Em dobro volta
Oponašanje
Petrčka so poslali na počitnice na deželo. Ko ga je mama prišla iz mesta obiskat, ji je začel navdušeno pripovedovati, da zna oponašati petelina.
„Kaj znaš zakikirikati?*'
„Ne, ampak črve jem.**
To je vprašanje
„Kaj pa pravi žena, ko se redno tako pozno vračaš domov?“
„Saj nimam žene.“
„Zakaj pa potem tako dolgo ostajaš zdoma?“
OD DOMA
Kadar je v gospodarstvu najbolj vroče, zamrznejo cene.
Tudi reforma se oblači po najnovejši modi: maksi obljube, mini uspehi.
„Ko bi le vedel, kje moram podmazati, da bi prišel do stanovanja!“
„Koliko mi daš, če ti povem?“
„Kam pa tako tečeš, Janez?“
„Kaj nisi bral, da moramo v korak z življenjskimi stroški?“
ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA
Z marcem se začenja v Slovenski hiši ciklus vsakoletnih predavanj in
razgovorov v pripiravi Zveze slovenskih mater in žena; v četrtek, 25. marca, ob
16.30 bo predaval v obliki razgovora č. g. Jurij Rode o zelo aktualni temi: Tretji svet in naša mladina. Iskreno vabljene vse matere, žene in vzgojiteljice. Pripravite vprašanja.
Na Pristavi v Castelar ju
3. VELIKA TOMBOLA
v nedeljo, 4. aprila, ob 15
Glavni dobitek: KRASNA SPALNICA
Ker je čisti dobiček namenjen gradnji novega doma na Pristavi — pridno kupujte tablice v predprodaji!
Darujte dobitke
Vljudno vabljeni vsi Slovenci!
XXIV. REDNI OBČNI ZBOR »RUŠI VA ZEDINJENA Slovenija
Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje XXIV. redni občni v nedeljo, 21. marca 1971, ob 9.30 v prostorih Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika in preštevateljev glasov.
2.	čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročili upravnega sveta, nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4.	Izvolitev upravnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča.
5.	Slučajnosti.
Po določilu 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje, kot je sklican.
Z visemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci ter starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali službena zaposlitev. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Pred občnim zborom bo v kapeli Slovenske hiše sv. maša.
Upravni svet
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Slov. dom - San Martin	21. MARCA 1971 BO
V nedeljo, 28. marca,	CELODNEVNA PRIREDITEV
po maši bo v dvorani doma	v zavetišču dr. Gregorija Rožmana
INFORMATIVNI ČLANSKJ SESTANEK	Ob 11. uri sv. maša za pokojnim Brankom Vrčonom Razgovor o slovenskem zavetišču Skupno kosilo — asado
V nedeljo, 25. aprila pa bo j	Vas vabi odbor zavetišča dr. G. Rožmana
- ’č&reta obletnica j i blsugosl&mtve	Martin Fierro 4264 — Barrio Peluffo -—■ San Justo
	
1 1	A.'
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUE CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE !
UNIV. PROF.
UR. JUAN BLAZNIK
špecialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852
COOPERATIVA DE CREDITO “S.L O.G.A.” Ltda.
Bartolomé Mitre 97 — Ciudad de Ramos Mejía CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art. 20"? de los Estatutos, se convoca a los señores Socios a la Asamblea General Ordinaria que se realizará el día 27 de marzo de 1971 a las 20 horas en el local social, calle Bartolomé Mitre 97, de la Ciudad de Ramos Mejía, Partido dé la" Matanza,’ Provincia dé Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1? Designación de los Asambleístas para suscribir el Acta de esa Asamblea. ‘i> Elección de una comisión escrutadora, isegún lo dispuesto por el art. 231.' de los Estatutos.
39 Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Cuenta de Excedentes y Quebrantos e Informe del síndico, correspondientes al Ejercicio Económico Nv 10 finalizado el 31 de diciembre de 1970.
4? Elección de miembros del Consejo de Administración y Síndicos según lo determinado por el arts> 28 de los Estatutos: por 2 añois 1 Presidente, 1 Pro-Secretario, 1 Pro- Tesorero, 2 Vocal- s Titulares, 1 Vocal Suplente. Por 1 año: 1 Síndico Titular y 1 Síndico Suplente.
Art. 219 de los Estatutos: Las Asambleas Generales se celebrarán sea cual fuere el número de socios concurrentes una hora después de la fijada en convocatoria, si antes no se ha reundio ya la mitad más uno de los socios.
El Consejo de Administración

Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, teta, sestra, gospa
Marija Fajfar roj. Kavčič
K poslednjemu počitku smo jo položili 10. marca na pokopališču v Olivos. Pogrebne molitve je opravil preč. g. svetnik Košmerlj.
Vsem, ki ste jo spremili na zadnji zemski poti, se iskreno zahvaljujemo.
Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
France, mož.
Sinovi: Franc z ženo Tinco in vnukinjama Veronika in Tatjano; Stanislav z ženo Nancy; Ivan, Ciril in Feliks. Brat:GabrijeI z družino.
Svakinja Tereza, in Ludvik Megušar.
Nečakinje: Cilka Cestnik, Micika, Rezika in Ivan z družinami ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Lesce, pri Bledu, Mihvaukee-ZDA.
Vsem rojakom sporočam žalostno vest, da je v petek, dne 5. marca t. L, nepričakovano v Gospodu zaspal gospod
Ivan Jordan
posestnik in stavbenik v Jeppenerju.
K zadnjemu počitku smo ga položili na pokopališče v Brandsenu (prov. Buenos Aires). — Molimo za večni pokoj njegove duše.
Žalujoči:
v Jeppenerju: žena Isabel ter
sin Ivan in hčerki Graciela in Vilma; v Gotovljah v Sloveniji: brata Jože in Avgust ter sestra Fani.
Vaščan Drago čater
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
Sedaj v administraciji presojajo in razporejajo. Najbolje je če počepneš kam, kjer je topleje. Usedi si in sedi, saj se boš še lahko nagaral. Izvrstno je, če prideš k peči, ker se lahko sezu-ješ in pregreješ nogavice: ves dan boš imel tople noge. Pa tudi če nimaš Breče, da bi prišel do peči bodi zadovoljen: ta trenutek je naš!
Jetniki stočetite so se zatekli v veliki prosor avtomehaničnih delavnic, ki je imel okna s stekli že od jeseni. V njem je osemintrideseta brigada izgo-tavljala betonske plošče. Strop je bil visok. Tla pa iz gole zemlje in ni bilo pričakovati kake toplote. Vendar so v prostoru kurili in niso štedili s premogom. To ni imelo namen, da bi se greli ljudje, temveč da bi se strjevale betonske plošče. Celo toplomer je visel tam, in če iz kateregakoli vzroka ob nedeljah taboriščni jetniki niso prišli na delo, je peči kuril svobodnjak.
¡Seveda je okrog peči posedla brigada, 38. in drugih ni pustila zraven. Nič zato, tudi tukaj v kotu pa ni slabo.
Šuhov je nosil vatirane hlače, ki so f?e že povsod gulile. Izbral je lesen opaž, se usedel v kotu in se s hrbtom naslonil na steno. Suknja in telovnik sta se zaradi tega napela, in šuhov je začutil,
da ga na levi strani blizu srca stiska nekaj trdega. Kos kruha, ki isi ga je bil vzel s seboj in ga nosil v notranjem žepu. To je bila polovica obroka, ki ga je hranil za kosilo. A druge dni je polovico kosa pojedel že za zajtrk, danes pa zaradi hitrice tega ni storil. Šuhov je spoznal, da ni ničesar prihranil. Sedaj ga je mikalo, da bi takoj pojedel ves kos. Toplo je tukaj, kosilo pa še daleč — šele čez pet ur.
Pa še po hrbtu ga je trgalo in tudi po nogah je že čutil zbadanje. Noge so ga komaj držale. Ko bi le mogel k peči.
Sede si je šuhov slekel rokavice in jih položil na kolena; se odpel; si od- ' vezal zmrznjeni nagobčnik in ga prepognjenega vtaknil v žep. Nato je vzel kruh zavit v belo krpico. Cunjico je položil v naročje, da bi tja padale drob-t:ne, in pričel kos počasi gristi. Kruh ni zmrznil, skoraj topel je bil, saj ga je nosil pod suknjo in ga grel s telesno toploto.
šuhov se je v taborišču večkrat spominjal, kako so včasih jedli doma. Krompir v zvrhanih skledah: kašo v velikih loncih; ogromne kose mesa; mleko pa so kar zlivali vase in čudno je, da jih ni razneslo. Tukaj pa je
šuhov spoznal, da to ni bilo prav. Jesti je treba počasi, premišljeno, da se vsaka misel vrti samo okrog jedi. Tako kot sedaj, odgrizneš košček kruha, ga melješ z jezikom in sesaš z ustmi. Takle črn in težak kruh ti postane kar tečen in okusen. Lahko bi rekli, da osen;, skoraj devet let taborišča Šuhov pravzaprav nič ne je. In kar poglej kakšno težko delo opravlja.
Tako se je zasanjal šuhov v svojih dvesto gramov, medtem, ko je vsa sto-četrta sedela v bližini.
Tam na betonski plošči, prav nizko, sta čepela Estonca. Kakor bi bila brata sta vzajemno vlekla iz istega ustnika polovico cigarete. Bila sta si zelo podobna; oba plavolasa, koščena, visoka, oba sta imela dolge nosove in velike oči. Zmerom Bta tiščala skupaj in tudi brigadir ju .ni razdruževal. Kakor da bi jima zmanjkalo zraka če bi ju ločil. V baraki sta spala na zgornjih pogradih; delila sta si hrano. Pa naj sta stala v koloni ali šla spat, vedno sta tiho in počasi kramljala. Nista bila niti sorodnika, saj sta se šele tukaj, v stočetrti, spoznala. Prvi je bil morski ribič. Drugi pa je bil sin ubežnikov, ki so šli na Švedsko, ko je Estonija postala sovjetska. Ko je odrasel, je hotel po lastnem nagibu univerzo doštudirati v domačem kraju.
šuhov je slišal, da narodna pripadnost nič ne pomeni, da ima vsak narod
dobre in slabe ljudi. Vendar kar je srečal Estoncev (in teh je videl precej) ni našel med njimi slabih ljudi.
Brigada je sedela na ploščah, na orodju ali pa kar na zemlji. Vsakdo ee je prepuščal lastnim mislim. Kot' da se zjutraj jezik še ni razvezal, ni bilo pravega pogovora. Fetjukov je nekje nabral čike. Temu šakalu se ne bi gabilo stakniti jih iz pluvalnic. Zdaj jih je trgal in zbiral trohice tobaka na poseben papirček. Fetjukov je pustil doma troje otrok. Po aretaciji so se mu vsi odrekli, žena se je vnovič poročila. Zato tudi ne prejema paketov.
Bujnovski, ki ga je postrani gledal, ie zavpil nad njim:
—	Bi rad staknil sifilis? Vrzi stran tisto umazanijo!
Kapitan je navajen ukazovati, zato govori z vsakim, kakor bi poveljeval. A Fetjukov ni bil odvisen od Bojnov-skega, ki tudi ni prejemal paketov. Z hudobnim nasmehom mu je odvrnil iz brezzobih ust:
—	Le počakaj, kapitan. Tudi ti boš pobiral čike, ko boš odsedel osem let. Še bolj ponosni ljudje, kot pa si ti, so prihajali v taborišče...
Fetjukov sodi po sebi. Kapitan bo morda le vzdržal.
—	Kaj pravite ? — je spraševal Senjka Klevšin. Ni razumel, ker je bil na pol gluh. Mislil je, da gre pogovor o tem, kako so zjutraj pri kapitanu
našli nedovoljen predmet. Majal je z glavo in gledal sočutno.
Senjka Klevšin je miren človek. Revež je oglušel na eno uho že leta ena-inštiridesetega. Ujeli so ga, pa jim je zbežal. A ne za dolgo. Bil je v Buchen-waldu in ušel sami smrti. Kazen mirno prestaja. Če se boš repenčil, te ugonobijo, pravi.
Prav ima: stokaj in se upogibaj; upri se, pa 6e prelomiš.
Aljoša moli; z rokami si je zakril obraz in molči.
Kruh je šuhovu že zginil. Prav do prstov ga je odgrizel in pustil le zgornjo, popolnoma oglodano skorjo. Z njo lahko iz sklede pobereš ostanke kaše mnogo bolj kakor z žlico. Zato je skorjo znova zavil v belo krpico in jo spravil nazaj v žep. Zapel se je in prepasal; tako, sedaj je pripravljen za delo kljub mrazu. Če pa odlašajo, še bolje.
Osemintrideseta brigada, ki se je grela okoli peči, je že pričela z delom. Eni so se spravili na betonski mešalnik, drugi so zgrabili za orodje, tretji pričeli nositi vodo.
Stočetrta pa je še vedno čakala. Brigadirja Tjurina ni bilo in pomočnika Pavla tudi ne. čakali so skupaj kakih dvajset minut, a kaj je to v primeri z njihovim delovnim dnem, ki pozimi traja do šestih zvečer. A bili so srečni, kakor da je večer že blizu.
(Dalje prihodnjič)

S tac
LJUBLJANA. — Pet komornih ansamblov — ¡Slovenski trio, Ljubljanski pihalni trio, trio Lorenz, oktet Gallus in Slovenski kvartet — so podpisali s Slovensko filharmonijo dogovor o mecenstvu. Po tem dogovoru daje Slovenska iilharmonija ansamblom v uporabo isvoje prostore brezplačno v uporabil za vaje, po režijski ceni pa malo in veliko dvorano za koncerte. Ansambli bodo ves čas trajanja dogovora pod svoje ime na svojih javnih nastopih dodajali označbo Mecen Slovenska Filharmonija, dvakrat na leto pa bodo ansambli sodelovali v korpusih SF, ali pa po potrebi kot solisti.
KOMENDA. — Trinajstletna Dani Grošelj iz Komende je dobila Nehru-jevo zlato medaljo za risbo, s katero je sodelovala na največjem mednarodnem tekmovanju otroških slik. Sodelovali so na natečaju otroci iz 68 držav, podelili pa so eno prvo zlato medaljo predsednika indijske republike, ki jo je dobila madžarska dijakinja Ildika Ma-darasz, 23 zlatih Nehrujevih medalj in 450 medalj ustanovitelja tega tečaja, slikarja Shankarja. To medaljo je dobila tudi Mariborčanka Janja Polanec ter še osem otrok iz Jugoslavije.
LJUBLJANA. — „Recital derestrin-girane bio-poezije“ je 13. februarja ob polnoči pripravil Ljubljančanom „pes-nik‘‘ Srečko Marchetti. Pri Trimostovju na bregu Ljubljanice je na jekleni reševalni lestvi nekaj centimetrov nad vodo recitiral svoje „bio-verze“: Miami Beach! Aula-baja ha uda...“ in podobno. Nato se je slekel in začel čofotati po ledeni Ljubljanici in pri tem je navdušeno vzklikal svoje verze. Ko se je spet oblekel, se je vmešala policija in ga je odpeljala na policijsko postajo. Ker seveda niso nič prepovedanega našli pri recitalu, so ga izpustili in bo mogel kdaj ponoviti recital bio-poezije.
CELJE. — Celjanom je prišlo na uho, da so Američani pripravljeni odšteti kar 1.200.000 dolarjev za neki novec, ki ga hrani celjski muzej. Toda celjski muzej pravi, da novca-avreli-jana, ki je unikat na vsej zemeljski obli, ne prodajo za noben denar, ker kratkomalo ni — naprodaj. Zlatnik je iz 3 stoletja, našli so ga leta 1909 na Veharjih pri Celju; našel ga je neki. kmet pri oranju, ga obesil svojemu sinu okoli vratu, kmalu nato pa je še dvakrat ali trikrat menjal lastnika. Že leta 1912 pa ga je odkupilo Muzejsko društvo m ga skrbno shranilo v zakladnico, od tedaj zlatnik skoraj ni zagledal belega dne; to dejstvo pa ga je najbrž tudi ohranilo Celju med drugo svetovno vojno.
POSTOJNA. — Iskra varilnega stroja, s katerim so delavci popravljali 28 m. visok stolp televizijskega pre
tvornika, je vžgala gozd na vrhu Nanosa. Ker je divjala huda burja, se je požar naglo širil. Po sedemurnem boju ee je 11. februarja 400 gasilcem in vojakom posrečilo omejiti požar, da se ni razširil na bližnje strnjene gozdove.
LJUBLJANA. — Leta 1964 so sprejeli načrt za gradnjo kliničnega centra v Ljubljani. Tedaj so preračunali, da bo stala gradnja prve etape 190 milijonov dinarjev. Podrli so precej stanovanjskih hiš in začeli z gradnjo. Sedaj pa so ugotovili, da bo treba še 240 milijonov dinarjev za uresničitev prve etape tega Centra. Na račun višjih cen gradnje gre 68% prekoračitve preračuna ali 12'5 milijonov dinarjev, na račun medicinskih izpopolnitev 19% ali 35 milijonov dinarjev, ostalo pa gre na račun raznih nepredvidenih prekoračitev (odkup gluhomemnice in podobno).
MARIBOR. — V tem mestu je popolnoma zmanjkalo svinjsko meso v začetku februarja, nekaj kasneje pa še mleka. Da bi nekoliko omilili ta problem, je 16. februarja obščinska skup-' ščina razpravljala o začasni subvenciji za svinjsko meso in mleko, ki naj bi veljala do konca marca. 'Sprejela je sk'ep o »subvenciji mleka; po svinino pa bodo morali mariborčani hoditi čez mejo.
Umrli so od 12. do 20. februarja:
LJUBLJANA — Karel Zgonc, up., Ivan Belič, up., Miro Trtnik, Franjo Hassler, ptt. up., Ivan KronoVšek, poslanec skupščine SRS, Rajko Janežič, Franc Jemec, žel. up., Franc Žnidaršič (77), up., Franc Hafner, up., Mara Dular r. Kovačič, Alojz Praznik, žel. v p., kor. borec, Kristina Boškin r. Oblak, Alojz Kočevar, up., Terezi ia Logar r. Čeferin (73), Julija Povšnar r. Zalokar, uč. v p., Kristina Obštetar, Kristina Zirkelbach r. čamer, 'Nada Anžič r. Tavželj.
MARIBOR — Roškar Marjeta (57), delavka, Knapec Marija (69), up., Viktor Bezjak (68), up., Eferl Pavla (82), up., Janez štrucelj, up., Antonija Kidrič (70), up.
RAZNI KRAJI — Milan Zajc, up,, Ilirska Bistrica, Nežka Černe, Dobru-nje, Milan Urbas, biv. gostilničar, Gor. Logatec, Jože Adamič, up., Kočevje, Kristina Turk, Celje, Jože Sovine, Log P('i Sevnici, Ivanka Drčar, Šmartno pri Litiji, Neža Ušničnik, Žiri, Ivan Grad, up., Podgrad, Bogomir švent, up., rudar, Loke, Marija Benčan, Planina, Slavko šlajpah, Šmarje—Sap, Franc Knific, klep. m., Jesenice, Miloš Kožuh, Polje, Ivo -Sire, up. obrtnik, Kranj, Franc Bukove, up., Prebold, Antonija Kodrič r. iPiber, Blejska Dobrava, Miro Verbič, Novo mesto, Stane Bartol, up., Vransko, Andrej šolar, up., Kamna gorica, Marija Tomšič r. Skubic, Boh. Bistrica, Jerca Marinko, Vnanje Gorice, Josip Turk,, bivši trg. in pos., Novo mesto, Marija Tavsel r. Vihar (70), Trbovlje, Valentin Dovjak, up., Trebnje, Franc Šink, Mengeš, Marija Kirn r. Košir, Preserje, Franc Vrenko, kor. borec, Bizeljsko, Ivanka Urek r. Kene, Kapela.
f L O V I M C I V
Osebne novice
Krst': V župnijski cerkvi Santa Rita, Boulogne, je v nedeljo 7. t. m. prejel zakrament sv. krsta Damijan Marijan Amon, sin Marijana in ge. Marije roj. Tekavc iz Carapachaya. Botrovala sta Avgust Tekavc in ga. Marija Amon roj. Loboda. Kratil pa je g. župnik Albin Avguštin.
MAR DEL PLATA
Umrl je g. Mirko Šimenc
V ponedeljek, 1. marca, tsmo pokopali v novem pokopališču v Mar del Plati g. Mirka Šimenc. Pred 14 dnevi ga je zadela možganska kap. Upali smo, da bo njegova močna gorenjska narava pomogla k ozdravitvi, pa je bila vsa skrb zdravnikov in skrbeče sopro ge zamanj. V nedeljo zjutraj je mirno v Gospodu zaspal. Rodil se je pred 66
A I $ I N T t N I
leti v Kranjski gori. Po srednji šoli v Kranju se je poisvetil vojaškemu stanu. Bil je veterinarski oficir s činom kapetana I. klase. 'Služboval je v Bosm in Hercegovini, v Sloveniji in nazadme v Dalmaciji, kjer ga je zadela vojna. Od tam je pribežal v Ljubljano in vstopil v domobranske vrste. Bil je dodeljen kot oficir v Novo mesto. Od tod se je umaknil v Vetrinj. Begunski leta je preživel v taboriščih v Italiji (Senegalia, Servigliano). Poročen je bil z gospo Smiljo čenič, s katero je prišel v maju 1948 v Argentino. Tu je v začetku delal v tovarni v Floridi. Potem je živel v Dock Budu in po up< kojitvi prišel z ženo v Mar del Platc. da si okrepita zdravje. Tu se mu je tudi izteklo zemeljsko potovanje. Zapušča užaloščeno vdovo, v domovini pa še brate. Težko prizadeti soprogi naše iskreno sožalje.	B. K.
Ukrajinska univerza — slovenski oddelek
Letošnje šolsko leto se bo na filozofski fakulteti s slovenskim oddelkom Ukrajinske univerze v Buenos Airesu začelo v nedeljo, 25. aprila dopoldne.
Na programu je slovesna razdelitev diplom prvim diplomirancem te univerze in nastopno predavanje.
štiriletni učni program na fakulteti bo obsegal večino dosedanjih predmetov, in sicer:
v slovenščini: slovensko zgodovino, starocerkveno islovanščino, slovensko literaturo, slovensko umetnost, zgodovino slovenske filozofije;
v kasteljanščini: primerjalno zgodovino slovanskih literatur, zgodovino vzhodnih Slovanov, zgodovino zahodnih I nost slovenske prisotnosti v svetu.
Slovanov, filozofijo, primerjalno zgodovino slovanskih umetnosti, zgodovino vzhodnega krščanstva.
Vpisovanje bo od 1. aprila t. 1. Vstop na fakulteto imajo visi slovenski dijaki, ki so kjerkoli končali srednjo šolo. Dokumenti za vpis: osebna izkaznica, fotokopija srednješolskega spričevala.
Vabljeni so vsi slovenski dijaki, ki čutijo željo po poglobitvi svoje izobrazbe v. slovenskih in drugih slovanskih vedah, da se vpišejo in s tem tudi izvrše svojo slovensko narodno dolžnost, ko z ohranjevanjem slovenskega oddelka univerze v zdomstvu dvigajo pomemb-
V OCENO SMO PREJELI
Tine Debeljak—Bara Remec: žalost zmagoslavja; poljska vojna in emigracijska lirika med drugo svetovno vojno. Izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu kot svojo 75. publikacijo (izredno). Knjiga bo poklonjena darovalcem jubilejnega daru ob petnajstletnici Glasa SKA. Preostali izvodi pa bodo v prodaji kot bibliofilska redkost. Visi izvodi imajo številko.
dežele; ko ne bi imela snega, to gotovo še en ovinek nad tem krajem in jeze-
ne bi bila. Nam Slovencem pa je še nekaj posebnega... V svoji sredi hrani dva slovenska fanta, ki ista v snežnem viharju zgubila smer in v neurju našla svojo smrt!
Ko se oddaljujemo od gore, oživi spomin na tisto nedeljo, ko sva z bratom Ivanom in njegovim Citroenom šla na Catedral po Tomaža Kralja in Bo-žota Vivoda, ki sta se vračala izpod Skalce. Oba polna življenja sta se drugi dan vzpela na tronadoraki greben, od koder se nista več vrnila.
Že smo preleteli del grebena, kjer so člani CAB. Smo nad zeleno laguno Frias, letimo preko Puerto Blesta nad goro spečega Indijanca v smeri Villa Angostura. Tam prebiva gospod Martin Tratnik, nekdaj jug. kapetan aviacije. V prvih letih bariloškega bivanja ga je V. Arko proglasil za predsednika jam-rovcev, k temu društvu smo takrat v glavnem vsi spadali. V duhu mu pošljem pozdrav, sicer pa se bova kmalu videla. Instrument kaže 2000 m višine; sedaj krenemo v smeri jezera Corren-toso in Espejo proti Sian Martin de los Andes. S težavo ispoznam goro Campa-no, do danes sem jo gledal vedno le z jezera Espejo navzgor. Že smo nad San Martin de los Andes. Tukaj pa živita gospod in gospa Bradač. Gospod Janko je „izdal“ svoj narod, ko se je pred leti oddaljil od slovenske skupnosti v Bari-ločah in se tukaj naselil. Vendar San Martin, kar se tiče naravnih lepot, prav nič ne ostaja za nami. To, kar je nam Tronador, je njim snežno beli Lanin.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Občni zbor ZS bo 21. marca v prostorih Slovenske hiše po sv. maši, ki se bo darovala za žive in mrtve člane Z'S.
Conscructora DOM je poklonila v spomin pokojnega Jožeta Pozniča
10.000	$ za socialni fond ZS.
Ob 20 letnic; smrti pesnika Antona Novačana je N. N., v počastitev njegovega spomina, daroval 12.000 $ za socialni fond ZS.
Pisarna in knjižnica ZS je odprla vsak dan od 15—20 ure, razen ob sobotah.
rom LO LOC, kamor sva s prijateljem Bottinellijem pred leti pripeljala pokojnega Roberta Petrička lovit ribe. sama pa najela malo sanmartinsko letalo in šla potem pogledat, če je gospod Robert že kaj ujel. No, pa tisti dan fimo pri kosilu jedli le konzervirane ribe.
Inštruktor Bareto, ki vodi Comanche, je že v početku omenil, da se bomo iz San Martina vračali čez sedmera jezera, mene pa je le zanimalo, če bomo preleteli Confluencio in Río Limay. že smo nad jezeri Hermoso, Traful in Confluencio. Ko letimo nad levim grebenom río Limaya v smeri Bariloč, vprašam Bareta, ali je tisti stolp na desni strani Dedo de Dios (Božji prst). Samo prikima. Dobro se zavedam, da is m o v tem trenutku nad krajem nesreče, kjer so Poznič, Prešeren in Rossel tragično končali. Ostanke aviona so pospravili. Ostalo je le požgano grmičevje. Več vprašanj ne stavim, ker bi slabo vplivalo na sopotnika.
Še par minut in že smo preko Li-majskega mostu, pod nami drvijo avtomobili, vendar njih hitrost ne pomeni veliko, ker naša dosega 300 km na uro. še kratek ovinek, spuščena kolesa Co-maneheja se že dotikajo letališke proge.
V poldrugi uri poleta nad južnimi jezeri: toliko lepot gora in jezer, obisk dveh krajev na različnih koncih, kjer so ugasnile v snežnem viharju in v plamenih letala oči mladih slovenskih fantov.
P© ŠPORTNEM SVETU
Na mednarodnem tekmovanju akademikov v veleislalomu so 11. feb r. Slovenci Jakopič, Kavčič in Gazvoda slavili veliko zmago pred Avstrijci in Italijani; pri dekletih je zmagala Straussova (Italija), Tevževa je bila osma. Tekmovalo je 25 študentk in 98 akademikov iz Jugoslavije, Avstrije, Italije, ZRN, Francije, Švice, Norveške, Romunije, Kanade in ZDA.
Gary Gabelich, ki je lani dosegel absolutni svetovni rekord za avtomobile s hitrostjo čez 1000 km. na uro, je moral odšteti 62 dolarjev kazni, ker je na avtomobilski cesti v Barstowu (ZDA) vozil prehitro —- 136 km na uro.
Slovenski alpinisti se odpravljajo na 4. himalajsko odpravo, ki naj bi šia na pot prihodnje leto., Zato se pridno pripravljajo ter so razne naveze naredile tudi prvenstvene, zimske vzpone. Tako sta 9. februarja Boro Krivic in Danilo Cedilnik vstopila v direktno smer 900 m visoke severne stene, Špika, Manfreda, Belak in Košir pa v Krušičevo smer. Prav tako so druge naveze naskočile Peternelovo smer v Severni triglavski steni, kombinirano s Čopovim stebrom in zapadno zajedo, pa tudi druge težke smeri.
Uspeh slovenskega obrtnika
Vsako leto se, ko pokuka jesen v deželo, v prelepi provinci Mendozi, k; je bogata na vinogradih, odigra ,trga-tveni praznik. Letos je bil praznik izredno važen, saj je bil povezan tudi z Mednarodno razstavo vina, ki je bila to pot prvič v Argentini.
Poleg ostalih razstavljenih pridelkov je vzbujal izredno pozornost orjaški sod, ki ga je izdelalo znano sodar-sko podjetje v Mendozi „Peter Bajda in sinovi“. Sod je bil razstavljen nasproti guvernerjeve palače v Mendozi. V širino meri 9 m, v višino pa 6,30 m. Vanj gre 320.000 litrov vina. Na razstavi sta bila v tem velikem sodu še dva manjša po tri tisoč litrov, ki sta bila razstavljena na kolesih. V veliki sod je bil vhod v obliki vrat in je notranjost soda že v soboto 6. in nedeljo, 7. t. m., ogledalo nad 15.000 ljudi. Sod je vzbujal tolikšno pozornost, da so o njem pisali časopisi in je bil tudi prikazan na TV. Gotovo je to naj-večji sod v Južni Ameriki in spada med največje na svetu. Cenili so ga nad 10,000.000 pesov. Kupila pa ga je znana tvrdka „Sidra Real“.
Gotovo je to ponoven in lep dokaz, kaj zmore podjetnost slovenskega človeka. Uspeh je za slovensko podjetje „Peter Bajda in sinovi“, pa tudi za vso slovensko skupnost, ki po njem zaslovi med domačini. Uspehu se tudi naš list pridružuje s čestitkami.
Vsak teden ena
PEČA
Rudolf Maister
Z nemške meje Plavž pošilja nam prek Špilja in Šentilja prvi že jesenski hlad.
Vinski zdrzajo se griči, a drevesa in grmiči pisani se lepoti jo kakor svatje za gostijo: hrast in bukev sta se dela v zlat brokat, breza, bahačica bela, vpleta v kite si cekine, šipki so v škrlat odeti, srobot ves se v srebru sveti, jerebika pa natika žarke si rubine.
Sama jela ni hotela jopice zelene sleči.
Vsa šopirna je šumela:
„Kaj bi meni ta navlaka — saj sem lepa tudi taka!
Jaz bom za — Tri kralje v peči.“
ft^VWWWVWWWWWWtfWW
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
15. marca 1951. — št. 11.
NAŠIM MATERAM
Rdeči oblastniki doma ise trudijo na vse načine, da bi pritegnili ženske, zlasti matere, v svoje območje. Lažna propaganda hoče dokazati, da je šele komunizem rešil ženo stoletnih vezi in ponižanj in ji dal v družbi enakopravno mesto z moškim.
Kakšna je ta osvobojena žena? Poglejmo Titove poštne znamke, pocestne lepake, filme, ali ukazano umetnost: vse slika vlogo rdeče žene: zdaj kot možačo v polvojaški obleki z bombami za pasom in puško na rami, zdaj kot prostovoljno delavko s samokolnico in lopato, spet drugič kot udarnico za strojem v tovarni, nikdar pa ne z otrokom v naročju. Za otroka Titova ženska nima vec časa. Je sto drugih važnejših opravil, če hoče živeti, kajti mož sam ne zasluži dovolj, da bi lahko živela vsa družina. Tako se komunizem načrtno trudi, da bi porušil v ženski in človeški družbi to, kar je bilo dorslej sveto in nedotakljivo: materinsko čast in dostojanstvo.
Mi, ki nismo in nočemo biti komunisti, imamo o ženski in materi popolnoma drugačne nazore. Mi si predstavljamo vzor-žensko kot mater v krogu družine in z otrokom v naročju.
Gospodinja, žena, mati! Tri naloge, ki jih je -Stvarnik položil v žensko srce. -
Ljubljanska Olimpija se je morala posloviti ^ od nadaljnega polfinalnega tekmovanja za pokal prvakov košarke. Vendar je v povratni tekmi v Ljubljani častno premagala vareški Ignis iz Italije s 73:71. Zmaga pa je bila prepičla, zav nadaljno uvrstitev bi potrebvoali 18 točk razlike. Take razlike pa tudi najbolj navdušeni pristaši niso pričakovali. V polfinale sta se uvrstila Ignis in praška Slavija.
j V Parizu sta nastopila v tekmovanju v poljubnih telovadnih vajah Janez Brodnik in Nataša Sljepica, v Londonu pa sta nastopila za Jugoslavijo v telovadbi Slovenec Milenko Krsnič in Hrvatica Ema Havelka. Tekmovanje v Parizu je bilo 20. februarja, v Londonu pa 8. marca. Na obe prireditvi je bil povabljen tudi Miro Cerar, ki je zaradi zdravljenja noge udeležbo odpovedal.
V VSAKOLETNIH IZDAJAH ZBORNIKA SVOBODNE SLOVENIJE, ZAVZEMA ČASTNO MESTO ZAGLAVJE, KI NOSI NASLOV „DOKUMENTI, RAZPRAVE, PRIČEVANJA“. Preteklost, sedanjost in bodočnost, kot so jih doživeli, jih dojemajo in predvidevajo najreprezenta-tivnejše osebnosti naših skupnosti, očividci, strokovnjaki in tisti, ki so bili opisanih dogodkih glavni igralci.
Tudi v letošnjem ZBORNIKU bo to zaglavje polno bogate snovi, neprecenljive zgodovinske vrednosti.
Naročite ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE, katerega cena je 2.400 pesov. Plačilo je možno v dveh obrokih: 1.500 pesov pri naročilu, ostanek pa ob prevzemu.
OBVESTILA
SOBOTA, 20. marca:
V	Slomškovem domu ob 20 sestanek kegljačev.
NEDELJA, 21. marca:
V	Zavetišču dr. G. Rožmana celodnevna prireditev. Ov 11 sv. maša za pok. Brankom Vrčonom.
V	Slovenski hiši po maši zvezna občna zbora SFZ in SDO.
Duhovne vaje za fante od končane osnovne sole pa do vključno 15. leta starosti v škofovem zavodu. Prčetek ob 8 zjutraj.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 9,30 redni občni zbor Sociedad de Fomento.
SOBOTA, 27. marca 1971:
Nia Pristavi ob 19 splošno tekmovanje v namiznem tenisu v priredbi odseka SFZ.
NEDELJA, 28. marca 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
po maši informativni članski sestanek.
Duhovne vaje za fante od 16. leta starosti dalje, v škofovem zavodu. Pričetek ob 8 zjutraj.
V	Slomškovem domu po sv. maši bo predaval g. Božo Stariha o vtisih svojega potovanja po Evropi.
y Hladnikovem domu ob 14,30 (v primeru nesklepčnosti ob 15,30) redni občni zbor društva Slovenska vas.
SOBOTA, 3. aprila:
Srednješolski tečaj ravn. M. Bajuka
v 'Slovenski hiši na Ramón Falcónu. Ob 16 «sv. maša. Po njej vpisovanje, ponavljalni izpiti in seja profesorskega zbora. Začetek rednega pouka bo v soboto, 24. aprila.
NEDELJA, 4. aprila:
Na Pristavi v Castelarju 3. .velika tombola.
Uprizoritev Kristusovega trpljenja
— pasijona — bo v Slomškovem domu na veliko soboto in na veliko nedeljo zvečer. Podrobnosti bomo še objavili.
NEDELJA, 25. aprila 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu
deseta obletnica blagoslovitve doma.
ČILSKI BAKER
VEčENl PROBLEM ZA ČILE
Čilski marksistični predsednik Salvador Allende od časa do časa izjavlja, da nasprotniki pripravljajo zarote proti njemu. Tako izjavo je spet dal sredi minulega tedna, nakar je v nedeljo, 14. t. m., nekaj minut po koncu njegovega govora 15.000 glavi množici v športnem stadionu v Santiagu močna eksplozija podrla strop prav nad odrom, na katerem je bil stal Alende.
Daoi je gasilski časnik po ugasitvi majhnega požara, ki je nastal na odru, izjavil, da je do eksplozije prišlo Vsled električnega' kratkega stika, je glavni tajnik Allendejeve socialistične partije Carlos Altamirano zatrdil, da je eksplozijo povzročila „molotova bomba“, ki so jo na strop „položili s kriminalnimi nameni“. Ni pojasnil, kdo.
Opazovalci ugotavljajo, da Allende pripravlja spet novo preganjanje nasprotnikov ter je zato obnovil strah pred zarotami in dal uprizoriti poskus atentata.
Nekateri spravljajo ta dogodek v zvezo z nedavnim „odkritjem mednarodnega gospodarskega kriminala“ v Čilu, po katerem naj bi neka tuja velesila skušala znižati ceno bakru na svetovnem tržišču in tako povzročiti 'silovito gospodarsko in finančno kriza v Čilu.
Toda opozicionalni krščansko-demo-krat-ki senator Narciso Irrureta je v senatu izjavil, da mednarodne finančne zarote proti Čilu ni, pač pa da je skušala Allendejeva vlada izsiliti od tujih kupcev čilskega bakra vsoto dveh milijonov dolarjev za financiranje svoje
volilne kampanje za aprilske občinske volitve.
Irrureta je izjavil med drugim: „In-ternordia Finance je dala dve ponudbi čilskima vladnima agencijama, ki regulirata prodajo bakra, Enami in Co-delco. Ta švicarska firma je v ponudbi Enami predložila nakup 960.000 ton bakra v prihodnjih dveh letih, v drugi ponudbi Codelcu pa nakup iste količine bakra v naslednjih štirih letih. V obeh slučajih je bilo namignjeno zainteresirani družbi, naj za aprilsko volilno kampanjo ’podari* vsoto enakovredno dvema dolarjema za tono.“
AUendeieva vlada sedaj to ‘odkritje’ skuša sprevrči v obtožbo družbe Inter-nordia Finance, odn. njenega predstav-n>'ka Howarda Edwardsa in še nekaj drugih tujcev in domačinov, da so hoteli kupiti omenjeno količino bakra zato, da bi z nio znižali mednarodno ^eno te rude.
Čilski komunistični- časopis El Siglo je hitro zapisal, da je vsa zadeva „zarota ameriške CIÄ“, Amerikaner Edwards, Švicar Alfred Koenig in drugi na da so „agenti CTA.“ Zvonimir Me-dovič iz Jugoslavije, sedaj čilski državljan, je bil formalno obtožen krivde „kršitve zakona1 za varnost države“ kot kr-je-vni predstavnik švicarskega pod-V-tfa.	'** *“H
Ves ‘ Čile : in zunanji svet z zanimanjem sledi nadaljnjemu marksističnemu razvoju v državi. Kakor vsaka država, ki ji vlada diktatura, gre tudi čile nasproti dogodkom, ki ne napovedujejo rožnate bodočnosti čilskemu narodu.
Indija pred družbenimi reformami
PAKISTAN V KRIZI
Indijska kongresna stranka, ki ji načeljuje sedanja ind. predsednica vlade Indira Gandhi, je na zadnjih splošnih volitvah dobila nad dve tretjini sedežev v parlamentu in s tem možnost za samovoljno spremembo indijske ustave.
'S temi volitvami si je kongresna stranka priborila položaj, kakor ga je imela pod vodstvom Nehruja, očeta In-dire Gandhi.
Iz rezultata volitev je razvidno, da so kandidati kongresne stranke dobili 350 od 518 sedežev v parlamentu. Za tri sedeže bodo rezultati znani pozneje.
Indijska komunistična partija je razdeljena na dve frakciji: moskovsko in pekinško. Vsaka frakcija je za te volitve postavila svoje kandidate ter je dobila pekinška frakcija 25 sedežev, od teh največ v Zahodnem Bengalu, moskovska pa 23 sedežev.
Indira Gandhi je lansko leto izgubila kontrolo nad parlamentom, ko se je njena kongresna stranka razdelila v dve frakciji: eno zanjo in drugo proti njej. Opozicionalna frakcija je imela v parlamentu 62 sedežev ter je na sedanjih
volitvah močno nazadovala in dobila samo 16 sedežev. .
Indira Gandhi ima sedaj prosto pot za spremembo ustave, predvsem kar tiče vprašanja zasebnega premoženja, čigar višina doslej v Indiji ni bila regulirana. Indira Gandhi trdi, da ne namerava uvesti socialističnega režima v Indiji, da pa namerava omejiti obseg zasebne lastnine, da bi tako zmanjšala prepad med revnimi in bogatmi sloji.
Medtem ko se Indija s temi volitvami podala na pot morebitnega po-mirjenja in vsaj na začetek večjih družbenih reform, ki jih je tako potrebna, pa se sosednji Pakistan nahaja v eni najtežih političnih kriz svojega obstoja. šejk Mujib, vodja Lige Awami, ki je najmočnejša stranka v Vzh. Pakistanu, je minuli ponedeljek uradno objavil, da je „prevzel vlado v Vzhodnem Pakistanu“. Izpod svojega nadzo/stva je izvzel samo tri vojaška oporišča v Fzhodnem Pakistanu, ki ostajajo še naprej pod jurisdikeijo Zahodnega Pakistana. Istočasno je ustavil sleherne davčne dajatve Zahodnemu Pakistanu.
„Pobeg možganov“
TEŽAK PROBLEM EVROPE
Eno izmed perečih vprašanj, s katerimi se danes bavijo vlade številnih držav na svetu, je gotovo problem, ki ga opazovalci imenujejo „pobeg možganov“, t. j. izseljevanje tehnikov in raznih specialistov v bolj razvite dežele, ali bolj točno (v tem primeru) v Združene države.
Knjiga „The Knowledge Revolution“, ki jo je napisat Dimitris Chorafas, je v Evropi sprožila preplah. Razni bolj ali manj aktualni komentarji so povzeli njegovo obtožbo glede izseljevanja tehnikov in strokovnjakov, ter zahtevajo konkretne ukrepe, da se ustavi struja, ki (v vedno večjem obsegu) vodi iz Evrope v ZDA. Mnogi gredo celo tako daleč, da postavljajo kot edino možno pot: ali se poišče rešitev temu problemu, ali pa Evropa izgubi še preostanek svoje neodvisnosti na gospodarskem, političnem in zlasti znanstvenem področju.
Kako se je začelo
V bližnji preteklosti najdemo korenine temu zlu. Bilo je takoj po drugi svetovni vojni, ko se je sistematično začel odhod visoko kvalificiranih znanstvenikov čez morje. Nekateri so šli za boljšim dohodkom, drugi za večjimi možnostmi za svoja raziskovanja, ker v razrušeni Evropi za razne znanstvene finese še ni bilo denarja.
A tok je naraščal iz leta v leto; zlasti je nevarnost, da se spremeni v hudournik sedaj, ko so Združene drža-
ve z zakonom, podelitev državljanstva študirajočim inmigrantom. številke govorijo, da 57% vseh tehnikov, ki pridejo v Združene države, izhaja iz Evrope. Ostali procent si razdelijo druge države po svetu. V desetletju 1957—1967 °e je število evropskih znanstvenikov v ZDA šestkrat pomnožilo.
Ena najbolj prizadetih je Anglija, od koder odhajajo kemiki, biologi, fiziki, astronomi in celo zgodovinarji. Med leti 1961—1966 se je izselilo 26.000 znanstvenikov ter inženirjev, kar so špecialisti zračunali, da znaša v denarju 500 do 800 milijonov dolarjev. V letu 1967 je število angleških „izvoženih“ raziskovalcev naraslo na 1400, kar predstavlja 14% diplomirancev na visokih inštitutih. Bivši minister za vzgojo, lord Bowden je nakazal, da „denarna vrednost“ za strokovnjake, ki so od druge svetovne vojne dalje odšli v ZDA, krepko presega vsote gospodarske pomoči „Marshalovega načrta“. Fi. nancial Times pa ugotavlja, da bodo posledice tega izseljevanja v teku desetih let katastrofalne za angleško ekonomijo.
Tudi v drugih evropskih državah ni
Mednarodni teden
„Daj mi notranjo lepoto in pomagaj mi, da se bo moja zunanjost uskla-
Lanskega oktobra je bivši turški predsednik Sulejman Demirel dobil večino na spošnih volitvah. Vendar se je položaj v Turčiji v zadnjih tednih tako obrnil, da je večina opazovalcev predvidevala padec 'Demirelove vlade. Edino, kar niso mogli vedeti je bilo to, ali bo padla kot žrtev nezaupnice parlamenta ali kot žrtev vojske. Zgodilo se je to slednje, minuli petek, 12. t. ih.
Za padcem Demirelove vlade in nastopne krize se skriva težek gospodarski položaj države. Medtem ko so se turška mesta modernizirala, je turško poljedeljstvo ostalo na nizki stopnji. Turčija je po številu rojstev med prvimi državami na svetu, življenjska raven pa je vsled hude inflacije nizka. Levičarski sindikati so v teh razmerah delavstvo z lahkoto nahujskali na ulice, partija je med študenti žela svoje uspehe in jih pognala v okupiranje fakultet, tkim turška osvobodilna vojska (partije) pa je za nameček ugrabila štiri ameriške vojake.
Turško vrhovno poveljstvo je v teh okoliščinah z ultimatom zrušilo De-mirela, sedaj pa je dalo politikom eno leto časa, da državo pomirijo in sestavijo močno vlado, sicer bo vojska uvedla svojo diktaturo.
V	Turčijo se ozirajo ZDA in ostali člani NATO, ker je Ankara članica te organizacije, ozira pa se tudi Moskva, ker ji ne gre v račun, da imajo ZDA na turških tleh, nekaj kilometrov od sovjetske meje, svoja vojaška in letalska oporišča in da Turčija tako neovirano kontrolira Bospor in Dardanele in z njima .vso sovjetsko črnomorsko mornarico.
Na Daljnem vzhodu je kitajski predsednik čuenlaj priletel na obisk v Hanoj, da bi s tem dokazal kitajsko zanimanje za nadaljno usodo Severnega Vietnama. Kitajci so zagrozili z intervencijo v Vietnamu, če bi Hanoju grozila nevarnost propada. „Imamo več sto kilometrov skupne meje s Severnim Vietnamom“, je zapisal pekinški „Ljudski dnevnik“. „Nixon ne sme izgubiti glave in ne pozabiti na te zemljepisne podrobnosti“, dodaja isti dnevnik.
V	Laosu, kjer je južnovietnamska vojska dosegla syoje cilje, kakor -poročaj o v Saigonu, so Amerikanci začeli z uspehom uporabljati nov način bombardiranja skrivališč in skladišč komunističnih sevemovietnamskih sil na Ho-čiminhovi etezi. Vsak bombni napad izvršijo z dvema letaloma skupaj; eno letalo usmeri laserjev žarek na cilj, drugo letalo pa spusti bombo po laser-levemu žarku in tako ta ne more zgrešiti cilja.
Vzhodni Pakistan se nahaja na točki, s katere je samo še en korak za popolno ločitev od Zahodnega Pakistana in oklicanje neodvisnosti. To toliko lažje, ker ga od Zahodnega Pakistana, kjer je osredotočena centralna federalna vlada, ločijo širne planjave Indije.
dila z njo."
Sokratova molitev k Bogu v Platonovem „Fedru“
Iz življenja in dogajanja v Argentini
PRED ODLOČILNIMI DOGODKI
Znova so v Cordobi pretekli teden zagoreli uporniški ognji. V petek 12. so lokalni sindikati napovedali stavko in organizirali poulične manifestacije. Zrasle so barikade, prišlo je do izgredov in v spopadih !s policijo je padel 18 letni delavec Adolfo Cepeda. Policija je kasneje dokazala, da je bila morilna krogla lahkega kalibra, t. i. orožja, ki ga varnostni organi niso uporabljali. Razjarjeni sindikati so ta • koj napovedali novo Stavko za v ponedeljek 15. To je prineslo kot posledico nove izgrede, nove spopade in novo smrtno žrtev. Nasprotja in napetost v razburkani provinci rastejo. s tako naglico, da je vojska pripravljena vsak hip poseči vmes, da ise ohrani red, ki ga policija sama he bi bila zmožna obvarovati.
Zakaj cordobska upornost? Zaradi plač? Morda, a paradoks je ta, da so eordobski de'avci izmed tistih, ki imajo najvišje plače. Iz političnih razlogov? Tudi možno; a Córdoba je zelo raznoličen mozaik raznih struj, in bi bilo enoten političen nastop težko doseči brez zunanjega vzroka. Problem je prav to, da se v Cordobi taki „zunanji vzroki“ kaj hitro dobijo. V tem nrimeru je ogenj zagorel ob imenovanju novega guvémerja. Dr. Uribuiu je v sredozemski provinci zelo nezaželena oseba; kot se je sedaj pokazalo,
naravnost osovražena. Proti njemu so nastopili skoraj vsi sloji in vsi faktorji cordobskega javnega življenja. Sedaj se je tudi razvedelo, da ima guverner celo neke račune is sodiščem. Po takih protestih in ugotovitvah, mu je zazvonil konec vladanja in je v torek, 16., ob 10 zvečer odstopil.
Kaj pa Cordoba med tem? To vprašanje zaenkrat še nima odgovora. Upati je le, da se požar ne bi raznesel v druge predele dežele. A ekstremni položaj, ki so ga zavzeli eordobski sindikati, kaj lahko najde posnemalce. Zvezno vodstvo CGT (Glavne delavske konfederacije), je za sredo 24. sklicalo plenum, ki naj odloči o morebitni aktivni stavki še pred koncem meseca.
O položaju v Cordobi so se v ponedeljek ponoči pogovarjali tudi vrhovni komandanti vseh treh oboroženih sil. Doslej so razglasili le svojo namero, da bodo z vso močjo skrbeli za mir in red v državi. Vendar opazovalci menijo, da se bodo vsak trenutek pričeli odigravati odločilni dogodki. Nasploh ljudje pričakujejo temeljitih sprememb s strani vlade in v vladi sami. Stanje, v katerem se država nahaja zadnjih 14 dni, ne more dolgo trajati. Tudi razne govorice o odstopih skoro vseh ministrov vlade so politično pozomico tako razburkale, da bo poteklo precej časa, predno is e bo ustalilo.
Konec premirja na Bližnjem vzhodu
SADAT MOSKOVSKI SATRAP
Minulo nedeljo, 7. t. m., je poteklo novih trideset dni premirja med Izraelom in Egiptom.
Egipt premirja ni hotel več podaljšati, dasi sovražnosti proti Izraelu ni takoj začel. Izrael pa je objavil, da ne bo prvi, ki bi premirje kršil.
Damoklejev meč vojne se spet nevarno maje na Bližnjem vzhodu.
Egipčanski predsednik gral. Sadat, Nasserjev naslednik, je tik pred potekom premirja objavil, da je bil 1. marca za dva dni na skrivaj v Moskvi in da „je na sestanku z Brežnjevom, Ko-syginom in Podgomim sklenil, da premirja me bo več podaljšal“. Nehote je s tem vsemu svetu potrdil egipčansko odvisnost od Kremlja, še bolj pa z izjavo: „Dasi spoštujemo poziv Glavnega tajnika ZN na premirje, moram
poudariti, da ni več v naši moči premirje podaljšati.“
V Moskvo Sadat ni odletel svojevoljno, temveč šele potem, ko je dobil, kakor je sam izjavil, „zahtevo sovjetskega vodstva, da mora vsled okoliščin priti na posvet“.
Izrael se ¡Sadatovih groženj seveda ni ustrašil, kakor se doslej ni bal Egipta in drugih arabskih vojaških akcij. V Tel Avivu so sporočili, da Izrael premirja ne bo prvi kršil. „Ključno vprašanje je sedaj, kdo bo prvi odprl ogenj,“ je iziavila uradna izraelska radijska postaja. „Naistal je sedaj položaj, ko more sleherni še tako majhen incident voditi v splošno vojno.“
Odgovornost za to nosi spet Egipt odn. Moskva.

Na grob slovenskih fantov šopek planinskega cvetja
Iz Bariloč nam je pisal Peter Arnšek. Uredništvu lista in vsem bralcem pošilja planinske pozdrave. S pozdravi pa je poslal tudi spis, ki ga tu objavljamo:
bolje; ponekod še slabše. Tako približno 10-% inženirjev, kar jih letno diplomira v Zahodni Nemčiji, odide v ZDA. A norveški procent izseljenih inženirjev zraste na 24% letne promocije; 21% je številka v Nizozemski. Nekoliko manjši, a prav tako grozeči so odstotki po drugih državah; 16% Švedska; 15% Irska; 11% Avstrija; nekoliko manj Italija in Francija.
A to še ni vse. Sedaj v Evropi ugotavljajo, da te številke niso pravilne. Odkrili so namreč še drug, „skriven“ pobeg. To so inženirji, strokovnjaki, raziskovalci in razni znanstveniki, ki delajo v objektih, ki so last ameriškega kapitala v Evropi. Delajo sicer v lastni deželi, tam kjer eo doštudirali (na državne stroške) in se za delo pripravili, a1 njihovo delo in sad pripada tujemu kapitalu. Ta „skrivni pobeg“ bi dvignil število ugotovljenih izseljencev za močne odstotke.
Kaj storiti? Evropa stoji pred velikim vprašanjem. Treba bi bilo bodoče možne „begunce“ zaposliti doma. Za to pa pripraviti več delavnih mest za znanstvenike, več laboratorijev, nove načrte znanstvene dejavnosti. Doslej je le Francija v tej smeri storila večje korake.
7 Razni opazovalci, ekonomisti in „fu-turologi“ ugotavljajo, da bo kmalu, poleg dveh velesil (ZDA in ZSSR) nastala še tretja gospodarska velesila: ameriški kapital, invertirán v Evropi. Tega se tudi Evropa in njeni narodi zavedajo. In imajo seveda pri tem zadnjo besedo.
Štirinajst dni po tistem žalostnem dogodku, ko je motorno športno letalo bariloškega aerokluba strmoglavilo s Rosselom in obema potnikoma, Pozničem in Prešernom tam visoko nad Li-majem, je LU8 radio Bariloche naznanil otvoritev nove planinske koče na samem Tronadorskem grebenu, poleg meteorološke postaje, ki bo imenovana po najstarejšem še živečem aktivnem ustanovnem članu „Club Andino“, Ottu Meilingu.
Ker mi čas ne dopušča, da bi bil odsoten en dan in pol, pri otvoritvi ali pa vsaj blizu pa bi bil zelo rad, sem storil sledeče:
Nedeljsko popoldne odbrzim z avtom do letališča aerokluba. Vreme je izredno lepo brez vetra, za letenie po zraku idealno. Že naletim na inštruktorja Bareto in mu omenim svojo željo za to popoldne. Ko tako klepečemo in se raztovarjamo, se pojavita dva dolgolasa buenosaireška mladeniča, ki bi rada poletela preko teh jezer in gora. Z avtom sta prejšnji dan pridrvela iz velemesta za samo 4 dni. Dopoldan sta si ogledala Cerro Otto in Catedral, sedaj bi si pa rada ogledala čim več.
Enomotomo letalo Comanche je šti-ri=edežno; poleg pilota je mesta še za tri potnike. Da bo letalo kompletno zasedeno, Bareto povabi še mene, prisedem na desni sedež zadaj. Tokrat mi ne gre po glavi pilotiranje, is seboj
imam orodje: svojega poklica: filmsko kamero.
Že smo na progi, Bareto kontrolira instrumente, motor enakomerno brni. Ročne- zavore popustijo, že drvimo po progi in kmalu bomo v zraku. Letimo v smeri Bariloč, dvigujemo se v višino, kmalu bomo preleteli Cerro Otto in Catedral. Lep, razgled se nam nudi na glavni catedralski stolp in na Slovenski zvonik. Zavijamo v smeri jezera Mas-cardi, že rsmo nad njim, v daljavi opazim Pampo Lindo in že smo v posrednji bližini Tronadorja, z višino 3450 m. Krožimo nad steno in dolino, kjer kraljujeta France Jerman in Zorko Simčič. Smo v višini 2000 m. Propeler Coman -cheja reže v višino, da pridemo na 3200 m, ki je idealno za fotografiranje in ogledovanje te čudovite gore. Tro-nador je letos močno zasut s snegom, kajti ves januar pa tja do polovice februarja, ko je v dolini deževalo, je tu gori snežilo; tako so se nagrmadile ogromne količine snega. Vsi občudujemo to edinstveno lepoto. Zopet ponovim to, kar sem že večkrat dejal: Najlepše, kar imamo v Bariločah, je prav gotovo ta gora s svojimi neskončnimi planjavami, idealnimi za smučanje, ledeniki in grebeni.
Še par kroženj, pa že letimo v smeri, kjer je danes Club Andino odprl novo kočo „Otto Meiling“.
Tronador je najlepša gora bariloške
AÑO (LETO) XXX (24)
I
No. (Šfev.) 11
ES LOVE N IA LIBRE
BUENOS AIKkb 18. marca 1971
Kako dolgo še ...?
PARTIJSKO KOPIČENJE BOGASTVA
Preocupación del Papa
Danes skoraj ni več potrebno, da bi za poznanje razmer v domovini kot smo pred časom že poudarili — iskali posebna poročila ali informacije. Pisanje režimskih listov samih ter izjave in govori vodilnih funkcionarjev dajejo precej jasno sliko zmešnjave nad zmešnjavami, ki vlada pod komunističnim režimom. Partija skuša sicer to zmešnjavo prikriti s tem, da dovoli javno kritiko gospodarstva, norčevanje iz direktorjev in posameznih oseb, kritiziranje nerešenih socialnih problemov itd. Zaduši pa v kali vsak poskus navadnega zemljana, da bi kritiziral nezmotljivost partije.
Uvodničar „Naše luči“, ki izhaja v Celovcu, v marčni številki pravilno ugotavlja, da je najbolj nevarna posledica takega stanja kriza zaupanja. Nihče ne zaupa nikomur, nihče ne verjame več teoretičnemu besedičenju funkcionarjev, ki je prepleteno s komunistično dialektiko. Kriza zaupanja je tako postala naj solidne jša pot v razkroj.
Ni brez vpliva na poslabšanje takega stanja dejstvo, da gre razvoj vedno drugače, kakor ga uradno napoveduje režim.
To nam kaže zadnji primer devalvacije dinarja, do katere je prišlo 2,8. januarja t. L, ko je bil uradno devalviran dinar tako, da od tega dne velja 1 amer:ški dolar 15 dinarjev. Uradno so na prej vztrajno zatrjevali, da devalvacije ne bo. Ko je pa le prišlo do nje, je nezaupanje v gospodarski položaj je še bolj narastlo in zmešnjava je postala tako velika, da je kriza zaupanja postala nevarnejša kakor gospodarski polom sam. To potrjujejo nekateri citati iz ljubljanskega „Dela“ pred in po devalvaciji.
Ljudje ne verjamejo več, da je družbeni sistem, v katerem jim je živeti, sposoben ustaviti korupcijo. „Strah nas je. Strah zato, ker smo spoznali, da smo povsem neučinkoviti in nemočni, ko gre za hoj proti ‘družbeno negativnim pojavom’, kot smo silno lepo s skupno besedo imenovali družbeni kriminal, korupcijo, izigravanje predpisov in podobna dejanja v gospodarstvu. Vrsta posvetovanj, tudi na najvišji ravni, je izzvenela — žal —• v nemoč. .. Pričakovanja, da bo, denimo, o korupciji spregovorila zvezna skupščina, so se iz jalovila, še ni čas za to... “ (Delo, Ljubljana, 13. jan. 1971, str. 2'.)
Luidje ne verjamejo več v programe in resolucije na papirju, saj niti tisti, ki zanje glasujejo v „predstavniških“ telesih, ne verjamejo več vanje, „...se dogaja nekaj, kar poznamo že iz prejšnjih let: v predstavniških telesih in na raznih družbenih položajih nam ne manjka ljudi, ki podpirajo programe, resolucije, cilje, zakone, teze in druge dokumente, hkrati pa dvomijo, da j:h je mogoče izpeljati ali doseči v praksi. Ali smo torej resnično taki — in koliko časa si bomo to lahko privoščili — da kar je javno in v nemarno, podpiramo nekaj, v kar sploh ne verjamemo?“ (Delo, Ljubljana, 15. jan. 1971, str. 1.)
Ljudje ne verjamejo več —- če so to sploh kdaj verjeli — da imajo pri urejanju stvari doma kaj besede. V uredništvo Dela so zadnji čas prihajala pisma bravcev, naj uredništvo ne vabi ljudi k sodelovanju. „Češ, kaj ne veste, da je to — kot se govori — ‘brez veze., nesmiselno, ker da tega tako in tako nihče ne upošteva. Dokaz za to naj bi bile številne javne razprave, ki smo jih pri nas organizirali že tolikokrat, o zadevah pa da so nazadnje vedno odločili drugi, skrivajoč se za fasado javnih razprav, javnih podpor, demokratičnega in samoupravnega... Prepogosot so (ljudje) že govorili, predlagali, zahtevali, prepogosto so ostali prazmh rok.“ (Delo, Ljubljana, 15. jan. 1971, str.3.)
Po devalvaciji se je nezaupanje š? poglobilo. „Bolj kot devalvacija sama, človeka zamika že kar odkriti dvom v njen uispeh. Ta dvom še ne bi bil nič posebnega. Več kot dovolj je vzrokov zanj. Preveč obljub in napovedi pri nas nismo uresničili, da bi tisti, ki dvomijo o tem in onem, do tega ne imeli pravice. Toda tokrat gre za dvom, ki
IZKORIŠČANJE ČLOVEKA V SFRJ
V Ljubljani so na televiziji izpeljali anketo o čezmernem bogastvu, ki si ga mnogi jugoslovanski socialistični državljani kopičijo v zadnjih letih To kopičenje bogastvo v rokah partijske manjšine postaja vedno vidnejše in se mnogi socialistični tovariši, ki jim „sreča ni bila mila“, vedno pogosteje sprašujejo, od kod in zakaj.
Govorijo o „socialnih razlikah, kako jih odpraviti in kdo so tisti, ki so si nabrali tolikšno premoženje, se kopljejo v brezskrbnosti, medtem ko se hkrati morajo drugi visemu odrekati, ker imajo tako nizke osebne dohodke“.
Ta obtožba je bila pred nekaj dnevi zapisana tudi v ljubljanskem Delu ter je bilo k njej še dostavljeno: „Prav okoli premoženjskih stvari pa se vsi članki pravzaprav vrtijo kot mačka okoli vrele kaše. Doslej še ni bilo takega junaka, ki bi povedal resnico.“
Mesečni dohodki so v socialistični republiki Jugoslaviji silovito različni. Sučejo se od 10.000 novih dinarjev federalnih ministrov in drugih partijskih funkcionarjev pa do 500 novih dinarjev običajnega jugoslovanskega državi Ijana, da o nekaterih upokojencih sploh ne govorimo. Visoki partijski funkcionarji dobivajo poleg „osnovne“ plače še celo vrsto dodatnih vsot, da morejo vzdrževati bogata stanovanja, po dva ali tri avtomobile, motorne čolne, vikende in „druge materialne znake naše družbene veljave“, kakor temu razkošju pravijo v Titovi Jugoslaviji.
Do leta 1955 so sicer partijski funkcionarji tudi uživali visoke plače in vrsto drugih prednosti pred ostalimi državljani, vendar je tega leta partija ukazala povišati plače vsem državlja-nom enako Tn sicer 500 »starih dinarjev; ne glede na funkcijo ali položaj ali delovno mesto. Toda to se je zgodilo samo enkrat.
Državni kapitalizem Titave Jugoslavije, ki ga vodi partija, je ostal varno zavetje bogatenja partijskih funkcionarjev. Vsa naslednja leta po 1955 so mesečne prejemke še višali procentu-alno, ise pravi na „kapitalistični“ način. Rouatenje že bogatih partijcev se je vrtoglavo hitro večalo ter se je prepad med „novimi jugoslovanskimi bogatini“ in jugoslovanskim delavskim razredom z enako hitrostjo poglabljal.
Zaman se jugoslovanski delavci sprašujem, „kje je v zakonu, ali še bolje, kje je v statutu partije določena meja premožen :a med socializmom in kapi-tahzmom posameznikov“? Nekateri ucrotavPaio, da so „po vojni poznal’ tako mejo in Smo zato tudi višek premoženja nacionalizirali“, ne da bi povedali vso rejnico, da je bilo premoženje „nacionalizirano“ samo resničnim in možnim nasprotnikom komunističnega režima in nato „podarjeno“ prav tistim partijskim funkcionarjem, ki so danes , novi jugoslovanski bogatini“.
Najbogatejši med „novimi jugoslovanskimi bogatini“ je seveda jugoslovanski diktator Tito. 'Poleg visokih oseb-nis mesečnih dohodkov, katerih del nalaga v švicarske banke, se je polastil hoirarstva in bivših kraljevih rezidenc po vsej državi, na otoku Brioni pa si je dal zgraditi resnično pravliično rezidenco. Poleg drugih je moralo to re-
zidenco opremiti tudi več slovenskih kiparskih in slikarskih umetnikov in arhitektov. Ti tudi vedo povedati, da so nekatere stene v Titovi rezidenci na Brionih opažene z zlatom. Titova „nova pot v socializem“ se je že davno spre menila v „novo pot v kapitalizem“.
V brezupu na spremembo se jugoslovanski „mali človek“ seli na delo v tujino; ali pa se opogumi in pošlje n. pr. pismo ljubljenskemu Delu in pribije: „Prav zaradi tega so nastale tako velike socialne razlike. Zaradi pomanjkanja predpisov je dobro samo vodilnim ali tisti, ki se znajdejo v kupčijah. Kdor bi to zanikal, je egoirst, nikakor pa ne socialist ali komunist. Da ne govorimo o zlorabah položaja, goljufijah in podkupovanjih.“
Na te pritožbe, upravičene, če jih zremo skozi oči „tovariša, ki se jr boril“, sarkastično odgovarjajo partijski funkcionarji, kakor je nedavno zapisal v ljubljanskem Delu neki Milan Kučan: „socialne razlike med ljudmi.. . nastajajo prvenstveno zaradi deformiranega ali neuresničenega načela deli tve po delu. Nastajajo zaradi formalnega plačevanja ne družbeno priznanega dela, ampak delovnega mesta, subjektivnih meril pri nagrajevanju, neenako pravnega ekonomskega položaja ekonomskih panog delovnih organizacij ir enot združenega dela, zaradi neobčutljivosti do soljudi, zaradi zakrnelega razrednega občutka, zaradi egoizma ir vrste drugih razlogov.“
Nato se sprašuje: „Ali ima našs družba učinkovito orožje za preprečevanje neopravičenega bogatenja (ki ni rezultat delovnega prispevka posameznika), za krajo družbenega premoženja, za izkoriščanje človeka, za življenje na račun dela drugega?“ in ker je partijec, defetistično odgovarja-
„Rešitev, višaj učinkovitih, zaenkrat, žal, ni.“
Devize in nared
Večkrat smo v našem listu že obravnavali problem potrebe deviz v Jugoslaviji, turizma in pa delavcev, ki hodijo na delo v tujino. Po zadnjih podatkih, ki jih je koncem februarja ob;:avila Narodna banka Jugoslavije, prejema država več deviz od zdomcev kot od tujega in domačega turizma.
Dotok deviz od delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, in od izseljencev je lani dosegel že pol milijarde dolarjev, točno 500,8 milijona dolarjev,
Dotok deviz delavcev v tujini se je zadnja leta povečal v velikih skokih: od 95 milijonov leta 1966 na 122 milijonov in 156 milijonov v naslednjih dveh letih, na 251 milijonov predlanskem in 500 milijonov lani.
Tako so devize od delavcev v tujini že močno preisegle dotok turističnih deviz. Ta se je namreč lani povečal le na 274.6 milijona dolarjev, nasproti 241,5 milijona predlanskem in 188 milijonom leta 1968.
To razmerje dotoka, ki seveda zelo veseli državno blagajno, pa predstavlja težko krvavenje za narode. Življenjska sila, ki naj bi gradila boljšo bodočnost domovini, se za judeževe groše (beri: dolarje) prodaja v tujino.
Los conflictos de Indochina y Medio Oriente, que siguen cobrando vidas humanáis y amenazan seriamente la paz mundial, preocupan enormemente al Papa. En una de sus recientes alocuciones el Sumo Pontífice volvió a exhortar a los responsables, para que encuentren soluciones justas a estas problemas.
“Las razones reconocidas por las distintas naciones sobre su derecho a la independencia y a la integridad legítima e inviolabilidad de sus territorios deben ser reafirmadas,” dijo Paulo VI, y agregó, que “Las partes interesadas deben llegar a una isolución honorable por medio de la negociación.”
La preocupación del Santo Padre se centra especialmente en los que, a causa de las guerras, han perdido sus hogares. Al referirse a ellos recomendó: “Se debe dar la máxima consideración a las necesidades vitales de los refugiados y las poblaciones que son víctimas de las condiciones anormales, provocadas por los actuales conflictos.”
Papeževa zaskrbljenost
Vojne v Indokini in bližnjem vzhodu, ki vedno znova zahtevajo človeške žrtve in resno ogrožajo svetovni mir, so vzrok velike papeževe zaskrbljenosti. V enem izmed svojih zadnjih govorov je sveti oče ponovno pozval odgovorne, naj poiščejo pravične rešitve tem problemom.
„Razlogi, ki jih različni narodi priznavajo glede pravice do neodvisnosti 'n do legitimne celotnosti in neskrunljivoeti ozemlja, morajo hiti znova potr-;ene,“ je dejal Pavel VI. in dodal, da „morajo zainteresirane strani priti po pogajanjih do častne rešitve nesporazumov“.
Skrb svetega očeta pa je osredotočen zlasti v tisih, ki so zaradi vojne izgubili svoje domove. Ko jih je omenjal, je priporočal: „Največjo pažnjo je ureba posvečati življenjskim potrebam beguncev in tistega prebivalstva, ki je žrtev nenormalnih razmer, ki jih povzročajo sedanji konflikti.“
Teološka fakulteta v Ljubljani
Pričeli' bodo s prezidavo
Na teološki fakulteti v Ljubljani, kjer število slušateljev-bogoslovcev vedno narašča, bodo kmalu pričeli s prezidavo poslopja. Spremembe in raz-iritev prostorov so bile nujno potreb-e, saj je bila celotna zgradba glede razporeditve in prostora popolnoma anahronska. Fakultetno poslopje, nekdanje Alojzijevišče, je sezidal že pred 125 leti tedanji škof Alojzij Wolf (od tu ime). Prvotno je bil namenjen za (srednješolski zavod. V njem je stanovalo okrog 60 gojencev, ki so hodili na državno gimnazijo. Pozneje sta to nkcijo vršila zavod sv. Stanislava in "a Marijarršče. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je Alojzijevišče postalo sedež teološke fakultete.
Pred vojno so v njem študirali le bogoslovci ljubljanske škofije. Sedaj pa so v Ljubljani tudi bogoslovci koprske škofije in trije letniki bogoslovcev iz
Maribora. Poleg njih študira tudi še nekaj redovnikov in redovnic. Skupaj 302 slušateljev.
Potreba novih prostorov je torej očividna. V načrtu je, da se „v duhu skromnosti, ki ga tako poudarja pokoncilska Cerkev“, doda le prizidek — preprosto, vendar funkcionalno dvoriščno in vrtno stavbo, kjer bodo tudi zdravstveni pogoji boljši kot v starih, temnih prostorih. Kako, da bo prezidava prav sedaj, ko je doma taka gospodarska kriza? Zelo enostavno: ker slovenske cerkvene oblasti prej za zidavo niso dobile dovoljenja. Seveda bo v takem stanju zidava zahtevala toliko večje žrtve. Preračunano je, da bo delo stalo kakih 6 milijonov novih dinarjev. Stroški bodo kriti s prispevki vse slovenske cerkve in vernikov. Računajo, da bo nabirka (in seveda zidava) trajala nekaj let.
Goriška in Primorska
SPOMENIK „PADLIM ZA SVOBODO“
V 9. številki Katoliškega Glasa iz Gorice je izšlo pismo, ki ga je uredništvu poslal rojak iz Argentine, Jožef Curk iz Villa Madero. Zaradi zanimivosti pisma in ugotovitev v njem, ga tu ponatiskujemo:
„Zelo me je prizadel članek, svoj čas objavljen v Vašem listu o odkritju dveh spomenikov padlim za svobodo, če sem prav razumel, je bilo to odkritje spomenika padlim partizanom, bolje rečeno, komunistom. Vam je sploh znano, za kaj so se borili komunisti v zadnji isvetovni vojni pri nas? Za svobodo ali za internacionalni komunizem?
Mene nič ne moti, če na spomeniku ni napisov v slovenščini, saj se padli niso borili za Slovenijo, temveč le za
Nov ravnatelj Drame
t zmago komunističnega sistema. Italija bi morala biti tista, ki naj bi postavljala spomenike Titu in njegovim partizanom, saj »smo morda, za vedno izgj-bili Trst in Gorico po njih krivdi. V letu 1945 so zganjali po Trstu in Gorici take neumnosti na račun Amerikancev in Angležev, da je takrat rekel severnoameriški kurat slovenskega pokolenja Baznik, da bomo zaradi teh razgrajačev izgubili Trst in Gorico. Kot vidite, se ni motil.
Leta 1945, ob koncu vojne smo imeli Slovenci edinstveno priložnost, da se zedinimo vsi v eni državi. Pa ko so zapadni zavezniki videli, da se jugoslovanski komunisti navdušujejo za državo po sovjetskem načinu, so nas pustili na cedilu, kot Vas sedaj puščajo na cedilu oblasti iz Jugoslavije, ko se pod Italijo borite za svoje pravice.
se poraja v posebnem trenutku, ko človek dobi vtis, da vsi dvomimo o prav vsem — razen o utemeljenosti lastne ga dvoma seveda.“ (Delo, Ljubljana, 29. jan. 1971, str. 3.)
Te besede so trpke in dokaz, da vlada obupna kriza zaupanja.
To krizo zaupanja pa pospešujejo še nesrečne pojave kot je Edvard Kardelj. Ker se v zadnjih mesecih veliko govori in piše o spremembi ustave in amandmajih, kot čudodelni formuli, ki naj reši vse probleme, je tudi Kardelj smatral za potrebno, da je 2. marca o tej temi imel obširen referat na seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Referat je golo besedičenje par» tijca-dogmatika, ki plava proti toku razvoja. Postavljal je trditve, od katerih so nekatere take, da kažejo že na
norčevanje iz nesreče, v kateri so danes narodi Jugoslavije. Med drugim je trdil:
„Z vso pravico smo trdili in trdimo, da smo v Jugoslaviji v glavnem rešili nacionalno vprašanje v klasičnem smislu tega pojma. Narodi Jugoslavije imajo svoje države, svojo oblast, svojo ekonomsko samostojnost, pravico, da razpolagajo s pogoji, sredstvi in isadovi svojega dela ter uresničujejo svoje suverene pravice predvsem v republikah, prek federacije pa samo v določenih vidikih.“
Četudi zatem priznava, da so to bolj načela, praksa pa je drugačna, bi se ob njegovem referatu in zlasti trditvah, kot je zgornja, predvsem Slovenci lahko vprašali: „Kako dolgo še, tovariš Kardelj, boš izrabljal našo potrpežljivost?“
Šele sedaj, deset mesecev po odstopu ravnatelja Tarasa Kermaunerja, je ljublj. Drama dobila novega ravnatelja v osebi Janeza Šenka. Gledališki svet je za mesto razpisal natečaj, na katerega sta se prijavila 'Janez Šenk, režiser in urednik Radio Televizije Ljubljana in Jože Babič, gledališki in filmski režiser ter ravnatelj Primorskega dnmisqega gledališča' v Novi Gorici. Na svoji seji 16. februarja je Gledališki svet, s 12 glasovi proti 4, imenoval Šenka za ravnatelja. Režiser Babič ni izpolnjeval pogojev, navedenih v razpisu, zato o njegovi prijavi ni bilo glasovanja. Šenk ie leta 1951 delal v Mestnem gledališču ljubljanskem, nato v Beogradu v Jugoslovenskem dramskem pozorištu in Ateljeju 212 ter v televiziji, od leta 1961 pa je pri RTV Ljubljana.
Jaz se pa sprašujem, kdaj boste začeli odkrivati spomenike zares slovenskim možem in fantom, ki ko jih naši komunisti po nedolžnem pobili kot npr. štirje člani družine Brecelj iz Zapuž pri Ajdovščini ali kaplana v 'Cerknem Piščanca in Sluga. Ti so res ljubili slovensko stvar in se zanjo izpostavljali, ne pa tisti, ki so ponoči odvajali in pobrali poštene ljudi in svoje idejne nasprotnike. „Katoliški glais“ naj bi se večkrat spomnil tudi teh borcev za svobodo, ne samo onih z rdečo zvezdo.
Pokoini škof dr. Gregorij Rožman je dejal svoj čas, da je bil komunizem nojvečie zlo za slovenski narod. Imel je prav. Nehajte torej pisati slavospeve v prid padlim partizanom, saj takih časopisov, ki danes to delajo, je tudi tu v Ameriki, zlasti v zvezi s „Che“ Guevarom na pretek.“