncerta v Dornbergu.	Odbor.