Cena 38 Dim za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu »saka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Ant. Sušnik:
Opozarjamo!
Radi splošne agrarne krize v Evropi in radi svetovne gospodarske desorganiza-cije je prišel kinetski stan v dravski banovini v zelo težak položaj.
Cene kmetijskim pridelkom so zelo padle. Cene nekaterih produktov so tako nizke, da se njih pridelava ne izplača več, ker se ne krijejo niti obratni stroški. Tako se je n. pr. letos nakupoval star krompir vagon po 40—50 Din za 100 kg, dočim se je še leta 1928. mogel prodati vagon po 90 do 100 Din za 100 kg. — Vnovčenje vinskega pridelka je radi prevelike množine vina v državi vsako leto težavnejše. Letos po mnogih krajih, zlasti na Dolenjskem, vina sploh ni bilo mogoče prodati. Še danes so ponekod hrami polni vina. To se posebno težko občuti pri tistih gospodarstvih, kjer je kmet navezan samo na dohodke od vina. — Radi inozemske, zlasti ruske konkurence eo v zadnjem času padle cene lesa skoro za 50%. Vsa lesna kupčija stoji. Mnogim gospodarjem je s tem usahnil zadnji vir dohodkov.
Medtem pa se proizvajalni stroški pri kmetijskem obratu niso prav nič zmanjšali. Nasprotno, radi brezobzirnega postopanja gotovih industrijskih kartelov so se še celo povečali, še vedno mora kmet industrijske proizvode plačevati 18 krat dražje, kakor pred vojno, dobi pa za svoje pridelke komaj 10 krat toliko, kakor pred svetovno vojno. Zato kmetijsko gospodarstvo ne prinaša nobenega dobička več. Kupna moč kmetskega prebivalstva je tako zelo padla, da občutijo krizo kmetijstva tudi vsi drugi stanovi in vse narodno gospodarstvo.
Ta že itak težak položaj kmetskega stanu pa še poslabšajo razne obremenitve i državnimi, banovinskimi in občinskimi davščinami.
Bremena za kritja avtonoiunih potrebščin pri občinah, šolskih odborih, cestnih in zdravstvenih ter kmetijskih odborih itd. mora po veliki večini nositi kmetsko ljudstvo. Ta bremena so že do sedaj bila tako težka, da so jih posamezni gospodarji mogli nositi le z največjim naporom in največjo Požrtvovalnostjo. V zadnjem času pa so se Pridružile še obremenitve po novem zako-
nu o narodnih šolah. Ta zakon namreč določa, da imajo vsi učitelji narodnih šol pravico do stanovanja odnosno stanarine in na kmetih tudi do kuriva. Te dajatve morajo vršiti občine. Obenem morajo občine plačevati tudi nagrade za veroučitelje, kakor to določa okrožnica banske uprave z dne 12. maja 1930, IV—12627.
Po naših približnih računih — podrobneje smo opisali to stvar že zadnjič — bodo morale kmetske občine radi obremenitve po novem šolskem zakonu za stanarino, kurivo in katehetske nagrade plačevati na leto nad 10 milj. dinarjev. To je vsekakor težka obremenitev, če pomislimo, da so mnoge občine že do sedaj do 70% vseh izdatkov morale dajati za šolstvo, kakor je to ugotovila na svojem občnem zboru Županska zveza. Zlasti manjše kmetske občine bodo radi tega prišle v naravnost neznosen gospodarski položaj.
Zraven pa mora kmet plačevati še državne in banovinske davščine. Kar se tiče banovinskih davkov, taks in doklad, kakor jih določa banovinski proračun za 1930-31, si dovoljujemo opozoriti na poročilo tajnika Zveze industrijcev na gospodarski konferenci v Belgradu. Ta ugotavlja, da so do-klade na direktne davke v vardarski in dravski banovini najvišje v državi, da znašajo v dravski banovini izdatki na glavo prebivalca 130.80 Din in da so v celi državi največji.
Kar se tiče kmetskega prebivalstva pa moramo posebej poudariti, da je med banovinskimi davki, taksami in dokladami skoraj polovico takih, ki zelo občutno zadenejo ravno kmetski stan. To so n. pr. taksa na sečnjo gozdov, trošarina na elektriko, taksa na živinske potne liste, 40% na doklada na zemljarino, davek na dedščine, 1% na taksa od prenosa nepremičnin, davščina na šmar-nico in davek na hiše, ki so bile dosedaj oproščene državnega neposrednega davka.
Zato kmetski stan tembolj bridko občuti, ko vidi, kako se povsod zapostavlja, kako malo se upoštevajo težka bremena, ki jih mora nositi in kako malo se v razmerju s temi bremeni prav za prav stori za kmeta. Naj navedemo samo nekatere stvari.
Ljudje se pritožujejo, da k raznim gospodarskim konferencam, anketam in posvetovanjem, pa četudi zadevajo v prvi vrsti kmetijstvo, zastopniki kmetskega ljudstva niso nikdar povabljeni. Dalje se pogosto čujejo pritožbe, da akcije za nevredno pospeševanje kmetijstva, za kar so v bano-vinskem proračunu določene gotove vsote, pa tudi razna druga vprašanja, katerih rešitev je nujno potrebna za napredek kmetijskega gospodarstva, stojijo in ne pridejo nikamor naprej. Tako n. pr vprašanje podpor pri ureditvi hlevov in gnojišč, za kar je v proračunu odločenih 1 milj. dinarjev, ki čaka že skoro leto na rešitev, in bo najbrž vsa stvar za letos že zamujena. Dalje izplačila obveznosti in podpor, ki so jih v smislu zakona dojočili za kmetske namene bivši okrajni zastopi in okr. blagajne, kar znaša po proračunu 6 milj. dinarjev. Potem izplačila za zadružništvo in kmetijske organizacije, za katere je predvidenih v proračunu 1,175.000 Din, in podpor za nabavo kmetijskih strojev (po proračunu 150.000 Din). Dalje vprašanje raznih kmetijskih odborov, vprašanje cest in cestnih odborov, vprašanje melioracij in hudournikov itd.
Mi nočemo preiskavati, kje tiči vzrok. Dovoljujemo si le opozoriti gospoda bana na to in poudariti, da pri reševanju podpor za neposredno pospeševanje kmetijstva razni izgovori s pravilniki, češ da še vedno niso gotovi ne morejo in ne smejo držati. Kmetski stan se nahaja v hudi krizi. Njegov položaj je tako težak, da je hitra in izdatna pomoč nujno potrebna. To je v interesu naroda in države.
Pri takih razmerah postaja življenje na kmetih vsak dan težavnejše in neznosnejše. Ponekod vlada že prava revščina. — Naša gruda umira. Kmetski sinovi in hčere bežijo z dežele v mesta vedno bolj, tako da je na kmetih že zelo težko dobiti posle in delavce. Tisoči pa bežijo tudi v tujino iskat dela in zaslužka. Ti so izgubljeni za narod in državo in se ne vrnejo nikdar več. Gospodarji, ki morajo ostati doma, črpajo deloma že od svojih zadnjih prihrankov, večji del pa že lezejo v dolgove ter le s strahom gledajo v bodočnost.
Jugoslovanska Kmetska zveza kot zastopnica stanovskih interesov kmetskega ljudstva je v posebni spomenici opozorila
g. bajaa na te žalostne razmare ter stavila svoja predloge.
1. Gospod ban naj zastavi ves svoj vpliv, da so pri reviziji carinske tarife zaščiti v prvi vrsti kmetski stan, kakor je to predlagala Jugoslovanska Kmetska zveza in Zadružna zveza v svoji spomenici na ministrstvo za trgovino in industrijo in poljedelsko ministrstvo. — 2. Bremena, ki jih nalaga novi šolski zakon naj se skinejo z ramen kmelikih občin. Naj jih zopet prevzame država ali pa banovina. — 3. V bodočem banovinskem proračunu naj se davčne obremenitve razdelijo tako, dakmetskistan ne bo več tako težko prizadet., — 4.Vsote, določene v banovinskem proračunu za neposredno pospeševanje kmetijstva, naj se izplačajo takoj, ee so pravilniki gotovi ali ne. — 5. Ravno tako naj se čimprej izplačajo tudi podpore, ki so jih bivši okrajni zastopi in okrajne blagajne v smislu zako-; na določili za povzdigo kmetijstva v posa- [ meznih krajih. — 6 K vsem posvetovanjem in anketam, ki zadevajo kmetijsko gospodarstvo, naj se pozovejo vedno tudi zastopniki kmetskega stanu oziroma njegove stanovske organizacije. — 7. Pri rešitvi vprašanja cest in cestnih odborov naj se upoštevajo opravičene želje kmetskega prebivalstva iz po edinih krajev. — 8. Za razne melioracije, vodovode, uravnavo rek in hudo^-urnikov naj se čimprej najame investicijsko posojilo.
Opozorili smo gospoda bana in čakamo njegovih dejanj. Opozarjamo pa tudi gospode banske svetnike in pričakujemo, da bodo pri razpravi o bodečem banovinskem proračunu storili svojo dolžnost.
Zavarovanfe proti tati.
(Nadaljevanje.)
POGOJI ZA ZAVAROVANJE.
Društvo zavaruje vse setve in pridel-
5.e,	škoda se ugotavlja po množini poškodovanih pridelkov, ne po kakovosti, ne upošteva se škoda na drevju in trtah. Zavarovanje se vrši na podlagi tarif, ki uva-žujejo posebne in krajevne rizike' toče. Po posebnih rizikih, to je po večji ali manjši odpornosti proti toči so vsi pridelki podeljeni v 8 razredov:
1. trave, 2. pšenica, rž, ječmen, oves, grahorka, leča, koruza, krompir, repa, mr-kevce, 3. grah, bob, fižol, lan, repica, mak, jabolke in hruške za prešanje, 4, zelenjava, namizna jabolka in hruške, melone, orehi, kostanji, slive, breskve, marelice, črešnje, višnje, 5. jagode, maline, ribizel, kosmulje,
6.	vinogradi, 7. hmelj, 8. tobak. Ti razredi tvorijo 2 skupini, v prvo skupino spada prvih 5 razredov, v drugo skupino ostali 3 razredi. Tarife za prvo skupino so znatno nižji kot za drugo, ker so pridelki iz prve skupine manj občutljivi za točo kot oni iz dritge. Po krajevnih rizikih, po tem, v katerih krajih je večkrat in hujša toča, je društvo razdelilo celo Švico v 245 pasov prve skupine in 126 pasov druge skupine rizika. Tarifi se gibljejo z ozirom na to v prvem razredu od 0-8 do 5'5% zavarovane vrednosti, v drugem razredu od 1 do 6% zavarovane vrednosti, v tretjem razredu od 2 do 1% zavarovane vrednosti.
2»
v Četrtem razredu od 3 do 10^ zavarovane vrednosti,, v petem razredu od 4 do 12% zavarovane vrednosti, v šestem razredu od 4 5 do 16% zavarovane vrednosti, v sedmem razredu od 55 do 20% zavarovane vrednosti, v osmem razredu od 7-5 do 24% zavarovane vrednosti.
Društvo vodi pregled o padanju, toče in povzročeni škodi ter zpanjšuje tarife za kraje, v katerih redkokdaj toča pada, a povišuje za kraje, v katerih pada mnogokrat toča. Člani, kateri niso imeli J leta zaporedoma toče, imajo pravico popusta od 5 do 20% od prvotne premije..
Društvo ne daje odškodnine zavarovancem, katerih škoda znaša po izjavi strokovnjakov minj kbt 8% . Pri izplačilu odškodnine, se oškodovanemu'' odtegne ; 10% vsote, katera mu je priznana, to je žrtev oškodovanca v korist splošnosti.
Novice Iz Belgrada*
V ministrstvu za zgradbe se proučava načrt za zgradbo test v celi naši državi.
Pri tem se bo tudi upoštevala potreba 'poprave starih cest. Iščejo še finančna 'sredstva za ižvršitev teli del. Ravno'tako se proučava. pbniidba angleške skupine?, ki namerava prevzeti1 vsa omenjena dela. Pogoji so zelo povoljni. Tekom časa se je pc'cazal velik intenjž angleškega kapitala "za našo državo, ki hbče vložiti sv6j kapital v razna podjetja v Jugoslaviji.
Da bi se mogle oddati velike zaloge koruze in žita, ki še nahajajo v skladiščih naših izvoznikov in drugod po vaseh, je oblast podvzela vse korake, da
pokupi te zaloge nihava sama.
Koruže se nahaja okoli 20.000 vagonov, poleg tega mnogo žita ostale vrste. Z nabavo za državo se bodo cene hi a!no popravile.
»Službene novine* objavljajo
pravilnik za vršitev službe logarskega osobja
pri upravi državnih gozdov in pravilnik o krčenju gozdov.
Prettkli teden so se izvršila nekatera
imenovanja.
Za predsednika državnega sveta je bil postavljen minister v pokoju dr. Ninko
Perič, za 61 ma zakonodajnega odbora pa med drugimi bivša slovenska radičevca minister v pokoju gospod Ivan Pucelj in dr. Marušič.
Minister financ dr. Švrljuga je predpisal
pravilnik o , zdrževanju katastra v občinah,
kjer je bil kataster sestavljen z merjenjem zemljišča. Istočasno naj se sestava zemljiških knjig v krajih, kjer že obstojajo, prilagodi predpisom uvodoma označenega zakona. Kataster je treba trajno vzdrž vati in obnavljr/i. Vzdrževanje Katastra s3 vrši po katastrskih občinah.
Koncem septembra se bo vršil v Belgradu
zhnr predstavnikov tovarn za nmelna gnojila iz vsti države.
PO SVETU
Katoliška cerkev.
s Svotovnost Cerkve. Ves svet in vsi narodi imajo svoje duhovno zatočišče v okrilju katoliške cerkve. To nazorno uče številke o slušateljih ria 300 let starem kolegiju za razširjanje vere v Rimu. Tam so letos med drugimi dovršili svoje nauke: 4 Kitajci, 2 Japonca, 2,Nizozemca, ki sta namenjena za Norveško, 1 Ifomun, 3 Avstral-pi, 1 Irec, l,Škot, 1 Venezuelanec, 1 Američan. — Na novo je prijavljenih: 15 Kitaj-cev, 3 Japonci, 5 Indijcev, 3 AnSmiti, 6 Avstralcev, 2 Novczelartdča, 1 Turek, 2 Sirca, 3 južni Afri&ift; dalje Večje Mevilo Angie- i žev, Američanov itd.'	1
ItallSPv
s KW bo zmagal? V službenem liatu italijanske vlade je izšel članek prvega ministra g. Mussolinija, ki z odrom na izid državnozborskih volitev v Nemčiji povdarja, da ima bodočnost fašizem eli pa komunizem, srednje peti da ni. Zgodovina), najboljša učiteljica, pa govori drugače: ona nam neizpodbitno dokazuje, da se je doslej še vsak nacionalni ali socialni radikalizem pa bodisi cd leve ali desne, ubil in da je končno zmagala pametna srednja pot. Tudi sedaj ne bo drugače. Zato pa je trajna rešitev države, nje prerojenje in nje ureditev mogoča samo na načelih, kakor jih zastopa v Nemčiji katoliški centrum.
s Kako se postopa z jetniki. Francoski časopis »Liberta«; poroča 14. t. m., da bo nadaljevanje razprave proti 29 Slovencem sledilo v Rimu 22. septembra. Pred to zasedanje izrednega sodišča ne pridejo osebe, ki so bile prijete po tržaški razpravi, ker bo z.a te nova razprava. V tej skupini je okoli 100 oseb, ki so bile prijete na osno-vi priznanja v Trstu obsojenih, med njimi tudi rodbine kaznovanih. Od obtožencev iz drage in tretje skupine se s silo in na surov način zahteva priznanje.Vsled neprestanega mučenja jih je že mnogo obolelo. Andrija Manfreda, ki je bil obsojen na deset let ječe, je tako oslabel, da bo v kratkem umrl. Zemske ostanke ustreljenih so skrivaj prepeljali na osrednje pokopališče v Trstu.
Zborovanju bo prisostvoval tudi predstav :.il: poljedelskega ministrstva. Pretresal se bo med drugim predlog pravilnika o proizvajanju in uvozu umetnih gnojil.
Kriza radi rudarskega vprašanja v naši državi je na merodajnem mestu rešena s tem, da /se bo nabavljalo
vse nabave za državo iz domačih riitliiik°T>
v prvi vrsti od Trboveljske premogokopne družbe, kjer so delavci za enkrat v najtežavnejšem položaju.
Kralj je na predlog ministra za gozdove podpisal in razglasil zakon o brezobrestnem posojilu v gradbenem materijalu
dobrovoljcem, naseljencem in drugim pro" silcem za zidanie Jjiš.
Sm§e kbt
m MG kot 6hcq
bo Vaše perilo, ako perete pravilno. Pomislite samo, kako izdaten ie Persil! . ia vsake dve in pol do tri vedra vode porabite en paket Persila. Raztopite Persil v mrzli vodi in samega! Perilo kuhajte samo enkrat en četrt ure in splakujte najprej toplo, petem mrzlo! Če perete na ta način, ne bodete več prali drugače. Prepričal Vas bo dober uspeh,
s Razno. Evharistični kongres v Lore-tu, deseti v vrsti italijanskih evharističnili kongresov, je trajal od 10. do 14. sept. in je uspel prav dobro. Glavna misel zborovanja je bila: Evharistija v krščanskih družinah. — Pri pokrajinskem svetu v Gorici je odbor, ki bo podeljeval nagrade za dolgo in zvesto službovanje pri trgovskih, kmečkih in tvomiških podjetjih. — V Trstu se bo smelo prodajati noivo vino od 20. oktobra dalje. — Lani je bil žitni pridelek v Italiji 71 milijonov stotov, letos pa 58 milijonov. »Žitna bitka« se torej letos ni izkazala. — Italija je proglasila dan sprave z Vatikanom za narodni praznik. — V Postojni so italijanske oblasti zaprle gostilne g. Štefinu, g. Graceroliju in g. Burgerju, češ, da je v Postojni preveč alkoholnih gostiln. — Granata je ubila llletnega Rudolfa Tomša v Koritnicah pri Knežaku. — 120 tisoč dinarjev so darovali farani v Gočah pri Vipavi za prenovo tamošnje župne cerkve. — V Števerjanu v Brdih je umrl Jakin Kari. — V Štandrežu so pokopali Jožefa Naduta. — V Idriji so pokopali 61letnega rudarja Alojzija štumergerja. — Požar je uničil poslopje, žage, stroje in druge naprave na parni žagi g. Hmelaka v Spodnji i Idriji. — Pod solkanskim mostom sta utonila v Soči Ivan Komel in Jože Kodelja iz Solkana.
Nemčija.
s Nenavadna letalska nesreča. Na letališču Boblingen pri Stuttgartu je hotel drzni letalec in zračni akrobat Schindler med Poletom prestopiti iz enega letala v drugo (etalo. Obe letali sta v zraku trčili skupaj in vsi štirje letalci iz obeh letal so bili mrtvi.
! Rusl|a.
s Z nagrobnimi spomeniki tlakujejo ceste. V sovjetski Rusiji je že pred časom prišlo v navado, da so opeko in ostali gradbeni materijal opuščenih in porušenih cerkva porabili za pozidavo novih stavb. Zgodilo se je, da so marsikako cerkev zrušili ne radi »ljudske protiverslce mržnje«, temveč radi pomanjkanja opeke. V zadnjih dneh se je pa v Moskvi lahko videlo, kako so razbijali številne kameiite spomenike in nagrobnike, četudi so na njih še žalovali napisi: »Tukaj počiva v Bogu ...« in slični. S pridobljenim trdim kamenjem tlakujejo ceste. Nagrobno spomenike so pobrali s številnih pokopališč, katera so opustili in jih preuredili v razkošna šetališča.
Švica.
s Društvo narodov zboruje. Sedanjega zasedanja Društva narodov se udeležuje 52 držav. Med zastopniki je osem ministrskih predsednikov in dvanajst zunanjih ministrov. Za predsednica je to pot izvoljen romunski ministrski predsednik Titulescu. Društvo narodov se bo pečalo med drugim z manjšinskim vprašanjem, ustanovljen bo najbrže tudi poseben urad za begunce. Glavno pa bo razprava o Združenih državah Evrope. Zanimiva je izjava francoskega zunanjega ministra Brianda, ki je rekel: Vsekakor sem jaz odločen, dokler sem in kjerkoli sem, storiti vse za to, da ne bo nobene vojne več. Odposlanci držav se v Ženevi zaupno pogovarjajo tudi o drugih važnih političnih vprašanjih. Tako se je n. pr te dni govorilo, da pride do sporazuma med Francijo in Italijo in da obišče v ta namen zborovanje v Ženevi sam gosp.
MusoJlini. Pa menda iz te moke ne bo kruha.
Drobne novice.
Za 330 tisoč dinarjev je prodala nemška vlada abesinskemu vladarju Raeu Ta-fari eno kočijo bivšega cesarja Viljema.
Okrog 500 milijonov izgube izkazujejo letos češkoslovaške državne železnice.
Popolnoma je pogorela vas Kisszolos na Madžarskem.
404.914 ljudi posluša radio v Avstriji.
Nov katoliški prosvetni in telovadski dom so otvorili preteklo nedeljo v Kralove Poli na Češkem.
Prvi samoumor je bil izvršen te dni v vatikanskem mestu; neki moški je skočil raz kupole cerkve sv. Petra.
Na jetiki baje boleha albanski lyalj Zogu.
4651 zdravnikov je na Dunaju, med temi 475 zdravnic in 648 zobozdravnikov.
Na mednarodnem kongresu za letalstvo v Budimpešti bo zastopan tudi Vatikan.
Inozemski listi še vedno ostro pišejo proti Italiji radi znane tržaške sodbe.
Društvo narodov v Ženevi je izbralo posebno komisijo za vprašanje Združenih držav Evrope.
Velike demonstracije za Jugoslavijo in proti Italiji so bile v češkoslovaški Bratislavi.
»Mi zahtevamo združitev vseh Nemcev v Veliko Nemčijo,« je izjavil podpredsednik nemških nacionalistov dr. Gobles.
Katoličane so začeli preganjati na Grškem. Kdo bo pri tem najbolj »gor plačal«, je že danes jasno
KAJ JE NOVEGA
25 letnica zavoda
sv. Stanislava.
Četrt stoletja je minilo, odkar je naš veliki Slovenec, nadškof dr. A. B. Jeglič slovesno otvoril zavod sv. Stanislava v Št. Vidu in s tem dal Slovencem prvo gimnazijo v.domačem jeziku in vzgojevališče, iz katerega je prišlo že stotine in stotine krščansko zavednih inteligentov, ki v smislu navodil svojih vzgojiteljev javno in neustrašeno zastopajo načela krščanstva v svojih poklicih.
Vsak Slovenec pozna ogromno stavbo j škofovih zavodov« na šentvidskem polju. Z ogiomninri stroški so jo graditi. Okrog dva miiijoiia zlatih kron je stala. Danes bi siala gotovo mnogo preko 59 milijonov dinarjev. Velika je ta zgradba. 10.000 m1 zemlje pokriva, 294 sob ima, 481 vrat in 1181 oken. Vsi hodniki v hiši so 2030 m dolgi. Zavod ima dober vodovod, kanalizacijo prav do Save, električno rozsvetlju-vo, kopališče, parao kuhinjo, moderno pekarno in pralnico in centralno kurjavo. V hiši je poleg krasne glavne Kapele, ki ie večja, kot marsikatera farna cerkev, še kape'a za sestre in kapela za kongrega-nis.e.
Do 400 dijakov ima prostora v hiši. Z vsem so zadostno preskrbljeni. V hiši stanu i jo tudi g. profesorji in č. sestre, ki požrivovalno vodijo gospodinjstvo. Vzgoo in nadzorstvo uijakov vodijo prefekli-du-hovniki z vsemi predpisanimi vSetičffiški-mi čiudijazni, med njimi nekatc.. učenjaki svetovnega slovesa. Mirno lahko trdimo, da je šentviška gimnazija najboljša; učni uspehi to ielo -z& letom potrjujejo.
Prvi ravnatelj gimnazije in vcdja vzgoj. dijakov je bil sedanji skopljanski škof <r. dr. Janez Gnidovec." Sedaj je ri-\tiate'j gimns-rije p. prof. Ant. Koritnik, vzgojo pa vodi g. Martin Štular. Za hišno gospodarstvo skrbi naravnost vzorno gosp. ekonom Al. Markež.
Doslej je napravilo maturo na tej gimnaziji A°A dijakov. Od teh 3e je 187 posvetilo duhovske mu p o k 1 i-c u Cd ost" lii j. 11 zdravnikov, 9 inžener-jev, 18 peofesorjev, 8 sodnikov, 5 učiteljev, 10 višjih državnih uradnikov, 18 železniških uradnikov, 4 carinarji, 8 bančnih uradnikov, 24 privatnih uradnikov, 1 notar, 3 odvetniki, 2 odv. koncipijenta, 6 geo-metrov, 2 časnikarja, 3 živinezdravniki, 16 vojakov, 2 industrijalca, 12 zasebnikov, 71 visokošolcev.
Doktorsko čast je doseglo 31 bivših gojencev zavoda.
V nedeljo, 21. t. m. je zavod slovesno praznoval svojo petindvaJB^iletnico. Na predvečer je bila hiša slavnostno razsv -tljena. V parku se je vršil koncert, ki je privabil veiike množice domačinov. Proslave se je poleg g. škofa dr. Gr. Rozmana J.'eležil tudi g. nadškof dr. A. B. Jeglič in fiar sto bivših abakov. Po slovesni služLi ijožji se je vršila v dvorani slavnostna I 4*
akademija, na kateri je govoril g. ravnatelj A. Koritnik. Zvečer je zavod priredil bivšim gojencem slavnostno vec^o, kjer so ti v krogu svojih vzgojiteiiev proiesor-jev in obeh nadpastirjev preživeli nekaj veselih uric ob spominih na čase, ki so jih v zavodu preživli.
Zavodu sv. Stanislava želimo tudi na poti do petdesetletnice najobilnejšega božjega blagoslova.
d Za nadzornika za verouk na osnov* nih in meščanskih šolah v Ljubljani je imenovan g. Josip Vole, stolni kanonik v Ljubljani.
d Za vršilca dolžnosti ravnatelja škofijske pisarne je izbran g. Joža Jagodic, škofijski tajnik v Ljubljani.
d Komandant dravske divizije gosp. Savo Tripkovic je imenovan ža komandanta vojne akademije v Belgradu, Na njegovo mesto v Ljubljani je imenovan gosp. general Veselinovič D. Jovan. Želimo obema j?g. generaloma na novih službenih mestih čim več uspehov za čast in ugled Jugoslavije.
VOSOJtC/1 na posestva preskrbi; amertStsc saGeve ureja; dolgove t:terja; ssečl.e tiri. papirjev pregleduje, posreduje proda o: DR. IVAN ČETINE, gospodarska pisarn v, CJubljana, Htlclcilieva 6. Cene snc.ncl
d 03 letnico je obhajal orii dan ugleden moščanski župan g. Jožef Oražem. Bog ga ohrani še mnoga leta!
d Sedemdesetletnico je praznoval pretekli teden v skromni vasici v Jaršah ob Savi g. Miha Dimnik, vsestransko vzgle-den mož. Kakor v občinskem, tako vneto sodeluje že 35 let v krajevnem šolskem odboru šole Sv. Peter. 12 let je bil član okrajnega šolskega odbora in od leta 190S. tudi deželni poslanec. Naj se raduje že mnogo let vesel in zdrav odličnih uspehov svojega dela!
d Osemdesetletnico je praznoval te dni »Krekov veteran" g. Martin Satler v Mostah pri Ljubljani. Bog mu daj zdravje še mnogo let!
d 100,000 ljudi iz vseh delav države je obiskalo ljubljansko jesensko razstavo, ki je v vsakem oziru lepo- uspela.
d Iz govora dr. Nr.tlačena pri blagoslovitvi Delavskega doma v Kranju. G. dr. Natlačen je izvajal: Poudaril bi rad dvoje misli: prvič, da so- zgradbo tega doma v občudovanja vredni edinosti zgradili pripadniki delavskega in kmetskega stanu. Prvi, ki je prišel k meni, je bil kmet, načelnik Jugoslovanske kmetske zveze. Glede na to, naj bi b:l »Delavski dom« trajen pomnik edinosti. Izrazila se je že danes misel, da brez pomoči oblastnega odbora ta dom ne bi stal. Zato naj bo ta »Delavski dom« glasen in jasen pomnik ljudske samouprave, od ljudstva izvoljenega zastopstva. Očitalo se je večkrat, da je ime-
Že SO let
uporablja na tisoče ljudi v mes'u in na deželi kremo za čevlje ...StSEaMUl-Pasis katera vsebuje pravi terpentin in je dvakrat tako izdatna kot cene vodene kreme. Ob mokrohladnem vremenu vzemite Itraa-loo j 3£H.fnB>niii za asajc katera mehča usnje in ga dela nepremočljivega.
la bivša oblastna samouprava pred očmi samo težnje kmetskega stanu. Oblaslna samouprava pa je pokazala svoje prizadevanje v Trbovljah, kjer je preskrbela zemljišče za mladinski dom, na Jesenicah za »Krekov dora«, v Tržiču itd. Omenim naj še stanovanjsko akcijo, "ki je v dobi poldrugega leta zgradila 140 hiš s ca. 250 stanovanji in ustanovitev tekstilne šole v Kranju, za katero ima ravno oblastna samouprava velike zasluge. Ta doba krepkega dela glasno priča, da je imela biv a oblastna samouprava srce in umevanje za delavski stan. iNaj bi bili fantje in dekleta, ki bodo obiskovali ta »Delavski dom«, iskreni in požrtvovalni Slovenci, dobri, zavedni državljani in Jugoslovani, da bi bili vedno — kar smatram za najvažnejša — dobri in pošteni kristjani in kot taki dobri člani človeške družbe.
d Koroški dan. V spomin 10 letnice koroškega plebiscita priiedi slovenjgraško prosvetno okrožje dne 5. oktobra t. 1. Koroški dan . Proslava Koroškega dne se bo vršila pri Sv. Križu nad Dravogradom. Na sporedu je žalna služba božja za na Koroškem padle junake in govori na prostem, petje in deklaracije. Sv. opravilo in cerkveni govor bo imel č. g. prof. dr. Jo^ip Hohnjec. Prosvetna društva iz misliniske, mežiške in dravske doline, pa tudi pevski zbori so vabljeni, da se proslave udeležb.
d Desetletnico obstoja je praznovala 19. septembra matica hrvatskega zadružništva »Zadružna zveza« v Zagrebu.
d Ministrski predsednik general Živ-kovič je došel preteklo nedeljo prvikrat službeno v Zagreb, ki ga je slovesno sprejel.
d V Jugoslaviji se je sindil pretekle dni naš poslanik v ameriškem Vašingtonu dr. Pitamic. Dne 16. septembra je zopet odpotoval v Ameriko.
d Velika gradbena dela hočejo izvršiti v Skoplju. Gradili bodo v kratkem tri mostove nJT Vardarju, električno centralo na reki Treski in moderni vodovod.
d Prej bo še z Barnabo govoril. Vprašanje gradbe nove katoliške katedrale v Belgradu se zelo povoljno rešuje. Dosežen
ELI DA®
SHAMPOO
tajnost divnih las
je načelni sporazum med predsednikom občine in za zgradbo katedrale, v tem, da se postavi katedrala na Tašmajdan. Do končne odločitve bo prišlo, ko se bo predsednik belgrajske občine dogovoril s srbskim patrijarhom Barnabo.
d Rektorji ljubljanske, zagrebške in belgrajske univerze, in sicer gg. dr. Metod Dolenc, dr. Josip Belobrk in dr. Ceda Mi-trovič so bili sprejeti pri našem kralju Aleksandru in so se mu zahvalili, da je •bil v tako hitrem času sprejet moderni zakon o univerzah.
d Velik tabor za može in fante leskov-ilce dekanije priredi katoliška akcija dne 5. oktobra, na roženvensko nedeljo na Stop-nem pri Škocijanu. Ob desetih se prične opravilo. Cerkveni govor in sv. mašo opravi mil. g. K. Čerin, prost iz Novega mesta. Po sv. maši je zborovanje pred cerkvijo, kjer govori g. dr. M Natlačen, bivši predsednik oblastnega odbora v Ljubljani. — Stopno je lepa razgledna točka; visoki cerkveni zvo- -nik se vidi daleč okrog po leskovški deka- ! niji. Tu je bila nekdaj sloveča božja pot, celo Ogri so romali semkaj, kot piše Vaiva- j sor. Božja pot je še danes in ravno na ro-žonvensko nedeljo prihaja vsako leto, največ romarjev iz domače in sosednih fara. Cerkev je bila letos lepo poslikana, kar je »Domoljub« že porotal, zato je romarska cerkev še bolj vabljiva. — Možje in fantje leskovške dekanije, na roženvensko nedeljo vsi povabljeni na Stopno!
d Zabranitev dogona blatne in zanemarjene živine na živinske sejme. Trgovci z živino in kmetje se opozarjajo na naredbo ministr. za poljedelstvo od 25. marca 1930, Službeni list« kr. banske uprave za dravsko banovino od 17. julija 1930, ki prepoveduje dogon neosnažene in blatne živine na živinske sejme. Glasom te naredbe od 1. oktobra 1930 dalje neosnažena živina ne bo smela več na sejem, ampak bo že pri vstopu v mesto zavrnjena.
d Spomenik kralju Petru L so na zelo slovesen način 21. septembra odkrili v navzočnosti predstavnikov vlade, oblasti in velikih množic naroda v Sisku.
d V Ljubljani so zborovali te dni čevljarji, ki so se odločno in soglasno izjavili proti temu, da bi češki tovarnar Bata zidal kjerkoli v Jugoslaviji tovarno za čevlje.
d Za zvezo Slovenije z morjem je posredovalo te dni posebno odposlanstvo pri raznih ministrstvih v Belgradu.
d Novo asfaltno cesto bodo pričeli graditi med Belgradom in Subotico. Za zgradbo ceste je dovoljenih 300 milijonov dinarjev.
d Še ta mesec bodo pričeli delati 5 km
dolgo železniško progo med Klenakom in Šabcem. Proga bo dograjena do 1. maja 1931.
d Pretirano narodnjakarstvo ustvarja vojne, je izjavil na seji Društva narodov v Ženevi jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič. Tudi katoliška cerkev je vedno trdila in še trdi isto.
d Nov svinčen rudnik so odkrili pri Novem Brdu v bližini Prištine.
d Pet francoskih vojaških aeroplanov je došlo te dni v Zagreb, kjer so jih slovesno sprejeli. To so največji in najbolj dovršeni aeroplani. Vsak ima posadko 6 ljudi in nosi s seboj 6 strojnic in bombe do 300 kg teže.
d Častilci sv. Frančiška Asiškega se veselijo, ker bo mogočna stavba v Šiški, njemu v čast posvečena, še letos dobila 8 metrov novega nastavka na zvoniku. Odbor za zidanje nove cerkve pa je v skrbeh, kako bo mogel nabrati potrebno vsoto 125.000 Din. Tare nas še stari dolg; videli smo pa tudi, da se nam sicer dela škoda, zato smo se odločili, da zvonika vsaj nekaj še dozidamo. Zanašali smo se na vašo pomoč, cenjeni bravcil Upamo, da ne zastonj! Prosimo vas, priskočite nam na pomoči Pojdite na pošto, kupite čekovno položnico in napišite na njo: 13,103 Družba za zidanje nove cerkve sv. Frančiška v ŠJŠki, Ljubljana 7. Vsak, tudi najmanjši dar, se hvaležno sprejme. Če bi bil pa kdo tako velikodušen, da bi nam hotel pomagati s kakim večjim zneskom, naj nam to javi po dopisnici in čekovne položnice mu bomo mi sami poslali. Za vsak dar že vnaprej: Bog plačaj! Odbor.
d Tečaji duhovnih vaj. Za duhovnike: od 6. do 10. oktobra; od 13. do 17. oktobra. Za organiste: od 17. do 21. novembra. Za može: od 31. oktobra do 4. novembra; od 13. do 17. decembra. Za mladeniče: od 25. do 29. oktobra; od 10. do 14. novembra; od 29. novembra do 3. decembra; od 6. do 10. decembra. — Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6 zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pr?.-. o časno priglase. Oskrbnina znaša 120 Din.
d V Gorjah na Gorenjskem je umrla tamošnja vzgledna učiteljica gdč. Reza Jalenova, sestra znanega slovenskega pisatelja. Pokopali so jo v rojstnem kraju na Rodinah pri Breznici. Naj počiva v miru, preostalim pa naše globoko sožalje! • d Smrt vrlega župana. Operaciji je podlegel gosp. Franc Auman, župan na Viru pri Domžalah. Značajnemu možu bodi ohranjen blag spomini
3. ;;>.		
	: V/;'-:';.-,'	
SforctSiHi osrfoii?!
REVMATIČNE BOLEČINE najbolj zamenjujejo stare dni.
Masirajte vsaj enkrat v tednu svoje utrujene žile s preparatom
»ALGA«.
Začutili boste veselje do življenja in svežosii. »ALGA« se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah t steklen ca Din 16'
d V Št. nju v Slovenskih goricah je
umrl 90 letni posestnik Franjo Fluher. Je bil izredno delaven narodni borec. Pokojniku časten spomin!
Umrla je dne 17. i. m. na Suhi pri Škofji loki v visoki starosti 87 let ga. Katarina Hartman roj. Kavčič, rr.ati g. župnika v Križali in mati podžupana starološke občine. Njen svak je podžupan v Moravčah. Rajnica je bila zgledna žena in mati, delavna, poznala je le delo in molitev. Do zadnjega je delala, visoko starost je dočakala, a še prezgodaj je umrla, kajti takih žena in mater nam danes manjka. Počivaj v Bogu! Ostalim naše sožalje!
d V St. Janžu na Dolenjskem je dne 16. t. m. umrl občeznami in priljubljeni g. Ignacij Knez, posestnik v Koludrji. Bil je odločen katoličan, zvest Bogu in ljudem. Naročnik »Domoljuba« je bil nad 30 let. Vsi, ki so ga poznali po imenu Knezov stric, so se radi zatekali v njegovo veselo družbo, zlasti je bil velikokrat vesel svojih gostov v njegovi zidanici v Kamenškem. Dragi stric spavaj sladko!
d Vlak je do smrti povozil blizu postaje Šmarje-Sap brzojav. mojstra poštne direkcije 60 letnega Josipa Musarja.
d V jami pri zidanici je utonil 4 letni Edi Levstik iz Senuš pri Krškem.
Umrla je v Ljubljani gospa Viktorija Lampe, mati t g. dr. Evgena Lampeta, bivšega drž. poslanca, deželnega odbornika itd. Naj počiva v miru!
d Na vask način je hotel v smrt. Oni dan je pri Karlovcu skočil iz vlaka neki Lazanovski iz poljske Varšave. Odpeljali so ga v bolnico. Ko so ga obvezali, se je spravil v stranišče in se tam obesil.
d Na Reki se je ustrelil znani trgovec Edmund Pauk. Zapustil je 10 milijonov dinarjev. Bogastvo še ne osreči človeka.
d Roparski napad. Kmet Fran Tom-škovič si je izposodil 6000 Din in je šel s svojo ženo na semenj, da bi si kupil kravo. V gozdu Dalanja pri Jastrebarskem ju je napadlo kar 6 maskiranih roparjev. Vsi so bili oboroženi. Podrli so z bokserji moža in ženo na tla in jima pobrali denar.
d Žival v človeški podobi. Dne 3. septembra je nenadoma izginila sestra znanega belgrajskega odvetnika g. Milenko-viča, gdč. Dana Milenkovičeva. Šele po desetih dneh, odkar je izginila Dana Mi-
lenkovičeva, je mogla „ . objasniti, kako se je zločin odigral. Policija je zaprla orožniškega podnar-ednika ŽivanljeviČa. ki je na orožniški postaji svo-iemu tovarišu povedal, da je bil on tisti,
#
ki je Milenkovičevo za da tU. Živavljevič je namreč po dolgem obotavljanju policiji razjasnil vse, kako se je dogodek izvršil. Onega dne proti večeru je zagledal Živavljevič na neki klopi Milenkovičevo, ki je tam sedela in klicala na pomoč, ker je imela srčni napad. Živavljevič je njen položaj izrabil in izvršil nad njo zločin. Zdravniki, ki so izvršili obdukcijo trupla, so izjavili možnost, da je Milenkovičeva umrla ne radi zadavitve, marveč radi močnega srčnega napada, ki je bil posledica Živav-ljevičevega zločina. Ko je orožnik Živavljevič videl pred seboj mrtvo Milenkovičevo, je takoj sklenil, da jo skrije. Spomnil se je na staro stranišče v topčiderskem
farku in je zvlekel truplo naravnost tja. am je razkril par desk od straniščne jame in vrgel v jamo truplo nesrečne Mi-lenkovičeve. Iz njene torbice pa si je vzel 600 Din, s katerimi si je kupil nov površnik in čevlje. Po zločinu se je takoj pokazal na topčiderski postaji. Truplo Mi-lenkovičeve so našli na omenjenem mestu in že v soboto odredili pogreb. Za krsto Dane Milenkovičeve je stopalo nešteto najodličnejših Belgrajčanov. Listi poročajo, da bo brat rajne zahteval, da se truplo izkoplje. Zapisnik raztelesbe, kako je Danica umrla, še ni gotov. Daničin brat, advokat Milenkovič, se celo boji, da je zločinec sestro vrgel v jamo sicer oncsve-ščeno, a še živo. Vendar raztelesba tega ni ugotovila.
d Loterija s krasnimi dobitki. Te dni se začno prodajati srečke efektne loterije v korist zgradbe doma za služkinje. Kdor pozna mestno življenje, v katero je pogo-stoma pahnjeno tudi marsikatero kmetsko dekle, ki si išče kruha, ta ve, da je hiša, v kateri bodo poštene služkinje našle svoje zatočišče za časa njihove brezposelnosti, v starosti in bolezni velikanskega pomena. Po vseh inozemskih mestih take domove že imajo. Čisti dohodek razpisane loterije naj pripomore do enake stavbe v Ljubljani. Srečke so zelo poceni. Le po pet dinarjev. Za to malo vsotico pa lahko zadeneš prvi dobitek sobno opravo ali konja, v vrednosti 7000 Din, kar si boš pač sam izbral. Naslednji dobitki: šivalni stroji, kolesa, stenske ure, žepne ure, blago za obleko itd. Segajte po srečkah! Poskrbljeno bo, da bodo tudi v Vaši župniji na razpolago. Žrj-banje se bo vršilo 1. decembra laaO.
d Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj £ašo naravne »Franz-Josef« grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Jotef« voda urejuje delovanje črev, krepi želodec, zboljšuje kri, pomirja živce in povzroči tako'splošno dober počutek in jasno glavo. - »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v specer. trgovinah.
d Gospa, svetujemo Vam, da pred pranjem trdo vodo omehčate z navadno sodo, nato pa perete samo s pravim ter-pentinovim milom »Gazela«.
d Nagrobne sponlenike najceneje in v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparskem podjetju Fritajo K u n o v a r, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.
Semensko pšenico
ima oddati ali zamenja za domačo Fran Pogačnik, Ljubljana — Dunajska cesta 56.
p 0 D a 11 0 f I H I
Vojaški posdravi.
(Skoplje.)
Dovolite, da se vam tudi mi iz Skoplja oglasimo. Kar dobro nam gre. Res je vojaška disciplina huda, vendar vemo, da tako mora biti, če lioče država imeti dobre vojake, kj jo bodo branili. Sicer se pa kmalu vidimo. Naša služIta gre proti koncu. Vsem pošiljamo srčne pozdrave, vsi se veselimo veselega svidenja. A ve. Žagar, Prečna; Al. Klučevšek, Radeče; Joško Ivane, Jože G ulit: in Franc Pegan.
Pismo is Kanade.
(Prince George.)
Ker že dolgo ni bilo dopisa iz te obljubljene dežele, se pa jaz oglasim. Nadiajam se v Prince George. Delavske razmere so tukaj letos prav slabe. Večinoma smo brez dela že 6—S mesecev. Kakor kaže, bodemo še do spomladi, kajti zima je tukaj. Tukai, je saina lesna industrija, drugega dela ni. Po\sod sam gozd in parne žage. Parne žage so ustavile delo in stoje že eno leto. Večina Slovencev je šla na žetev v druge pokrajine. Ker jim železniška uprava ni dala popusta za vožnjo, se skrivaj poslužujejo tovornih vlakov in se jih tako do-ii ponesreči. Pretepeni mesec so bile volitve Mogoče se delavske razmere kaj zuolj-šajo do spomladi. Kakor tukajšnji časopisi poročajo, je vsako priseljevanje v Kanado iz Evrope /aI)ranjeno. Naročam vaš tednik, prosim da mi ga pošiljate. Pozdravljam vse bralce >Donioljuba<, zlasti znance iz Loškega potoko! — Al. Knavs,-Ant. Car.
Sova zadruga.
(Iz Savelj.)
V Savljah pri Ljubljani smo ustanovili novo »Kmetijsko strojno zadrugo«, katera je že vpisana v zadružni register. Namen zadruge je olajšati in kolikor mogoče hitro vršiti s svojimi stroji kmetijska dela članov. V načelstvo so izvoljeni najl>oIjši vaščani Savelj in Kleč, ki so nam vsled svoje poštenosti porok, da jim je dobrobit sovaščanov pri srcu. Ker je pristop mogoč vsakemu, poživljamo sovaščane, da sc vpišejo v zadrugo, od katere bodo imeli koristi. Nihče naj ne posluša onih, ki bi z grožnjami in neresnico odvračali ljudi od vpisa v zadrugo. Kdor bi begal ljudi, pokaže, da ni prijatelj so-vaščanov.
Strela in gasilno društvo.
(Dolnje Kamence pri Novem mestu.
Dne tO. t. m. je udarila strela v hlev pos. Franceta Hrvolj na Dol. Kainencalt. Hlev jc bil takoj ves v plamenu in tudi sosednje poslopje se je že vžigalo. Strah in trepet je nastal po celi vasi, ki šteje 47 številk. Da ni bilo večjega požara, gre zalivala domačemu gasilnemu društvu, ki je bilo v par minutah na mestu in ogenj omejilo. Vaščani, podprite naše gasilno društvo z denarnimi sredstvi ter pomagajte pri gradnji gasilnega doma, da \us bo društvo moglo vedno varovati nesreče.
■v	Pokopališče.
(Šmarje pod Ljubljano.)
Opravki so me zanesli v lepo dolino pod Magadulensko goro. Kadar kam grem, si rad vse ogledam in tako me je zvabilo tudi šmarsko pokopališče. Nič čudnega. Tako lepa je njegov« lega ob glavni cesti, da si že kar predstavljaš, kako vzorno mora biti urejevana tako ležeča božja njiva. Ali, moje pričakovanje je bilo varano. Mesto skrbno gojevanih grobov, sem na-Sel pozabo, mesto skrbno gojevanfcli grobov, reda zmedo in vprašal sem se: kako je mogoče, da imajo sicer tako dobri furani tako malo spoštovanja, ljubezni do svojih rajnih. Resnično, kako lepše bi bilo lahko to pokopališče! Ali Ae bi mogli biti vsi grobovi tako lepo oskrbovani kakor so nekateri, redki: Dolina, ki je polna peska, ga nima za okrog grobov nič! In farnni, ki tako ljubijo rože, jih nimajo za na gomile svojih dragih. In vsa ta trava, vsa ta nesnaga ob
zidu, kako je to žalostno. Včasih ne veš, ali stojiš na grobu ali ne, da o otroškem oddelku sploh ne govorim. In nered! En gro!> je krajši, drugi daljši, vrste so v krivem neredu, med nekaterimi grobi nič prostora, med drugimi preveč. In kako bi se dale vrste napraviti lepo vzporedno z glavno potjo po sredi. In tudi, |xjt bi bila laltko mnogo lepša. Vidite, dragi farani, kako sem si natančno ogledal vaše pokopališče. Soj ne rečem.da nisem videl nič lepega, ali lepše bi bilo pa lahko vseeno. Če bom še hodil skozi Šmarje, l>om seveda na pokopališče zopet šel. In če hočete, da ,ne bom več na ves glas po-vedal svojega mnenja, potem lepo storite stojo dolžnost iu na grobe rajnih boJj pazite. —A. U
Poučni islet naših kmetovalcev,
(Iz škocjana.)
8. in 9. septembra je naša Živinorejska zadruga priredila poučiti izlet, katerega je jc udeležilo 2! članov. Potovali so ves čas z auto-busom, kar je pač najbolj praktično. V d\eli dneh smo ogledali toliko, kolikor v štirih ne bi mogli, če bi potovali z vlakom Naši izletniki so se ustavil najprej v Ljubljani, kjer so si ogledali jesensko razstavo ua velesejmu. Potem so se odpeljali na Gorenjsko, med potom >o se ustavili na Brezjah in so zvečer prispeli v Gor-je. Tam jMi je ljubeznivo sprejel g. Jan, ki jim je razkazal svoje hleve, svinjake, živino in prašiče, pojasnil velike uspehe živinorejske zadruge in razkazal prostore Kmetijskega društvu. Pozno v noč je g Jan pripovedoval o svojih prizadevanjih za izboljšanje kmetijstva, predvsem živinoreje in v uspehih, ki jih je dosegel. Naši kmetovalci so ga z zanimanjem poslušali in morali so priznati, da jc treba domu še veliko delati, predno bodo dosegli to, kur drugod že imajo. Iz Gorij je držala pot izletnikov proti doinu. Na potu so se ustavili v Kranju, kjer so si ogledali tovarno >Jugočeške«. Naslednja postaja je bila Mlekarska šola v škofji Loki, potem je šlo proti Ljubljani, kjer si je tudi bilo treba ogledati več stvari, ki zanimajo naše kmetovalce. Klavuico jim je razkazoval g. živinozdravnik Rigler. Vsi so občudovali njeno ureditev. V Marijanišču so si ogledali gospodinjsko šolo ter hleve z lepo živino, Zadnja postaja pa je bila žrebčarna v Mostah, kjer so si izbrali lepega žrebca. Potovanje je bilo s tem izčrpano. Da pa bi bil zaključek dolenjski, so si za slovo ogledali še unionsko klet potem so se pa vrnili domov zadovoljni, ker so imeli priliko videti toliko koristnega.
Slavlje Malega šmarna dan.
(Naklo.)
časovne in krajevne potrebe so priklicale v novo življenje otroški Marijin vrtec. Bil je svojčas že pri nas. Ustanovil in vodil ga jc kot nakelski kaplan g. spiritnal Šimenc. Potem je bil večletni presledek. Večina takratnih deklic je danes v dekliški marijanski kongregaeiji. — Razmere so nas silile, da mladino čim tesneje zvežemo z Bogom, s Cerkvijo. Šoli iu staršem naj bi pri težkem vzgojnem deli' pomagal So Marijin vrtec, ki je šola vseh kreposti. Starši "o doumeli poiuen te ustanove, zavedajoč se, da bodo njihovi otroei tembolj njihovi, čimbolj bodo božji. Današnji čas ne rabi polovičarskih ljudi, treba je znaeajnih. Ti pa rastejo le n semena, ki ga sejeta vera in Cerkev. Nakljanci to vedo in razumejo, saj pretežna večina njih je dobra, versko trdna in bi rada take Imela tudi otroke. Zato so jih poslali kar 12S v Marijin vrtec. 58 dečkov in 70 deklic. Med njimi tudi take, ki še v šolo ne hodijo. Prav je tako. Mlada src« so najbolj dovzetna in sprejemljiva. — Ganljiv je bil sprejem vseli teh otrok, ki sc je vršil nn praznik Mar. rojstva. Vabljeni so bili k sprejemu tudi starši in so se. v častnem številu odzvali. So se tako iz nagovora še po-bližje seznanili s cilji Mar. vrtca in spoznali njegovo veliko potrebo. Daj Bog, da bi to prvo navdušenje ne ponehalo, marveč bi ga starši v otrocih podžigali in krepili! Vemo namreč iz •izkušnje, kuko rad sc prvi ogenj poleže. Otio-
ko navadno sodimo po starših. Zato je zdaj 11« njih dolžnost, da se izkažejo v svojih otrocih. Naj jih spominjajo na sprejemni dan iu podpirajo stremljenja Marijinega vrtca! — Vseli 128 otrok je dobilo čudodelno svetinjo na modrem traku, ki se jim je pripela nu prsa v icden spomin, da so zdaj Marijini otroci, njej posvečeni. Tudi podobica s pravili, katero je vsak otrok prejel, je resen opomin, tako otrokom, tako staršem. Posvetilna pesem, ki so jo h koncu otroci zapeli, govori tudi o pravem veselju, ki ga bodo otroci uživali. — Kakor se iz Nakla čujejo ven v svet žalostne vesti, tako je pa ta današnja tembolj razveseljiva in upanja ■polna.
Bolezen vzgledne matere. Že dolgo časa leži težko bolna Žibertova mama na Pivki. Bolezen ji pije življenjske moči, a ni tožbe i/, njenih ust, samo kadar jo žeja, rahlo poprosi za požirek pijače. Družina in mi vsi želimo, da bi jo Bog še ohranil.
Naša šola je z novim šolskim letom dobila tretjo učno moč z gdčno. Franjo Ložarjevo. Poučuje najmanjše. Naj se v živi med nas in živi z veseljem med nami in z nami! — Marsikomu se jc v začetku leta zdelo čudno, da je bilo odslovi jenih za eno leto 15 na novo vpisanih šolskih otrok. Je pa vzrok tale: Šola se je spremenila v trorazrednieo. V vsakem razredu sta dva oddelka, zato je število otrok zelo veliko. Za prvi razred je bilo prvotno določenih 70 otrok. Da je |>ouk v takem razredu skoro nemogoč, bo •vsak lahko sprevidel. Zato si je gospod upravitelj hotel pomagati na ta način, da bi poslal
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzalemna zavarovalnica
Ljubljana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev !rg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poineareova 2
nekaj otrok i/, prvega razreda višje skupine v drugi razred nižje skupiue. Tako bi se razredi približno izenačil in podlik omogočil. Pa mu na višjem mestu tega niso odobrili, zato se ni dalo narediti diuga&:, kot da se nekaj najmlajših otrok pošlje nazaj domov. Naj ne bo zaradi tega nepotrebnega razburjenja ,in pritoževanja. Zaenkrat ni druge pomoči; kvečjemu, da bi se prvi razred razdelil v dva posebna oddelka. Tako pa bi bilo treba še četrte učile moči in bi imeli že letos spet nova bremena.
Nova šola.
Lom-Sv. Katarina.
Ponedeljek, 15. t. m. je J>il važen dan v zgodovini naše mlade fare. S šolsko sv. mašo smo začeli pouk na novi dvorazredni šoli-, šole dosedaj sploh nismo imeli, ampak so hodili otroci iz Loma in cele občine v Tržič v šolo. Sedaj smo si pa zgradili doma lepo, po novem urejeno šolo, kar celo palačo. Dolga 18 m, 16 m široka ima v pritličju 2 šolski solit in druge prostore, v 1. nadstropju pdostorno stanovanje za upravitelja in še za drugo učiteljsko moč. Le škoda, da ni mojster, ki je delal načrte, obilnega prostora bolje izrabil. Spodaj je poleg kleti še poseben prostor. V nedeljo, 14. t. m. popoldne ob 3 smo imeli slovesno blagoslovitev. Zbrali so se polnoStevilno vsi farani in veliko drugih. Domači g. župnik je izvršil blagoslovitev, ob katere sklepu so zapeli pevci »Povsod Boga«. Po končanem obredu je nagovoril zbrane okr. nadzornik g. Rus h. Kranja.
Govoril jc še v imenu tržiškega učitelj-stva vodja mešč. šole g. A, Lajovic. Isti dan, 15. septembra je bila otvorjena še druga nova šola v naši občini, enorazredna v Zg. Dolini, (pri Puterhofu), ki pa spada pod župnijo Tržič. Dne 8. septembra jo je blagoslovil tržiški g. župnik. V lomsko šolo hodi 76 otrok, v dolinsko 40. Stala je dolinska okoli 500 tisoč dinarjev. K gradnji je veliko pripomogel tudi g. baron K. Born, ki je daroval za šolo v Dolini stotisoč dinarjev in ves stavbeni les. Čeprav so končno prispevali z darovi še ostali občani, in bivši obl. odbor z večjo podporo, se je morala občina zadolžiti za 470 tisoč Din.
Z oziroin na te velike žrtve pričakuje ljudstvo, da novi šoli ne bosta le olajšali otrokom telesnega trpljenja prš hoji v šolo, ampak jiin nudili res dobro versko vzgojo- in pravo izobrazbo. Kmetsko ljudstvo, ki je, tu v večini, pa upa, do se bo šolska in odrasla mladina v teh šolah poučevala tudi v kmetijstvu in navajala k ljubezni do rodne zemlje in njene oskrbe.
Smrt.
(Sv. Gora pri Litija.)
Od meseca aprila se smrt v naši zdravi fari ni oglasila. Toliko bolj žalostno pa so peli zvonovi pri dveh pogrebih preteklega tedna. Mali šmaren, naiš glavni praznik je na Sv. Gori potekel mirno, ne pa talco na MUnšah, kjer je ta dan na večer nastal pretep In so nekateri fantje prav podivjano stepli 31-letn. Avg. Vozel, da je ta v hudih bolečinah po nekaj dneh umrl. Zasluženi kazni pretepači ne bodo odšli. — V bolnico je bil prepeljan in je še isto noč tam previden umrl 46-letn.i družinski oče Kovač J. po domače Cesar, dolgoletni občinski odbornik, dober čebelar in lovec, daleč na okoli znan in posebno priljubljen pri domačinih, katerim je tako rad pomagal. — Počiva j v miru I
Prosvetno društvo.
(Krško ob Savi)
Deset let mineva, odkar j« nepozabni btago-pokojni gospod župnik in pesnik Leopold Turšii z veliko vnemo ustanovil naše prosvetno društvo in s pomofi.b požrtvovalnih prijateljev
—	zlasti še s pomočjo 6poStovane Puuta-rjeve al Ginučarjeve družine — pripravil v cerkveni hi&i primemo društveno dvorano. Kako lepo bi se bilo drušitvo najbrž razvilo če ne bi bila zavratna je-tika prezgodaj spravila zmožnega gospoda župnika v prerani grobi — Pa kljub temu je drufttvo zlasti zadnja leta s svojim delovanjem dokumentiralo da ga ni volja obenem z g. TurSičem umreti. Saj je samo v zadnjih treh letih vprizorilo okrog 15 iger, priredilo ducat poučnih predavanj ln en poučni (sadjarski) tečaj in to kljub temu, da m«
—	sred/i Krškega — manjka v prvi vrsti duševnih sotrudnikov. Novih vspehov pa si društvo obeta v bližnji bodočnosti, ker se zanje na novo lasima nekaj agilnih in v društvenem življenj« preizku-
33
RAZNO
Koliko besed gre na
dopisnico. Belgijec Avgust Meunier je napisal z drobno pisavo na eno samo dopisnico 17.131 besed. Do lani je držal rekord ali prvenstvo neki Amerikanec z 11.000 besedami.
Medeni tedni. »Jed ni danes zapet za nič.« — »Meni pa je popolnoma všeč, moja draga Jožica.« — »Preskrbeti si moram drugo kuharico.« — »O, tako — kar precej zapodi to izpod strehe. Jaz sem namreč mislil, da ei ti »kuhala to jed.«
Cvetoča obrt. Na Češkem j© že pred vojno cvetela Škodova tovarna topov in drugega vojnega Orodja. Zalagala je skoro vse države z orožjem. Po vojni so mislili, da bo tovarna zaprta. V resnici pa je ravno narobe. Prej je delalo notri 35.000 delavcev, danes jih j« okoii "JOO več. Saj ni nič čudnega, ko so odkrili, da
celo na Kitajskem streglo s Skodovimi t;>pov).
Boj z orlom. Neki lo-J*®. ie v juinotirolskih ®«bih ob«trelil mof?oč-
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
Ko sem nastavil drugo kitico, sem zagledal mola v suknjiču in s klobukom na glavi, ki je prišel k nam.
Vendar že!	^
In pel sem še z večjo vnemo. »Hajdi, kaj pa delaš tukaj grdi zanikrnež,« je zavpil nad menoj.
Prenehal sem prepaden vsled tega vzklika, m ko je prihajal bliže, sem neumno zijal vanj. »No, kaj ne boš odgovoril?« »Saj vidite, gospod, pojem.« »Kaj imaš dovoljenje, peti na našem javnem
trgu?«
»Ne, gospod.«	,	.
»Tedaj se poberi, če ne, Te spravim v luknjo.«
• »Toda, gospod...«
»Nazivaj me, gospod stražnik, in potem se spravi
odtod, berač grdi!«
Stražnik! Vedel sem po zgledu svojega gospodarja, kako nevarno je upirati se policistom in občinskim stražnikom.
Nisem čakal, da mi ukaže v drugič, obrnil sem se, kakor mi je bilo zapovedano in hitel po poti, po
kateri sem bil prišel.	. .
Berač, je rekel! To vendar ni bilo res, saj nisem prosjačil. Pel sem in to je vendar moje delo
V petih minutah sem zapustil to negoetoljubno, a dobro čuvano občina Psi so Mi	§ mm
nimi glavami. Gotovo so razumeli, da se nam je kaj hudega pripetilo.
Od časa do časa me je Capi prehitel, se obrnil proti meni in me radovedno ogledoval s svojimi očmi. Vsak drug na njegovem mestu bi me bil vprašal, toda Capi je bil predobro vzgojen, da bi si dovolil neskromno vprašanje in zadovoljil se je s tem, da je le kazal svojo radovednost^Videl sem, kako se mu čeljusti tresejo od napora, da bi zadržal lajanje.
Ko smo bili dovolj oddaljeni, da se nam ni bilo treba več bati krutega nastopa stražnika, sem dal znamenje z roko in v trenutku so stopili psi v krog pred mene, Capi v sredi upirajoč svoje oči nepremično vame.
Bil je čas, da jim dam izjasnilo, katerega so pričakovali.
»Zapodili so nas, ker nimamo dovoljenja za igranje.«
»No in?« je vprašal Capi s kretnjo svoje glave.
»No in, tedaj bomo spali pod milim nebom kjer-sibodi, brez večerje.«
Pri besedi večerja je nastalo splošno mrmranje. * Pokazal sem svoje tri solde.
»Saj veste, da je to vse, kar nam je ostalo. Če zapravimo te tri solde nocoj, ne bomo jutri imeli kaj za kosilo. Sicer pa, ker smo danes že jedli, je bolje, da mislimo na jutri.«
In vtaknil sem svoje tri solde nazaj v žep.
Capi in Dolce sta vdano povesila glavo, toda Zer-bino, ki ni bil vedno pokoren in ki je bil povrhu še sladkosnedež, je kar naprej godrnjal.
Gledal sem ga strogo, a ga nisem mogel pomiriti. Obrnil sem se torej na Capija in mu rekel:
»Razloži Zerbinu, kar sam noče razumetil Odreči
J® L
ieoih članov. Poživitvi druStva naj služi tudi jesenski občni tbor, ki se vrči t nedelj« 28.
sept. t 1. ob pol 11 dopu v DruStveni dvorani cerkvene hiše. Baš s tem namenom bo ob tej priliki predaval tajnik Prosvetne zveze ix Ljubljane g. Zor Vinko o dolžnosti in pomenu prosvetnega dela med katoličani. Obcaem bo izpremeinba društvenih pravil in volitev novega odbora. Zato vsbfirao na to važno zborovanje vse prijatelje društvenega življenja. Pripeljite ki povabite tudi znance in sosede s seboj. — posebej še vi fantje in dekleta, tako iz Trške gore kot PijavSkega, iz Gore in Ceste in Creteza in Gnirt in drugib obmejnih v::«i, pa tudi iz prosvetno probujenega Krškega samega.
Smrtna kosa.
(Dražgcfie)
V	nedelo, 21. -t. m. ponoči je na nagtama umrla mlada uiivti Alojzija Šolar, stara 28 let. Bila •je že kot dekle zgledna Mar. družabsiica in je veliko delovala pri prosvetnem druSivu. Kot žena je bila vzor prave gospodinje in dobre matere. Kljub temu da v D-ražgošah že nad pol lota nimajo svojega župnika, je doživela izredno milost previri ene 9nM"ii. Ob tej priliki smo vsi spoznali, k.'1'o potrebno bi bHo, da pride Čam prej fc<ialni <U'-"i pas-tir v našo SupnSo.
Smrtna koso.
(Podlipa pri Vrhniki.)
V	petek, 10. t. ni. je po daljži, mučni bolesil «nisl Brikeij Jereb v starosti 23 let. O njegovi priljubljenosti med nami je pričala obilna udeležba gasilcev, pevcev in drugih, ki so ga spremili iri njegovi zadnji poti ua pokc.p-aliiče. Bodi mu žemljica liv!'kal
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE.
(Mirna peč.)
Preteklo ucdpljo. t. j. 14 sept. je prišel U ■ tam naš stari priietlj-kfpitclj. vikar i/. Novega mesta g. Frane Kek ter nam predaval o prav zanimivem predmetu — o tajnostih noSeja duševnega življenja. Pri tem nas je podučil zl.isii o oni vrsti strahov, ki se javljaj« pod raznimi znamenji, ali kakor to ljudstvo imenuje >ca!i-
ni«, Od zanimivega predavanja »mo odnesli veliko koristi. — Nato je imelo prosvetno društvo svoje redni občni 7i!>or. Pred volitvami novega odbora je miš bogslovec J. J. podal kratko,_ a resno poročilo o ustanovitvi našega »Izobraževalnega društva« in o zgraditvi našega slavno-znanega — lesenega doma. Odkrito je razgalil vsa nasprotstva. na katera je naletel tiste čase (t. j. 1918—1922) tedanji g. kapbn Poje, kateri pa je z velikimi stroški vsa nasprostva prenui-gal ter .postavil fari za prvo silo ognjišče izobrazbe. Kot je bilo brati lin obrazili mnogoštevilnega občinstva so ostre, a upravičene besede poročevalca segale do srcu in upati je, da Iioiiio mogli v kratkem tudi v Mirni peči pokazati nov — lepo zidani društveni dom, kakršen se za tako faro, kot je Mirna peč, tudi spodrAi! — Nato so se vršile volitve: v odbor so bili izvoljeni prav idealni in za izobrazijo fure navdušeni člani prosv. društva.
Belokranjski kotiček.
Oh to vreme.
To nam gre pa žo kar na živce, •'vij bo morda so!nce tedaj, ko iboste (o či-taii, ali sedaj-le je res, da se človeku kar toži, zakaj slabo se s tem obeta. Kaj drugod, koder ni trte. Vedno se lahko tolažite: l>o pa solnce jutri. Nam pa vsaka ploha in vsak dežek odplavlja vino ru naslavlja kisll-co, ker grozdje gnije in je trebi) torej misliti mi prezgodnjo trgatev, ( e bo še par dni tako, 1h> malo dobrega vina. llntno kletarstvo more sicer tudi i/, manj dobrega blaga napraviti prav dobro vino, toda vsak ni strokovnjak.
Dekleta so Sla romat.
Pa kako lepo je bilo. Ne samo obrazi so se .smehljali, temveč tuili solnce je 'bilo dosti rado. (hrito one dneve 8.. 9. in tU. septembra, ko je Slo M) deklet iz metliške fare romat k Mariji na Brezje in na Bled. Tudi ena ploha jih je pozdravila — pa to jc bilo le za dobro voljo in za smeli. Kaj vse so videle in doživele one tri dni! Kako ne! Saj je vsaketnu Dolenjcu,
Belokranjcu pa »e boli, največja želja, pač med prvimi za nebesi, da pride na Gorenjsko, obišče Marijo iu pozdravi krasoto gorenjskih gora. Ogledovale so si tudi Kranj in Ljubljano in taka je bila njihova beseda: čez en teden bi že spet rada šla! Vodil jih je g. prošt, ki je tudi z romarjem prav zadovoljen. Pač tako je pri nas v Belikrajini, da nam pogosto bito naše misli tja gori čez Gorjance, in če le moremo in vtegnemo pa hitimo za svojimi mislimi tudi mi sami: Navadno sodijo, da je dežela upanja na vzhodu, naui se pa vse zdi, da je solnce to naše upanje prineslo že čez tja proti zapadli, gori proti srcu Slovenije.
Radio.
Vsak delavnik: 12.00: Dnevne vesti, plošče. 11.00: Čas, (borza, plošče, 18.00: Hadio-orkester. 22.00: Poročila.
Četrtek, 25. sept.: 19.00 Srbohrvaščina. 19.30 Telesna vzgoja otrok. 20.00 Ženski portreti iz svetovne literature. 20.30 Samospevi g. Stjepana Ivelja. člana marib. nar. gledališča. 21.30 Slovenski šruniel kvartet.
Petek, 26. sept.: 19.00 francoščina. 19.30 Maj dom, moj ponos. 20.00 MoLitev v ariji in pesmi, |xije Marjan Rus; Samospevi gdč. Meze-tove. 21.00 ltadio orkester.
Sobota, 27, sept: 19.00 Angleščina. to.50 Aktualna ura. 20.00 Plošče. 20.30 Preno-j iz Belgradu.
Nedelja, 28. sept.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Kmetijska ura. 1100 Radio-orkester. 12.01» Tedenski pregled. 15.00 Nasveti za kineta. 15.30 Trnovski pevski zbor. 16.30 Novačan: Veleja — drama. 19.30 Dvorak: Slovanski plesi, prenos iz 1'rjge.
Ponedeljek, 2». sept: 19.00 Poljščina. 1930 Kontrola mleka pri nas in drugod. 20.00 Valč-kova ura. izvaj« Hadio-orkester.
Torek, 30. sept.: 19.00 stroj v liilši ju v kuhinji. 19.30 Nemščina. 20.00 Žena in litem-tura. 20.30 Prenos iz Zagreba.
Sreda, 1. okt.: Opoldanski prograui odpade. 19.00 Ruščina. 19.30 Ura dobre knjige, 20.00 Koncert češke filharmonije, prenos iz Prage.
se moramo danes drugemu obedu, če hočemo užiti jutri enega samega.«
Takoj je Capi s tačko udaril svojega tovariša in vnelo se je med njima prerekanje.
Nisem razumel, kaj je Capi govoril Zerbinu, ker psi sicer razumejo človeško govorico, človek pa no pasje. Videl sem le, da se Zerbino ni dal prepričati jn da je še nadalje zahteval, da zapravimo takoj šo one tri solde. Capi se je moral ujeziti in šele ko je pokazal svoje zobe, se je vdal Zerbino in je utihnil, ker ni bil posebno hraber.
Mir je bil torej napravljen* morali smo se le še pobrigati za prenočišče.
Ker je bilo vreme lepo in dan topel, ni bilo prenočevanje pod milim nebom v tem letnem času nič hudega. Treba se je bilo le urediti tako, da nam ne bi mogli volkovi blizu, če jih je sploh kaj v deželi in kar »e je meni zdelo še dosti bolj nevarno — da ne bi prišli stražniki! Saj so nam bili ljudje bolj nevarni • kot divje živali.
Morali siho torej hoditi naravnost za nosom po beli cesti do pripravnega ležišča.
To smo tudi storili.
Ceeta se je vlekla, kilometer je prišel za kilometrom in že so ugasnili zadnji žarki zahajajočega solnca, ko še nismo našli primernega kraja za prenočišče.
Morali smo se torej odločiti, za karsibodi.
Ko sem sklenil, da se ustavimo, da prebijemo noč, smo bili ravno v gozdu, katerega so tu pa tam prekinjale goličave; sredi teh goličav so se dvigale granitne skale. Kraj je bil prav žalosten in zapuščen in ker nismo imeli drugega na izbiro, sem mislil, da bomo že med temi skalami našli zavetje proti nočnemu hladu. Mislil sem predvsem na Joli-Coeurja in 6«
nase, ker za pse se nisem bal. Za njih ni bilo nevarnosti, da si nakopljejo mrzlico, če prenočijo na prostem. Nase pa .sem moral paziti, ker zavedal sem se svoje odgovornosti. Kaj bi počela moja četa, če zboli m? Kaj bi imel početi jaz sam, če bi imel postreči Joli-Coeurju?
Zapustili smo cesto in zgubili smo se med kamenje, in kmalu ssm opazil ogromno granitno skalo, ki je visela čez, tako da je tvorila nekakšno etreho. V tako nastalo duplino je Veter nanesel visoko ležišče smrekovih igel. Boljšega si nismo mogli želeli: Mehko ležišče in streha nad glavo. Manjkal nam je le še kos kruha za večerjo. Toda na to smo morali pozabiti. Sicer pa pravi pregovor: /Kdor spi, je pove-čerjal.«
"Preden sem zaspal, sem pojasnil Capiju, da se za stražo zanašam nanj, in mesto, da bi dobra žival legla k nam na smrečje, je ostal zunaj na straži. Bil sem pomirjen, ker sem vedel, da se nam nihče ne' bo približal.
Čeprav sem bil tedaj iz tega stališča popolnoma miren, vendar nisem takoj zaspal, ko sem se iztegnil na iglasto ležišče. Imel sem Joli-Coeurja zavitega v svojo suknjo, Zerbino in Dolce pa sta ležala ob mojih nogah. Zaspal zato nisem, ker je bila moja skrb večja od utrujenosti.
Današnji dan, prvi v našem potovanju, se je tako nesrečno končal, kaj bo šele jutri? Lačen sem bil in žejen, imel pa sem le še tri solde. Če sem jih še tako obračal v žepu, jih ni hotelo biti več: eden, dva, tri. Vedno sem se ustavil pri tretjem.
Kako naj redim svojo četo? Kako samega sebe, ako ne najdem jutri ali v naslednjih dneh prilike za predstave? Odkod naj vzamem nagobčnike? Odkod
nega orla ravno v trenutku, ko se je v drznem zaletu spustil z višave na plahega zajčka. Zadeti kralj planin ije takoj po-ffnfttil plen in se pognal v lovca. Ker Je lovec s strelom že izčrpal muni-cijo, se je moral razjarjenemu napadalcu postaviti v bran s krepko hribov-eko palioo. Toda tudi ta je bila preždbka. Šele a lovskim nožem je preplašeni lovec obvladal izredno edinega orla, ki i? meril z razprtimi krili skoro dva metra in pol, ter ga ubil.
To je pa fletno. Hazgo-vor med dvema zakonskima možema: »Kaj rečeš svoji stari, ko pridež ponoči pozno domov?« — »Samo: dober večer! Vse drugo pove ona.c
»Hudičev« hotel. Na otoku Izlandu, na Japonskem in sploh po deželah, bjer je dosti ognjenikov, so začeli izrabljati iz osrčja zemlje uhajajooo par«. Na pc«eben način pa bodo izrabili pline, ki uhajajo iz vulkana Kilanea na Havajskem otočju sredi lihega oceana. Vsako leto si prihaja na tisoče Ame-rikancev ogledovat zanimivi priredni pojav. Zato so za turiste zgradili v podnožju gore velik hotel, ki&r bodo kurili le« vulkanskimi plini, le w>"
J.V.:
Novi kazenski zakon.
(Nadaljevanje.)
Ocuvalna sredstva.
Nekateri zločinci so nepoboljščljivi; naj bo zločinec desetkrat kaznovan n. pr, radi tatvine, enajstič bo zopet kradel. V novejšem času so celo nastopili znanstveniki, ki so učili, da je pravi zločinec sploh že rojen kot zločinec in da je za to kazen zanj brez smisla. Zahtevali so, naj se taki zločinci ne kaznujejo, pač pa spravijo na varno, tako, da bo človeška družba zavarovana pred njimi. Ti znanstveniki gredo v svojih trditvah in zahtevah seveda predaleč, ali nekaj resnice pa je vendarle na tem. V resnici so nekateri zločinci že po svoji izkvarjeni naravi bolj nagnjeni k zlim dejanjem in tudi večkratna kazen nič ne izcia. Pred takimi se mora družba pač zavarovati. Naš zakon ie zato ustanovil tudi taka sredstva — tako zvana ocuvalna sredstva. Namen teh je, zavarovati družbo pred storilčevimi zlem i nagnenii s tem, da se storilcu onemogoči zločinsko početje, storita samega pa navajati k poboljšan ju. Tai.a ocuvalna sredstva so: t. F ridržavanje nevarnih zločincev. — ("o je bil kak naš državljan žo trikrat obse.k n zaradi zlečinstva, katerega je storil mik! pcuia, na robijo, r.a stori v času patih lei, odkar je prestal zadnjo kazon, novo (torej četrto) naklepno zločinstvo, se priti'' ce i
'i pa prestani (četrti) kazni še nadalje, da po storjenih dejanjih in njegovem
življenju sklepati, da je nevaren za javno varnost. To odločbo izreče sodišče že obenem s sodbo radi zadnjega kaznivega dejanja; vendar to pridržanje ne sme trajati dlje nego 10 let. V tej dobi pa ne biva lam, kjer je prestajal kazen, temveč v posebnem zavodu ali vsaj v posebnem oddelku kazenskega zavoda in se strogo drži na delu. Tak pridržani obsojenec pa sme biti žo poprej pogojno odpuščen in to že tri leta po prestani kazni, če se more smatrati, da ni več nevaren za javno varnost. Če sodišče pogojnega odpusta v nadaljnih treh letih ne prekliče, se smatra obsojenec za popolnoma prostega. — Če pa je tak storilec inozemec, pa se izžene iz države.
2.	Prisilna delavnica. — Po starem avslr. kaz, zakonu je bila prisilna delavnica stranska kazen, po našem pa je zdaj cčuvalno sredstvo. Če spozna sodišče, da je oseba, ki je pri potepanju, beračenju ali vlaeugatiju storila kakršnokoli uradno kaznivo dejanje (t. j. tako, ki se preganja uradoma), pa je bila pred tem že kdaj kaznovana, nagnjena k izvrševanju kaznivih dejanj, a je sposobna za delo, jo obsodi radi doličnega kaznivega dejanja, obenem pa s to sodbo izreče, naj se odda po prestani kazni v prisilno delavnico. Tu se srae pridržati najmanj eno leto, največ pa pet let. Tudi tu je možen pogojen odpust pod istimi pogoji kot sem jih navedel zgoraj.
3.	Zavod za zdravljenje aH čuvanje.— Če sodišče spozna, da je treba storilca, ki ni vračunljiv,- pa je nevaren javni varnosti, oddati v zavod za zdravljenje ali čuvanje, odredi, (o odajo. Storilca sicer oprosti obsodbe, nato pa odredi, naj se odda storilec
v tak zavod. To pa stori sodišče tudi tedaj, če spozna, da sicor tak storilec ni nevaren javni varnosti, pač pa, da je oddaja v tak zavod koristna za storilca samega. — Isto velja za osebo, ki sicer ni popolnoma ne-vračunljiva, vendar pa je njena vračunlji-vosi: zmanjšana; taka oseba se sicer obsodi na kazen (ki se v tem slučaju omili), a se odda takoj v zavod za zdravljenje ali čuvanje. Čas, ki ga taka oseba prebije v zavodu, se vračuna v prostostno kazen (če je obsojena na prostostno kazen). Če je prestala caeba ves čas prostostne kazni v takem zavodu, je z odpustitvijo iz zavoda prosta, ako pa ne, mora estanek kazni prestati v kazenskem zavodu. Odpusti se iz zavoda tedaj, ko sodišče po zdravniškem pregledu spozna, da je nadaljne zdravljenje ali čuvanje zanjo nepotrebno (kadar ozdravi).
4. Zavod za zdravljenje pijancev. — Če sodišče ugotovi, da je storilec kaznivega dejanja pijanec, sme odrediti, da se odda v zavod za zdravljenje pijancev. V tem zavodu sme ostati najdalje dve leti, sodišče pa ga sme izpustiti že prej, če uprava tega zavoda sporoči sodišču, da je ozdravljen.
Pijanci so lahko dvoje vrste: taki, ki so nevračunljivi, t. j. pri katerih sta volja in spoznanje radi rednega opijanja tako iz-kvarjena, (ia pijanec ne ve več, kaj dela in pa taki, pri katerih je vračunljivost le zmanjšana (pri katerih sta volja in spoznanje radi pijanstva oslabljena). Pijanec prve vrste bo radi te svoje lastnosti oproščen od oesodbe, vendar pa sme sodišče kljub temu odrediti, da se odda v zavod na zdravljenje; pijanec druge vrste pa se obsodi na "kazen (ki se v tem slučaju omili), a sme se
do napeljali )Hf ceveh pod kotle /. vodo in ta bo grela h kuhala. Ni dvoma, (itt bogate ameriško hirti-sto ia novcsl močno vlekla.
I lav uriti no more, a P«,J! UJibo. Da je jfMiič-
na trditev, ki .pravi,- da so Hovvš-lci možgani, rasdc-lje;ii v odseke, in* da ima vsak odsek svoj pns&bili delokrog, je dckitz.'!l nek aninriv slučftj v bolnišnici v Kupenhagenu na Danskem. Neka ženska, stara S8 let, ja izgubita dar govora, « izkazalo se je, da Hjub temu še vediio lahko poje. Potrebno je, da kdo drugi začne kako pesem in ona se mu takoj pridruži. 'l'o kaže torej, da je godbeni odsek v možganih ločen od odseka za govoiionje.
. Takih ravnateljev pa m mno.so. V Sydneju v Avstraliji so ponudili ravnateljstvo mcs.lo avstralskih železnic znanemu finančniku WilMamu Clea-ryju. Določili* so mu plato 7500 funtov. Toda dea-. *y je to ponudbo ogorčeno odklonil in je izjavil, J? »prejme ravnateljeva-Jl« le pod tem pogojem, SLmu P1®*50 SMi&fo na funtov. Seveda »o to Prejeli 1 (i funt j0 276 u'narjev.)
dovoljenje za petje? Kaj bomo res vsi morali umreti od gladil pod grmom v kakem gozdu?
Ko sem predel te žalostne misli, sem opazoval zvezde, ki so Se svetile na temnem nebu. Nobena sapica ni pihala, povsod tišina, niti list ni zašušljal. Niti ptičjega krika, i.iti ropotaja voza na cesti ni bilo slišati. Kakor daleč mi ie segalo oko v modrikasto temo, povsod samota. Kako smo bili zapuščeni!
Čutil sem, kako so se mi orosile oči in kar naenkrat sem začel jokati.
»Uboga mati Barberina! Ubogi Vitalis!«
V lege i sem ee na trebuh in neutolažljivo jokal v dlani. Tedaj sem začutil toplo sapo v svojih laseh. Hitro sem se obrnil, pa se je pritisnil na moj obraz dolg, nežen in gorak jezik. Bil je Capi, ki je slišal, da jokam in me je prišel tolažit, kot mi je bil že prišel na pomoč ono prvo noč mojega potovanja.
Z obema rokama sem ga objel okrog vratu in ga poljubil na moker gobček. Tedaj je dva- ali trikrat zamolklo zatulil in zdelo se mi je, da joka z menoj.
Ko aein se prebudil, je bil že svetel dan. Capi ie sedel pred menoj in me gledal. V vejah so prepevale ptice. Iz daljave je zvonilo Marijino češčenje. Solnce je stalo že visoko na nebu in je pošiljalo tople žarke, ki so enako ogrevali telo in srce.
Hitro smo se napravili ter se napotili v smeri, odkoder je prihajalo zvonenje, kajti tam je bila vas •in tam je gotovo bil tudi pek; če .te človek sel spat brez kosila in brez večerje, se lakota oglasa ob
'/g°'J Moj" načrt je bil gotov. Sklenil sem, da izdam vse tri solde, naj pride po tem, kar hoče.
Ko smo prišli v vas, mi ni bilo treba sele po-praševati po peku. Nos nas je peljal naravnost k h emu mel sem skoraj tako' izrazit vonj kot moj. psi
in sem že od daleč zavohal sladek duh po toplem kruhu.
Če stane funt kruha pet soldov, tedaj smo za tri solde dobili vsak bore majhen košček in kaj hitro je bil naš zajtrk končan.
Bil je čas, da se ozrem po priliki, kje naj ta dan kaj zaslužimo. Zato sem prehodil vso vas, da najdem kar najugodnejši prostor za predstavo in tudi da či-tam iz obrazov ljudi, bodo nam li naklonjeni ali sovražni.
Nisem nameraval pričeti s predstavo takoj, ker ni bil pravi čas za to; hotel sem le proučiti kraj, da izberem najugodnejši prostor, kamor sem se mislil vrniti sredi dneva, da poskusimo na onem prostoru svojo srečo.
Ko sem bil ravno zatopljen v te misli, zaslišim vpitje za seboj. Hitro sem se obrnil in zagledal Zer-bina, ki je bežal pred staro žensko. Takoj sem razumel, zakaj kriči in teče za Zerbinom: Zerbino je bil izrabil mojo raztresenost in me je zapustil; stopil je bil v hišo, kjer je ukradel kos mesa in ga odnesel v gobcu.
»Tat, tat!« jo vpila stara ženska, »ustavite ga, ustavite jih vse!«
Ko sem slišal te zadnje besede, sem se Spustil v beg, zakaj čutil sem se sokrivega ali vsaj odgovornega za greh svojega psa. Kaj naj bi odgovoril, če bi stara ženska od mene zahtevala, naj ji plačam ukradeno meso? S čim naj bi plačal? In če bi nas ustavili, ali nas ne bi potem tudi pridržali?
Ker sta me videla bežati tudi Capi in Dolce, nista zaostajala in čutil sem ju za petami, medtem ko se me je Joli-Coeur, ki sem ga nosil na rann, oklepal okrog vratu, da ne pade*,
v sodbi odrediti, da se po prestani kazni odda še v zavod za zdravljenje pijancev.
5. Prepoved obiskovanja krčem. — Ce Je storil kdo kaznivo dejanje v pijanosti, pa Je, kadar se napije, nagnjen k izgredom (k činom nasilnosti, sirovosti, ki so po kaz. zakonu stavljeni pod kazen), mu prepove sodišče zahajati v krčmo za dobo od treh mesecev do dveh let. Ni treba, da bi bil tak storilec reden pijanec — zadostuje, da se napije ob gotovih priložnostih (n. pr. ob priliki gasilskih veselic), pa je v takih primerih pijanosti nagnjen k izgredom. Pogoj •za prepoved je, da storilec v takem stanju v resnici stori kaznivo dejanje. Možno je, da je bil storilec tako pijan, da ni vedel kaj dela, ali pa da se je vsaj slabo zavedal svojega dejanja; v prvem slučaju bo radi storitve oproščen, v drugem pa obsojen (dasi na zmanjšano kazen). V obeh slučajih pa mora sodišče tej osebi prepovedati za gotovo dobo obisk gostilne; v prvem slučaju takoj, ko je storilec pravomoeno oproščen, v drugem primeru pa po prestani kazni. Če je obsojen na denarno kazen, velia ta doba prepovedi odtlej, ko je denarna kazen poplačana ali če ne more plačati, odtlej, ko je prestal obsojenec nadomestno prostostno kazen. Seveda velja ta prepoved tudi za ves tisti čas, ko storjenec prestaja kazen oziroma ko plačuje denarno kazen. (Denarno kazen ima n. pr. plačati v roku 6 mesecev, v katerem jo obsojenec plačuje v obrokih; na prepoved obiskovanja krčem je obsojen na eno leto; torej ne sme v krčmo eno leto in pol!) — V tej dobi ne sme taka oseba v nobeno krčmo (kjer se točijo alkoholne pijače — pač pa sme v brezalkoholno gostilno!); posebna kasen pa ne zadene samo gostilničarja aH kavarnarja, temveč vsakogar, kdor taki osebi postreže z alkoholnimi pijačami, vedoč, da obstoji ta prepoved. Zato v tem oziru previdnost!
(Dalje sledi.)
Oznamenovanje krajev, ulic in hiš.
Zakon o imenih krajev in ulic in o cznamenovanju hiš s številkami z dne 18. februarja 1930.1., razglašen v Uradnem listu kr. banske uprave dravske banovine z dne 31. marca 1930, št. 205'45, predpisuje troje vrst napisov: 1. Za krajevne table; 2. za ulične table; 3. za hišne tablice. Vse te napisne table in hišne tablice morajo biti napravljene po enotnih — v državnih barvah izvedenih vzorcih.
V >Samoupravk št. 4—5 za leto 1930. je bilo podrobneje obrazloženo, kaj zahteva navedeni zakon. Treba je, da se v pogledu označb krajev: vasi, trgov, mest in ulic, ler hišnih številk doseže neka enotnost, ki naj napravi tudi na zunaj prikup-ljiv vtis.
Da se omenjeni zakon sedaj izvede v vsem obsegu, je razposlala kralj, banska uprava vsem županstvom okrožnico z dne 2. sept 1930. L, IL Na 17.984.17, ter jim dala podrobneja navodila, kako naj postopajo s temi napisi.
Z oznamenovanjem po teh odredbah morajo občine takoj pričeti. Dopustni sta dve vrati napisnih tabel in hišnih tablic: v 8»
emajlu ali pa v laku. Občine imajo sicer med obema prosto izbiro, vendar pa se priporočajo le emajlne tablice glede na njihovo trpežnost, ki so tudi neprimerno lepše.
Glede stroškov za nabavo velja: Kra-javne in ulične table nabavlja in vzdržuje občina na svoje stroške. Stroške za hišne tablice pa nosi hišni lastnik sam. Enotne tablice se morajo uporabljati odslej povsod, tudi po stranskih vaseh. To pa zato, ker je tujski promet v dravski banovini tako razvit, da postaja odločujoč činitelj v narodnem gospodarstvu.
Nekaj občinskih odborov je sklenilo, da se bodo hiše numerirale z neposredno na zid barvanimi številkami. Tega kr. banska uprava ne dopušča; saj res ne gre to za našo tako lepo razvito deželo. Sedanja numeracija naj se izmenja povsod tam, kjer je postala v teku časa že tako zmedena, da komaj še služi svojemu namenu.
Kjer je med prebivalstvom glede napisnih tablic kaka nejasnost, naj se obrača za pojasnila na županstva, ki imajo v vsakem pogledu zadosti jasna navodila v zadnji okrožnici banske uprave, kako je treba postopati. — K sklepu omenjamo še, da navaja banska uprava v, svoji okrožnici štiri tvrdke, ki izdelujejo table in tablice v emajlu po predpisanem enotnem vzorcu; med njimi je navedena v prvi vrsti tvrdka Teodor Rabič, Ljubljana, Miklošičeva cesla št. 15; dalje: >Slograd , >Adana: in inž. Guzelj. Hišne tablice bodo veljale 22 Din.
Svetniki in tudeii.
Svetost svetnikov in nadnaravni značaj fttdeiev je neizpodbiten.
Način, kako je Cerkev preiskovanje na proglasitev blaženim in svetnikom uredila. priča o njeni veliki opreznosii in skrbi, da bi že vnaprej onemogočila in zabra-niia vsakršno prenagljeno odločitev v tej stvari.
Proces je sledeči:
Prvo preiskavo vodi škof dotičnega kraja, kjer je ta oseba živela.
V ugodnem slučaju pošlje škof vse listine po dovršili predpreiskavi v Rim.
Tu se mora najprej dve reči dognati: da so vse listine in podpisi na listinah, ki jih je škof predložil, pristni in da se v vsem, kar je morda dotičnik v življenju pisal, ne nahaja prav nič, kar bi bilo zoper vero ali nravnost-
Ko je to neovržno s pričami potrjeno in dokazano, šele potem se prične prava preiskava sv. Stolice, kar pa se redno sme zgoditi šele deset let potem, ko je škof vse listine odposlal in ko je opetovano zatrdil, da se v teh desetih letih prav nič ni zgodilo, kar bi preiskavi kakorkoli bilo v škodo.
Poseben zbor kardinalov — kongre-gacija sv. obredov — vodi dolgotrajno, nad vse natančno preiskavo.
Šele na podlagi povoljne razsodbe te preiskave proglasi papež dotičnika blaženim.
Podobno se vrši potem tudi preiskava za proglašanje blaženega svetnikom. A to le v tem slučaju, če sta se vsaj dva neiz-
podbitna in popolnoma dokazana čudeža izvršila po proglasitvi blaženim.
V vsakem slučaju se poveri enemu izmed najbolj nadarjenih učenjakov, da proglasitev skoro ves čas uradno zavira, kar le more, ji nasprotuje ter prav vse navede, s čimer bi kakorkoli mogel preprečiti ngo-den izid preiskave.
Postopanje Cerkve pri proglasitvi blaženih ali svetnikov je torej strožje kot pri sodiščh v kriminalnih zadevah; v dvomlji-vih primerih ustavi preiskavo ali jo odloži, ker razsodba ni nujno potrebna. Predvsem zahteva Cerkev od svetnikov, da izpolnjujejo zelo vestno svoje stanovske dolžnosti. Dokler to ni ugotovljeno, Cerkev niti ne razpravlja ne o drugih odlikah. Pregledajo se natančno spisi in dela, p->tem se preiskujejo čednosti, zlasti tri božje: vera, upanje in ljubezen in štiri poglavitne: modrost, zmernost, pravičnost in srčnost. Za prve tri je potrebna heroičnost, izredna mera junaštva, za druge pa je treba dognati, koliko so vplivale pri svetniku na izpolnjevanje stanovske dolžnosti.
Glede stanovskih dolžnosti preiskuje Cerkev, ali je bil svetnik popolnoma prost častihlepnosti. Pri svetnikih, ki so dosegli visoke časti, mora biti najprej dokazano, da se je ustavljal in da je prevzel svoje mesto le iz pokorščine. Pri papežih vpraša Cerkev najprej, ali ni porabil preveč časa za posvetne zadeve in politiko, ali je dovolj premišljeval in skušal napredovati v ponižnosti, ali je zunanje misijone podpiral in ali se ni v svojem zasebnem življenju na dvoru kazal bolj svetnega vladarja kot papeža. Pri kardinalih preiskuje Cerkev njih pokorščino, skromnost, pogumno odkritosrčnost proti papežem. Izkazati se pa mora pri preiskavi, da je imela dotična oseba čednosti v nadčloveški, heroični meri. Pri tej priliki preiskuje Cerkev vsa njena izredna, nadobičajna dela. Svojo besedo izrečejo v tej preiskavi: strokovnjaški izvedenci, zdravniki, kirurgi, učenjaki Vrši se seja za sejo, vse pa do skrajnosti stvarno.	___
NAZNANILA.
n Prosvetno društvo v H ruši« sporoča vsem članom in članicam, da se vrSi v »obolJ. dne 27. sept. 1930 ob 8 ivečer skupni sestanek v društvenem domu v HruSici. Sprejemali »e bodo ta večer tudi novi člani in člatice. Starži poiljite svoje sinove in hčere v na5e druStvo. Odbor.
Moderna hčerka. Zaročenec: »Kaj pa, da si danes tako otožna? — Ona: »Dekla je zbolela, zdaj mora pa uboga mati vse delo sama izvršiti.«
*
Bregar: »Nekdo je na Dunaju iznašel srajco brez gumbov.«
Flegar: »To ni nobena nova iznajdba. Jaz imam tako srajco že, odkar žena hodi v kino.«
*
Nekateri severni narodi imajo ohranjen običaj, da za rojstne dneve napravijo kolač, vanj pa vtaknejo toliko gorečih sveč, kolikor je slavljenec star. Neki velik skopuh je svojemu 40 letnemu nečaku poklonil kolač, mesto sveč pa vtaknil v sredo električno žarnico, ki ie bila seveda že pokvarjena.
»SPLIT« A. D. ZA CEMENT PORTLAND, SPLIT
t) O M O L J OB Lovske puške
kupite najceneje pri F. K. KAISF.ii, pu$ker, tjubljana
Kongresni trg št. 9
Prostovoljno gasil, društvo v Stari Fužini objavlja izžrebane Številke ie ne dvignjenih dobitkov. Dobiiki, ki se ne dvignejo do 7. oktobra 1930, zapadejo druStvu v last. štev.: 7, 18, 74, 143, 182, 557, 592, 771, 819, 944, 961, S82, 1017, 1138, 1177, 1301, 1314, 1703, 1725, 1727, 1787, 2003, 2C46, 2110, 2125, 2212, 2260, 2469, 2487, 2502, 2661, 2691, 2695, 2707, 27621, 2796, 2797, 2833, 2890, 2950, 2964, 2968, 3022, 3<M8, 3049, 3046, 3076, 3118, 3127, 3300, 3323, 3356, 3434, 3442, 3520, 3547, 3563, 3731, 3737, 3825, 3974, 4065, 4084, 4156, 4193, 4198, 4208, 4215, 4219, 42£0, 4266, 4355, 439(5, 4429, 4602, 4605, 4610, 4638, 4659, 5206, 5269, 5321, 5338, 5410, 5460, 5695.
y« Svo.lo bogato zalogo priporoma za j«	Jesen ln zimo
51116 llml Pri Stič ni
Kupuje surovo kožo ln sprejema ESSSJSSBBffiSSS^!	ste tudi v stroj
»Kaj pa naj ta žarnica pomeni,« je
vprašal zaoudep nečak.
»Ti si siar štirideset let in to je štiri-
dfcsetsvečna žarnica.«
Najboljši trdi in mehki koks in feaosSbi Vam nudi D|UŽba „|rtia) l!ub|jana
Dunajska c. 4«. Telefon 2320
On: »Jaz sem svoj živ dan le goveje meso rad užival.«
Ona: »In misliš, da ti je to koristilo?« On: »Seveda mi ie, čutim se močnega kot
vot.«
Ona": »Čudno, jaz sem pa nekoč tri mesece ribe jedla, pa še danes ne znam plavati.«
Kdor rabi vreče KUPI Jltl IM|-CfiSieje pri tvrdki:
Misli® Mlakar
• Ljubljana • Slomškova ulica št. 11
vseh profilov dobite takoj pri tvrdki Fr. Stupica, želcznina, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev, 1.
Berta: »Jaz sem bila zaročena nekoč enemu in istemu sedemkrat.«
Greta: »To ni nič. Jaz sem bila pa zaročena s sedmimi naenkrat.«
SOPE En KADI
vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi FRAN REPIC, sodar, LJubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz lastno pripeljanega lesa.
Samo 130 Din
rdeča ali rožasta odeja I ,
Samo 150 Din
krasna klot odeja I
Sama 43 Din
sivo vzorčasta fla-nol-odejal
RazjMšilja Trgovski dom
mcntiecki, Celic št. 19
Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar,
. Novi, veliki, ilustrirani cenik z vet tisoč slikami se pošlje vsakemu zastonj
Edino najboljši Šivalni stroji in pletilni švlc.
„Dubied" stroji ter kolesa
za. rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
Oritzner, Adler
Najnižje ceue! Tudi na obroke!
Lgtibliana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vedenju brezplačno. Večletna garancija.
Notar: »Gospa, vi se ne morete zopet poročiti. V oporoki vaš pokojni mož izrecno določa, da ako se poročite, pripade premoženje njegovemu bratrancu.«
Gospa: »Saj ravno tega bratranca hočem vzeti.«
Preklic!
Podpisana Kern Ivana, zasebnica na Beli pri Preddvoru, obžalujem in preklicujem, ker sem gospo Julko Povšnarjevo iE Kokre nad Kranjem, zapeljana od drugih ljudi, hudo žalila ter se ji zahvaljujem, da je od obtožbe odstopila. Kranj, dne 16. septembra 1930.
Kern tama.
KSffcflBSjItfrf* v najraz'ičnejših barvah in obli-IlBUHIIint kah ter razne športne in zimske čepice nudi v veliki izberi
M. Bogata) (prej Pok)
Ljubljana, Stari trg 14
V zalogi čevlji iz klobučevine vseh velikostL Dobro blago!	Nizke cene t
Napak razumela. Služkinja: »Zunaj je neki siromak, ki poje in vas prosi, če mu morete pomagati.« — Gospa,- Recite mu, da ne
znam peti.« -------«*-
Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev iu narobe.	
ZSBDin na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. -- Znamko za odgovori	Mizarska vajenca sprejme Kuhar Ivan, Vižmarje 69, št. Vid n. Ljubljano.
	Izjava. Kdor bi razSirjai neresnične voiti o naši umrli materi, ga smatramo za navadnega podleža in bomo proti vsakomur sodno postopali. — Bratje Letuar, Pešata.
Za rajonca ^K^ga ali mesarskega se odda 17 letni lani poštenih kmečkih staršev. - Po-' nudbo pod »Priden št. 106521 na upravo Domoljuba.	
Mesta tovarniškega mnUtm lahko doseže inteligenten, priden ter zanesljiv, Ijošteu mladenič v sta-roifi 25-30 let v vočji tovarni. Za časa učno dobo plača običajna kot tovarniški delavec. — Po dobro prestali preizkušnji za mojstra ape-cijaiista pa bi dobil stalno, dobro plačano službo, primarno za kvalificirano opravilo. — Ponudbe z navedbo vseli dosedanjih službenih mest in prepisi tozadevnih spričeval jo vposlati na upravo lista jiod šifro »Mojster« štev. 10948.	Bencin motor dj£> nnprfldaj. Cena po dogovoru.. — Naslov pove uprava Domoljuba pod št. 10.971.
	Brstom moka J°v. ni.ško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem, ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za Din 40'— po poštnem povzetju Pavel Se de j. umetni mlin, Javornik, (iorenjsko.
	Čevljarskega vajenca sprejfeio Peter Grilc, Klane j). Kranj. nfannn za mizarsko Uuofti.fl obrt, poštenih staršev, sprejme m. Perhaj Franc, mizar, Kukmaka p. Vel. Laščo
Mizarskega vajenca 7. vso oskrbo v hiši in enega pomočnika sprejmem takoj. Janez liertič, mizar, Klanec 18, Komenda.	
	Rph|n starejšo,' ki je uonij vajenauekoliko kuhe, iščem. Julka Pov-šnar, gostilna. Kokra nad Kranjem.
Sprejme se Kftt jan 14 letni dečok, revnih a poštenih starišev, ki bi imei voselje do mizarstva, za dobo 41et. Celo dobo bi bil z vsem ' preskrbljen. Zglasiti se je pri Martin Košir, mizar, Brod p, Novo mesto.	
	Hovaškegn vajenca sprejmem, Anton Spa-remblek, p. Cerknica 68.
	Ilfonbft nad 14 let uienttfl 3tara) ki ima veselje do šivilstva, se sprejme takoj. Alojzija Šinkovec, šivilja, Bo-štanj.
S mesečna deklica se odda za svojo, Toč-nejše. informacije se dobijo v zavodu za zdravstv. zaščito materin dece v Ljubljani, Lipičeva ulica.	
	Špecerijska trpina gospe Strel Alojzije v Mokronogu, ki je združena s podzalogo tobaka, ima eno prosto mesto za vajenko. Deklica 14 do 15 let stara, poltenih, krščanskih staršev in dobra računarica, naj se čimprej zglasi.
Dva čevljar. vajenca sprejme takoj z vso oskrbo Kari HSnigman Toplice p. Novem mestu	
»Kajne, kaj smo naredili iz vašega lepega zelenega- travnika,« je dejala mlada nevesta.
»A, kaj, to še ni nič,« je odvrnil kmet; iko bi vi vedeli, kaj so otroci tam v vasi napravili iz vašega lepega rumenega avtomobila.«
•oSSoTTrpstvo «AU*EK0< TRG. INDU8TR. DRUŠTVO, Ljubljana, Ma»aryk«va 28 i
Budilke, stenske in žepne nre
kupite najbolje in najceneje pri
D. SU1TNER. LJUBLJANA 1
Prešernova al. 4
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Budilke iz lesa od Din
Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto!
Stenske ure z bitjem, idoče štirinajst dni od
naprej, brez budilke Din 48'—
Din
naprej
Naznanilo!
Naznanjam cenj. gg. trgovcem, kakor tudi /sem drugim cenj. odjemalcem, da sem začel obratovati z mehanično delavnico pletenin, katera je opremljena z najmodernejšimi novimi stroji.
Izdeloval bom vse vrste pletenin v lepih najnovejših vzorcih ter modernem kroju. Cene mojih izdelkov bodo brez nadaljnjega konkurenčne tako, da bom lahko vsakega cenjenega odjemalca popolnoma zadovoljil.
Priporočam se za cenjena naročila, ter beležim z vsem spoštovanjem
Anton Savnik, škof j a Loka.
OTVORITVENO NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu iz Domžal, Doba, Vira, Luko-viee, Ihana, Kolifevega, Dragoinlja, Rodice iu ostale okolice naznanjam, da sem otvoril svojo
podružnico v Domžalah. Ljubljanska c.59
kjer bom sprejemal in najsolidneje izvrševal vsa naročila elektrotehnične stroke in imel stalno na zalogi ves elektrotehnični materija! ter žarnice Projekti in proračuni brezplačno!
Se najtopleje priporoča
fr. Perctnltt. »omtAie
Konc. elektrotehn. podjetje
Pred uporabo:
Prava niefta za Polne na živcih
Po uporabi:
w

je moj ravnokar izšli spis. V istem so opisane mnoge dolgoletne izkušnje o vzrokih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. Pošljem vsakomur ta zdravstveni evangelij popolnoma zastonj, če piše ponj na spodnji naslov.
Tisoči zahvalnic potrjuje doslej edino doseženi uspeh neumornega skrbnega raziskovanja v blagor trpečega človeštva. Kdor spada v
veliko armado živčno bolnih,
kdor trpi na raztresenosti, strahopetnosti, slabem spominu, nervoznostnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti ali drugih podobnih bolezenskih pojavih,
tsl mora naroČiti mojo knflžico utehe I
Kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepričanja, da se je našla enostavna pot do zdravja in veselja do življenja. Ne čakajte in pišite še danes na
Ernst Paslernack
Mltiaelklrcliplatzs 13.
Uda/»telJ: Dr. Fraa« Kelevee.
, Berlin S. O.
Abtelluno 317.
Urednik: Jože Košičck.
J
Od ust do ust
gre glas o izborni kakovosti pravega
terpcBtinsvega niti
Muzikahčen bratec. »Mama, Verici ste kupili klavir, kupite meni bicikelj.« — »Čemu ti bo bicikelj?« — »Da se bom z niim peljal ven, kadar bo Verica igrala.«
Čltafte!
in se j-repričajte pred nakupom Vaših potrebšiSla, da je najboljši nakup za zimske ženske in mošks obleke pri
»ČeSnlku^ LJubljana
Lingarjeva, Stritarjeva ulica Poštenost mojega podjetja je obte znana
V vsako hišo »Domoljuba«! Za Jugoslovansko ti*luxruo: Karel C4tl