HtilolUli rorkten IImI. D mica ilhuja 1.. H» i" 3«. «'n® vparlga inrsrn »k celi poli, in velja po (m, m i ,« rilo h to J! (hI ., ta pol l< ta I cM. Ml kr.. v t i-k..i mci »prejemali• na' l»U i |M,'H kr. in na pol M« I gM •• kr.. ako uni 4mtI aa.l.n.jo v n« «l. Ijo ali ffMMi, ilMl Immn «t.n. p»yr»J TVfitf XVIII. V Ljubljani I. vrl. sorpana 18(55. Uni 22. Spomini ft poit*vo»ijo r Miim. Mpisuje Ur. Janez /lnltMi-| Pomičnr. 21. TrUtiilrlnirn v mi* iim« ii I mii *v. A pni hm rn. Ker stili ruvini o muzikaliiih oiutorijih govoril. naj oli kratkem piccej omenim m ko svečanost enakega zapo-pudku, ki snu sc je smel vdeležiti pied/.udnji dun svojega tivunju v Kimu. Trideiitiiiski zbor je zapovcdal, ilu nuj ne v vsaki škofiji ustanovi semenišču za iztejn |iri|iru Tronov. z njimi ča-iil presvelo Serce. — Obiše naj. ako mu jc moč. sv. Ileš. Teb«: če pa res ne uiore. uaj to stori v duhu s lioi. da pii svojih, zlasti težavnih opravilih na lo presv. skrivnost misli. Naj prosi za razširjanje te pobožnosti. ter naj Zvcliearju posebno priporočuje faro. sosesko, hišo. kjer stanuje, iu »h- ude Ic družbe. Moli naj trikrat: Čast bodi Očetu itd., iu trikrat Ccšcua si Marija. Čednost tistega, ki to opravilo prevzame, uaj bo: Z modrim govorjenjem in lepim zgledom druge nagovarjali iu budili k češenju in ljubezni presv. Serca in ljubezen do Njega še bolj vnemati. Sreče« je. ki dopolnujc to opravilo! I.jubeznjivi Jezus je njegov srednik pri Očetu, kakor je obljubil častitljivi Margareti, kakor se namreč tisti, ki pohujšanje daje. velikega greha krivega stori, tako veliko zasluženjc pridobi, kateri z molitvijo in z It pim zgledom k pobožnemu življenja budi. Sladko serce moj'ga Jezusa. o daj ! Da Te ljubim veduo bolj, na vekomaj! Molitev. 0 ljubeenjivi Jezus! daj po svoji neskončni dobroti, da bodo vsi ljudje neprecenljivo ceno Tvojega presv. Serca prav spoznali, goljufivim strastim sveta se odpovedali in lako okusili neizrečeno veselje, katerega si pripravil njim, ki Te serčuo ljubijo. 0 Marija, ki v svojem maternem Sercu nič holj ne želiš, kot da bi vsi ljudje Tvojega božjega Sina spoznavali in ljubili, nikar ne pripusti, di hi zavolj svojih grehov in hudobij ne mogel razširjati pri svojih bratih češenja Njegovega presv. Serca. Daj, da se s tem saj nekoliko zalrcjo naklepi hudobnih, ki to Možje Serce zaničujejo, skrunijo in prehadajo. Amen. Vaih tistemu, ki razširja pobožuost presv. Serca. naj bo sv. Frančišk Salezijali: posnemuj ga v gorečnosti s kakoršno je on razširjal ljubezen do Jezusa; priporoči se mu. da bi mogel svojo službo prav opravljati, in moli njemu v čast Oče naš iu Ccšcua si Marija! Pag ar ar a ti pa sin. (Dalje.) kat. duhoven dalic. Poglejte Ic ubozega kmeta, koliko težko tlela, se trudi iu poti, iu kakšen je njegov živež? Premnogi lahko ua perstih poštejejo, kolikorkrat jim meti letom meso pride na mizo! Ali ozrite se na Lahe zidarje; ludi njih tlelo ni nikakor lahno, in o čim sc hranijo? Neslana polenta, malo sira iu riect jc dan za dnevom njih vžilek; iu pri vsem tem toliko bornem iu težko prebavljivem živežu so vender zdravi, krepki in veseli ter večidel tudi lepo starost doživijo. Ako se tedaj ti pri svojem težavnem delu brez pritožbe iu posebnega obli-žcuja tako rekoč dan za dncvoin postijo: si bote li. vprašam, terdili prederzuili, tla bi njim, ki imajo brez primere lagljcjc opravila, ki ii. pr. v urad-nijah iu prodajavuicah sedijo, nemogoče ali pa preležavno bilo, samo enkrat v tednu iu neklciikrat meti letom postiti sc iu mesnih jedi sc zderžati?! Uradnik. Kes, zvilo jo vozite iu vijelc, da bi nas vgnaii; pa pri vsem tem ste jo /.daj vender zavožili, ker s svojo primero, ne tla bi kaj spričali, Ic nas zagovarjate, ako se posta iu pustnih jedi ogibl)emo iu branimo. Zukaj, naj b: slednji dan na lov hodil iu po gozdu postopal, ali pa oral ali zidal, clt beti! gotovo bi se mi potem tudi bolj težke jedi dobro prilegle iu jedel bi to, kar je oratar in zidar. Pa temu. kakor veste, ni tako, iu kakor mi, tuko je tudi, bi rekel, naš želodce izobražen, in ua kej boljšega kot ua bob iu polento navajen. I.astua skušnja nas tedaj uči iu tudi zdravniki terdijo, tla kolikor bolj se kilo giblje iu telesne moči napenja, tem bolj mu tudi težke jedi teknejo; ravno zavoljo tega pa nasproti utiega tem bolj obtežč, ali šc celo zdravju škodovati zamorejo. ki je po svojem stanu primoran veliko sedeti; tako da ravno nam uradnikom, ki moramo veči del dneva v pisarnici prebiti iu presedeti, v resnici ni zameriti, da se posta in postnih jedi ogibljemo in jemo to, kar jc stanu in zdravju primerno. Več gosto v. Tu ste pa res jako pametno besedo izustili, gosp. uradnik; vaš ugovor jc enako resničen kakor pravičen, tega menda tudi gospoda duhovna ne bota tajila, toliko manj, ker sama terdita, da cerkcv nikomur s postom na zdravju škodovati noče. katol. duhoven. Res je, cerkev nikomur ne želi škode, pa ravno tako malo, gospodje! ona dovoli, da bi se zavoljo praznih vzrokov njene zapovedi prelomovale in za-uičevale. Iu tak prazen iu res malo premišljen izgovor je to, kar so zdaj gosp. uradnik povedali, če ravno s tem v resnici premnogi iz omikanih stauov svojo zanikarnost za- stran posta zagovarjajo. Pu vprašam, gospoda! kom bi prišli, ako bi to vodilo veljalo? K ju je kak višji, kak gospodar ali postavodajavec, ki bi svojim podložnim dovolil, da se smejo spolnovanju svojih dolžnost odtegniti samo zavoljo tega, ako jih to spoluovanje obteži! Koj bi mislili zastran človeka, naj si bo že izobražen ali ne, ki bi po tem vodilu ravnal? Kar pa enemu velja, moro tudi drugemu prav biti. Ako se tedaj vi, gosp, urudnik, ali kdor si koli bodi, nc more in ne miic odtegniti po-tavi iu povelju predpostavljenih, nai se mu tudi težuvno zdi. si bole mar li terdili prederznili, da bi i/, ravno tega vzroku se odtegniti smel temu, kar mu kot kiistjonu cerkev zapoveduje? Ali po, jc li mar cerkev, ki jo je sam Božji Sin vstanovil, zadnja, ter njene postave manj veljavne, kakor povelja kterega si bodi gospodarja? Bi nc bilo tako ravnanje in vedenje enako vesti, kakor pravici iu pometi popolnoma nasprot? Kogar postne jedi ohtežijo, nuj jih vžijo v manji meri iu teknile mu bodo, zakaj da bi tuke jedi, zalo ker so postne, ako so sicer zdrave in zmerno vžite, komu nu zdravju škodovale, uaj si mora že tudi obilno sedeti, ui bilo še slišati, sicer bi ne imeli uobeuegu zdravega krojača, čevljarja itd., kteri zlasti na deželi več postnih kot mesnih jedi vžijejo, iu kakor veste, tudi mnogo več sedijo kakor n. pr. uradniki. Koliko ur moramo n. pr. tudi mi duhovni, posebno in ravno v postnem času, ne v prostorni pisoruici, ampak v tesni spovednici presedeli, in vender poznam gospode, iu sicer priletne, ki po stati hvale vredni navadi celi postni čas mesa ne okusijo; in prav obilo jih jc, ki se tudi zdu| še vsak teden zaporedoma o petkih in sabotah zderžijo mesnih jedi. In vender menim, da ne bote terdili, da bi se ludi nam meso dobro ue prileglo in bi ludi naš želodec uu kc) boljegu navajen ne bil, kakor ua postne jedi. Tako, lejle! tudi tu vaš ugovor razpade in splava po vodi. Prijeten post ni, to jc re«. scer bi se ga tudi toliko lic branili, kakor jc sploh premagovanje samega sebe za vsacega bolj ali manj težavna reč. Vender pa je ravno to lastno zatajevanje iu premagovanje reč, ktere se človek nikdar in nikjer čisto ogniti ne more, naj žc potem Bogu uli mamoiiu služi. Treba jc tedaj se vaditi iu učiti, da si zna klerikrat ue samo to odreči, kar mu je prijetno, temuč ludi lo prenašati, kar mu je težavno. Naj bi kmet delo opustil, ko truden pr liaja. ali ga vročina ali miaz iu slabo vreme obteži. slaba bi bila za njegovo žetev in on sam bi mogel stradati iu ž njim vsi drugi. Koliko si prizadeva in se ti udi. ki jc blaga ali časti lakomcu; koliko potov stori, sc poganja in priklanja, ki hoče obogateli, ali veči iu bolji službo si nakloniti. \i se tedaj čuditi, da se tudi naš dušni blagor ne da doseči razun, da sc učimo iu navadimo marsikaj storiti, kar bi raji opustili, iu marsikaj opustiti, kar bi raji storili. Pametno iu možatega kristjana vredno je Ic to. da 011 svojim željam zapoveduje, ne pa želje njemu; du svojo dolžnost spolni tudi takrat, ko ga težko slane, iu sc prclomljcuja postave ogiba, naj se mu tudi to prelotnljcuje kaže v vabljivi podobi. K a tol. kupce. Ako bi nc bil v gostilnici, v resnici mislil bi, da poslušam postno pridigo. \e odnehate, dokler vaša ue obvelja, iu rekel bi, da nam bo skoraj žal, da smo se v to pravdo spustili, ker sta gospoda res vsa pripravna nas zbegati in nam vživanje mesa o petkih iu druzih prepovedanih dnevih pristuditi. Pa na nekaj vas vender še spomnim ; uli bi se ne dala ta reč nekako poravnati in pobotali? Vi pravite namreč, da jc pri postu poglavitna reč, premagati se in si kaj pritergati, ostanite tedaj mož beseda in povedite, uli bi ne bilo pravo in namenu cerkve zadosteno, ako bi kdo o tacih dnevih namesto postnih jedi v polni meri, raji manj mesa vžil in bi cerkev rekla: meso *meš jesti, pa v manji meri kakor sicer. Stolni korar. Tu, gospod, jc lahko mož beseda ostati, zakaj cerkev nckterikral v resnici t u i tako govori, kakor pravile. V 40dunskcm poslu n. pr. je razun petkov iu sabot pripušeno meso jesli, zapovedano pa samo enkrat no dan se nasititi. Kdor rod meso jč, se mora luknj že nekoliko premagovati. To premagovanje in pritergovanje pa jc. kakor sem že prej razložil, veči oh ojslrejih postnih dučli, ker je razun me-nih jedil ludi prepovedano, se več kot enkrat na don nasitili. Naj logliji je post o navadnih petkih, ker jc, kakor veste, le meso \živali prepovedano, večkrat na dan se nasititi pa pripušeno. (halje „a-l.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Odkar so milosti. Škof prejeli naznanilo, daje razprava oporoke Njih blazega prednika doveršcua. so v jasni zavesti svoje dolžnosti do domovine precej vse vrav-nali, kar se jim je zastran sloveusko-ncm-kega heseduiaka potrebno zdelo. Od tadaj ta reč napredva naglo naglo in prav po sreči. I.olili so sc gospod pied-ednik, stolni dekan Pr. Pogačar, dela kar neulcgouia. lei pisali slovenskim veljakom. zlasti gg. Miklošišu iu t'ufu. da bi blagovolila svoje bogate zbirke v porabo po-oditi. d«ma pa se i:? obravnavalo z g. Zalokariciu za-han njegovega rokopisa, tiosp. Miklošič je po odgovoru zc d. u. iii. z velikosrrčno rod«djuhuo-tj«» kar pr« ce| izročil luili s\«»j rokopis za odpravo — 4 debele foliaule. ki so že kacih I I dni v rokah g»«p. pn d-seduika. O. t'af v odgovoiu Iti. u. m. si v čast ši\Ijeni. Verh lega se pa pričakuje šc mnogotere po.n-.ci od več strani, (»osp. Bile. n. pr., jc obljubil po-lali pn govorov iu besed iz Notranjskega il«i. Itei ž ko bodo pogi.ivi;tti v iii skupaj, se bodo iiapro-ilc potrebne delavne m on m pi'cnr se vredo-vauje in končno delo, ktero bo sicer še veliko veliko tiu«l» stalo, pa je tudi truda vicdno. Pii-laviii se sum* po tem takem: Ako je kako delo v-e-iran-ko. bode z llo/.|«« pomočjo menda to pri teli iu tacih vnili in podlag ..h. lio-p. Miklošičevi rok«ipisi obsegajo ne le staiai-kega, ampak ludi ogersko-slovcnsko narečje zlasti i/, ondotnih spisov (torej je marsikaj vuies še prelic-ovanja potrebno, kakor gosp. Miklošič sam v pi-mu piavi |. t'ufuva zbirka ni le po spisih, temuč veliko bolj i/, u-t naroda i/. Slujarskcga, Ogerskega (od koder jc nalaš može najemal ler jih spraševal), Kczijanskcga (ravno lako), Kranj-krga itd. Xuaua jc poslednjič gosp. Zalokarjeva dolgoletna skušnja, pridnost, iznajilenost. pa tudi bogatost njegovega rokopisa. Vse to bode v rokah gospoda dostojnih zmožnost iu vednost, posebej tudi v jczikoslovstvu sploh , ki so sami slovenski pisatelj, začetnik ..Zgodnje Danice" itd. Vse oknlišine so tedaj take, ila smemo pričakovati prav posebno dobrega, bogatega, verlo vredenega slovenskega slovarja. Iz Ljubljane. Tc dni so se dokončale tudi druge ljubljanske šole. 0«l 24—2G. so bile slovesne poskuštije v dekliških uršulitiskih šoh h; in sicer pervi dan v r» razredih znotranje šole. Med mnogim imenitnim posluša vsi vam so bili tudi mil. knez in škof, ki so med izpraševanjem in na koucu razodevali polno zadovoljuost z dobro podučeno mladostjo. Zraven navadnih šolskih t varili so sc gospodičine posebno skazovale tudi v rečeh za nadaljuiši žensko oliko, v naravoslovji, zgodovini, zemljopisji iu več jezikih. Zahvalni o govor učenke iz 5. razreda ob koncu se je kaj lepo podal in sklepno slovesno pelje je bilo lep venčck tega spiaseva-iija. V peterih razredih zunanje šole se je med drugim v idilo, kako lepo mladost tudi v slovenščini napreduje. Zraven tega pa je s premnogoterimi ročnimi deli ozališana dvorana jasno razodevala, da v teh šolah se uči za pravo djansko življenje. Viditi je bilo n. pr. veliko belih vezenj, lepo izdelanih oblačilic itd. Pomniti je tudi, da dosti lepih cerkvenih reči, ki so bile v razstavi bratovšine sv. R. Telesa, je bilo delanih v teh šolah. Pisanja, risanja naloge so kazale natančnost, velik napredek in pa tolikanj potrebno suažnost, ktero si človek težko prilasti, če se je v mladosti ne navadi. Silno število mladosti, 1008 deklic, 154 znotiaujskih in 854 zunanjih, priča dobroto teh šol. — Nismo kmali vidili tako prijaznih šolskik naznanil, kakor je letošnje ..l.elno sporočilo c. kr. deške glavne šole v Loki'*. Šolstva na slovenski zemlji, ki imajo stud do slovenskih šolskih sporočil, naj bi loško v roke vzele iu prepričale hi se, da so slovenske sporočila koristne iu sc res lepo podajo na Slovenskem. Kje bi se dalo ljudstvu tako lepo in koristno razlagati, kakor v letnem ,,slovenskem" sporočilu, kaj je šola? od kdaj stoji? ktero piedslojništvo in ktere u cenike ima? s kakšnimi pomočki se ohrani? kakošne dobrote ima soseska od nje in kakošne dolžnosti do nje? To nalogo loško sporočilo lepo doveršuje, ker v čisti in jasni slovenščini razlaga zgodovino loške šole, namen iu korist glavnih šol in dolžnosti sosesk do nj h. Prav na pravem mestu so tudi ugovori zoper šolo in njih spodbitje. Koliko viaž in krivih misel zoper šolo, ki jih učenišlvo skoz leto sliši, se da v »porotilu na koncu leta lepo razravnati iu pojasnili, koliko dohiih naukov ljudem o laki priliki s kratkimi besedami dtti! Zakaj šolske spomč.la gotovo starši ali pa saj otroci starši m bero. ko bi se tudi druzega pri hisi ne bralo, šolsko piedslojništvo jc tudi potrebno v sporočilih. da se piipiosti ljudje saj naučijo solske može piav imenovati, ter opustijo umazane zastarauke u. pr.: „tekct, lerar. šumašler itd., pa da vedo, kdo in kaj ima s solo »plaviti. ..Sp«iočilo" še naznanja, da se je slovesno obhajalo pervo sv. Obhajilo iu pa praznik sv. Alojzija, pa da so vsi 4 razredi imeli 342 učencev, kterih razredba je raz-kazana. — ljubljanski ..Jahresbi richt" goinje gimnazije ima n* m-ki spis: Ahleiiung der Budoii-lloinerVcheii Auflo-ungs-Metl.dc Imhercr Zahlengleichuiiseii" g. Dr. \ejedli a. in ..Matiju t opu v spomin** g. Melcerja. Učencev je bilo v začetku I** t a 73^. na koncu pa le G27(!!|; zunaj I so vsi katoliški: Slovencev 57s. Nemcev 48. I.ahi 3, llervati 4. Žalostna osoda nekterih med letom pač uči, da naj starsi nc silijo v gimnazijo mladeiičcv, pri kterih ni podstavnega tipanja. da ostanejo pridni, modri iu keršanski. Naj bi se pa tudi že slednjič učilo v pervih lat. razredih slovenski mladini primerno osnovalo. Vse toži, kako silno težke da so šole! — ...lahresbcricht" gornje realke ljubljanske ima zgodovinski spis o samostanu v Zatični. l čencev je bilo v V razredih ob koncu letu 207. ki so v-i katoličani, zunaj ."» eviinr.. Slovencev 115. Nemcev vj. I.ahov 12, I lleivat. Stiitjakopska glavna deška šola je dokončana po spraševanjih 27. in 2h. z zahvalno sv. m >šo 29. u. m. Slo-veiisko-nriiišku sporočil« ima čversta spisa ..Odgojevanje nekdaj iu seda)** od go«p. učil. Močnika, in pu ..Zur Grun-duug der »ladl. Knabtuhauplschule zu st. Jakob" od gosp. Praprotnika. I «encev je bilo v vsakdanji šoli 293 iu večji del jih je šolo dobi o izdelalo. |*a tudi pii očitnem spraševanji so se ntročiči prav dobro ska/.ovali. da jli*i. je ča«lno za učenike iu učence. koiniii<ška dcknnija ita krasu. Dnevi od 17. do 22. junija so nam bili zlu prijetni iu neugasljivi nam bodo ostali v spominu. Bivali so namreč v naši dekaniji ras mil. knez iu nadškof preizv. iu prečast. gosp. Andrej na obiskovanji iu birmauji. — Naj o ti veseli dogodbi nekoliko zap.šeui. V saboto, 17. junija, popoldne okoli pete ure so ger-meči možnarji z visocega starega stolpa na verhu steroie-čega pečevja zidanega grof Lautierovega gradu v Reifeu-bergu uaznanovali vsi okolici koinuiške dekani,e prihod višjega pastirja. Pričakala je na to naznanilo v Komnu velika množica svojega ljubljenega nadškofa in jih razveseljena spremila v komniško farno cerkev. Ako bi bil ti, dragi moj bravec, ta dau vidil komniško farno vas, bi se gotovo ne bil na Krasu mislil, tako praz-uično se je bila oblekla. Že s kraja vasi so nadškofa sprejele slavne vrata, is zelenjave zložeue, okinčaue z banderci slovenskih barv in s slovenskim napisom ua verhu pripetim; ravno tako tudi pred vhodom v dvor duhovske hiše. Bandera vihrajoče s cerkvenega zvonika, z oken marsiktere hiše, hišne okna, vse z zelenjavo ozaljšauc, zraven tega pa natorni kinč terte, ktera sc po hišah in med hišami po drevesčikih kaj lepo ovija — Bogi'; hvala, letos polna grozdja — vse to jo dajalo res kaj lepo iu praznično podobo celi vasi. Zjutraj zgodaj 18. junija so se mil. knez vikši škof podali ua Škerbino posvečevat novo cerkev ondotne kura-cije. Pričakali so nas tam štirje bogoslovci, gospodje Tre-pal, Smrekar, Centrih iu Rogač, nar bulji slovenski pevci tukajšnjega semeniša, kterim so mil. vikši pastir dovolili, da so tudi oni semkaj prišli zavoljo petja predglasnic ali antifoii iu psalmov med slovesnim posvečevanjem cerkve. Precej veliko število duhovnov in dosti ljudstva se je bilo zbralo k ti slovesnosti, ktera se v naših krajih tako malokrat vidi, da je bilo to posvečevanje pervo v naši nadškofu, od kar so preizv. in prečast. gospod Andrej naš vikši pastir. Posvečevanje z nadškofovo sv. mašo vred je terpelo skoraj pet ur. Kdor je že kterikrat vidil posvečevanje nove cerkve, tudi ve, kako dolge, pomenljive in ginljive so vse posvečevavne šege. Preden je bilo ljudstvo v cerkev spu-šeno, so mil. knezo-nadškof pred cerkvijo do njega imeli govor. Govorili so s krepkim glasom iu v čisti slovenščini o imenitnosti in svetosti Gospodove hiše. Opominjali so ljudi, da naj pridno obiskujejo cerkev, se lepo obnašajo pri Božji službi, naj zvesto poslušajo lložjo besedo in pa vredno in tudi pogost« prejemajo svete zakramente. Noben poslu-šavec ui čethnil, tudi nc odmaknil očesa od svojega višjega pastirja, in poznalo se je, da je vsakemu ujih beseda serce ginila. ki gotovo ni bila brez sadu. Med posvečevanjem so bogoslovci prav umetno peli antifoue in psalme. Kaj lepo in veličastno je po prazni cerkvi donela pesem: „Veni creator Spiritus" po napevu ranjcega Riharja, in prekrasno je bilo potem v polni cerkvi petje med sv. mašo, med ktero so se pele slovenske pesmi. Rajnega duh sc gotovo raduje v večni slavi med tem, ko se na zemlji po cerkvah njegovi napevi v dozdaj neznani harmonični skladbi povzdigujejo proti nebu Bogu v čast, ljudstvu pa v zviševanje pobožnosti. Koliko premore dobro ubrano petje, se je vidilo in čutilo pred »v. mašo; cerkev je bila polna, in vender bi se bila piicujočemu lahko prazna zdela, tako tiho in zamaknjeno je bilo vse. Natančno iu po celi cerkvi razumno so pevci izgovarjali besede; mila prošnja: „naj zbriše naše grehe" itd. n. pr. je v sercu živo budila čutila žalosti zavolj greha in zaupanje v odpušanje . . . Pii besedah „Bog! hvalo ti pojemo" — bi se bilo serce rado vzdignilo pred tron naj Višjega iu duša je hrepenela se angelom pridružili; - btsede: ,.kristjanje. poslušajmo, kaj Jezus nas uči!" so resno opominjale slušati besedo Njega, kteri pravi: ..Jez sem pot, resnica in življenje:" — tolažile so nain seica sladko iarekovane besede: ..Sveti Duh pri nas prebiva, — Od Jezusa poslan" itd. Ob kratkem bodi rečeno: Lepo pelje je tukaj, prepričan sem, v sercih pričujočih ljudi zbujalo nar svetejši čutila; priče tega so solze ki «em vidil, da so jim oči zalivale in rosile po njih licih. Popoldne ho mil. knez iu nadškof v novi cerkvi precej veliko otrok hirmali iu njih gosp. kaplan jc imel pete litanije, med kterimi oo gg. bogoslovci odpevali h pesmijo: „Marija, k tebi uboge reve, mi zapušeni vpijemo'4 itd. Vse je bilo tako slovesno iu veličastno, da Skerbinčani tega dne pač res pozabiti ue morejo, toliko manj. ker lepa nova cerkev jim zmerom ua novo povzdiguje duha k Bogu in v večne nebesa, na ktere so bili tega dnč tako živo opominjani po besedah svojega višjega pastirja in po tako krasnem petju. Drugi in tretji dan so birmovali v Komnu, četerti dan v Štanjelu, in peti dan dopoldne v Reifcnbcrgu, popoldne pa v Dornbergu. Vselej po sv. maši so s pos< b ti i rn dovoljenjem, kterega so o svoji pričujočnosti v Rimu od sv. Očeta zadobili, podelili pričujočemu ljudstvu papežev blagoslov s popolnoma odpustki; po delitvi sv. birme pa so vsak dau imeli lahko umljiv domači govor do birmaticcv, botrov in staršev, kar jc bilo vsim zlo všeč. Beseda namreč iz škofovih ust je kaj posebnega, ker ona je iz ust Kristusovega aposteljna, sc tudi malokrat sliši, jc torej vsem poslušavcem kaj draga. Prav dobro nam je delo tudi, ker smo vidili svojega ljubega višjega pastirja pri toliki moči, akoravno so se vsaki dan celi dopoldan v veliki gnječi in hudi vročini trudili, jim veuder ni bila znati nikakoršua truduost; vesele, prijazne iu dobre volje smo jih vidili vse dni. Xa prošnjo častite duhovščine so mil. višji pastir dovolili, da so semc-niški gg. pevci, ker je bilo ravno nekaj dni oddiha, tudi vse druge dni njihovega škofovega obiskovanja pričujoči ostali, ter povsod s svojim petjem k večji pobožnosti Dir— mauccv iu druzih ljudi pripomogli. Pervi dau birmovanja v Komnu so šli mil. vikši škof obiskat tudi vikarja g. Doliaka Valentina, spoštovanega moža, iu ho se naj pred podali v cerkev pred sv. Kešnje Telo. Neki kmet, ko ho bogoslovci meti molitvijo nadško-fovo peli pesem ,.Atloro te devote, latens Deitas4', je giujcn zaklical: ,,Ako bo v nebesih tako lepo petje, si pa nc bom druzega želel!'* — Tudi med kosilom so gg. bogoslovci lepe slovenske prepevali iu razveseljevali z njimi serca pričujočih. (Dalje nasl.) Z Vitlemskega. Kakor sem Vam naznanil v poslednjem listu, imamo v naši duhovnii v Sen-Petru slovenskem duhovne vaje. Naš duhovni pastir, niuogospoštovani gosp. Mih. Mucič, da bi veči duhovni vspeh dosegli v tem svetem času, ho ga želeli pričeti z duhovnimi vajami. Dogovorili ho se torej v ta namen z našim rojakom gosp. o. A n t. Ban kičem iz Jezusove družbe, kteri jih je res pričel 6. mal. serp. Nadjamo sc, tla ta verli oče jezuit je obilno zvišal katoliški tluh iu pomnožil čednosti, ker vse ga je pazljivo poslušalo, akoravno imajo vedno obilno duhovne paše po celi duhovnii. V takem-le redu so se obhajale. O poli šestih zjutraj je bila sv. maša, in še preden sc je končala, se je jela peti spokorna pesem: ,.Oče, nebeški Bog, usmili se nas!" in ljudstvo je odgovarjalo: „0 Jezus, naše upanje, usmili se nas!" — Ali pa druga pesem: .,0 zanesi mi, Oče moj mili!44 Potem je nasledvalo učilo in premišljevanje, ki jc terpelo nad uro časa, in zopet je bila tiha maša z blagoslovom. — Zvečer se je pričelo opravilo o poli petih z li-tauijaini presv. Serca Jezusovega, spokorna pesem, premišljevanje. blagoslov. 12—14 spovednikov je vedno spo-vcdovalo zunaj dveh ur opoldne. 1'astiti g. o. Ilaiikič so pridigali v cerkvi na odru, ki jc bil ualaš postavljen, O pedi visok, 15 dolg in 8 širok, pokrit vse na okrog s pregrinjalom. Na odru je stalo veliko sv. razpelo (britka martra) iu ua kraju lep stol za o. jezuita, na kterega jc pa le redkokrat nedcl, ker le stoje je učil. Tri velike praznike pa (1), 12 in 10) jc bil postavljen oder pred cerkvijo iu oudi jc bila pridiga zavoljo velike gnječe ljud- stva. Vsak dan je bila gnječa množice velika, posebno v dan sv. Mohora in v nedeljo, 9. iu 16. dan. Dan sv. Mohorja je po vsi naši videmski nadškofii velik praznik in ta god se obhaja z veliko slovesnostjo. V št. Petru se je bilo ta dan zbralo kacih 7000 ljudi. Za ravno tisti dan je bila oznanjena spokorna procesija, razdeljena v 0 delov; v 1. so bili dečki pod 14. letom, v 2. deklice pod 14. letom, v 3. mladenči, v 4. mladice1), v 5. možje, v 6. žene. Ze ob 7. zjutraj se je jelo ljudstvo vred o vat i; v cerkvi na evangeljski strani so se zbirale žene, ua drugi strani mladice; pred cerkvijo na evang. strani možje, na drugi pa mladenči; za cerkvijo po enem kraju dečki, po drugem dekliuice. Ob 8. sc jc brala tiha sv. maša iu še preden sc je izbrala, zapoje družba pevcev: „0če, nebeški Bog, usmili se nas!*4 iu vse ljudstvo je zagcruielo: ..O Jezus, naše upanje, usmili se nas!44 Zdaj je bilo premišljevanje od zgubljenega sina. in potem se je začela v< r-iiti procesija, ki je šla tlo pokopališa zunej vasi, kake tri streljajo deleč. Pričeli so jo dečki; eden je nesel sv. razpelo, s cvetlicami okiučauo, dva druga sta bila z njim s prižganima svečama, za njimi vsi dečki po štirje vštric iu ua zadnje duhoven z roketom iu štolo. Nasledvalc so dekliuice v ravno tem redu s svojim duhovnom. Dečki so peli na glas pesem: ,,Vsi verni kristjani, hvalite Marijo, ti nebo jo oznani, ti zemlja, časti jo!*4 Iu dekliuice so odgovarialc: ..Častite, častite, častite Marijo . . .'* Za njimi ho šli mladenči z razpelom iu duhovnom, iu potlej mladice ravno tako; peli pa ho mladenči: ,,Očc, nebeški Bog, usmili se nas!4* in mladice so odpovedovale: ,.<) Jezus, naše upanje, usmili sc nas!" Tudi možje iu za njimi žene so nasledovali — vsaki v istem redu. I.e-ti pa so glasno molili sveti rožni venec i rožeukrauec ). Sklepali so obhod duliovnij»ki pastir v. č. g. Mihael Mucič, spremljani od duh •všinc. Kadar so dospeli do pokopališa dečki iu dekliuice pevajoči. ho zunaj okoli šii; mladenči pa ho zavili v cerkev ua levo stran iu mladice ravno tako na desno; možje so za«topili prostor v sredi med obojnimi; žene pa so ostale zunaj pokopališa pri vratih. Vse je pelo, vse molilo. Viditi toliko ljudi ua grobih peti spokorne pesmi, moliti pobožno rožni venec, in imeti pod nogami kosti ranjcih domačih pokopanih: so lasje kupeli na glavi, zdelo se je, da se približuje sotlnji dan. Kadar ne je vse potikalo, g. o. Baukič zopet stopijo na oder, na pokopališu pripravljeni, iu i/.ustijo kiatek govor za to priložnost. Dragi prijateli! Resnico vam govorim, to ho bili trenutki, ki ho pre-uiiili vsako serce. Vse je jokalo, vse se emikalo, vsako obličje jc bilo solzno. — Dalje so gg. duhovniki obondili molitve za du-e ranjcih, kakor so zapisane v obredniku. Na zadnje se je verni! obhod v enakem redu do farne cerkve, kjer hc jc luala še ena hv. maša iu sc končala z blagoslovom. Tudi zadnji dau duhovskih vaj (v nedeljo Ki. m. serp.) hc jc bilo hošIo kac h 0000 ljudi in o. Baukič so jim pridigali pred cerkvijo. Zjutraj iu na večer je bilo sile ljudstva okoli in okoli. Kui, ki si niso mogli drugač pomagati, so zlezli ua strehe, na korce, na žituice. Kui so moleli ua oknih, drugi plezali po drevji kakor drugi Caheji. Zdelo se je, da smo v Jezusovih časih blizo Jerihc. Tisto zadnjo večer") so uas g. Baukič opominjali k stanovitnosti, potem so se z nami gi-njcuo poslovili iu nam dali zadnji ..božime.4*1) Itožime, dolina! so rekli, božime. sv. Peter! božime. očovi! božime matere! . . . Kadar vam pride novica, da nisem več na ,,svete**, vas prosim le te milosti: zmolite očenaš za mojo ') Take besede kažejo, da tudi na \ idemskem »o marsiktere slovcn-ke be-ede \ na\adi. ki jili drugi nimajo, in dobro bi bilo. ako bi kak domorodec blagovolil ludi tamkaj enake posebne besede nabirati in jili pošiljali za nu\i besednjak, ki se pričenja delati. \ r. Tudi v brošuri ..Os«crvaiioni eirea la lingua slava" je r«eenn, da pravi pozdrav je: ..dobro jutro, d-b.u da-i . doloa večer4, morebiti sčasoma po kopitu ..sta-s« ra aa-trugano." \ r. '_) Zdaj vemo kaj te pravi po sloven.-k«*: ,.A Dio." \ r. ubogo dušo . . .! Pri tacih besedah je vse vpilo, vse jokal«; tudi listin, ki bili do zdaj terdega serca, so jele solze liti pO oblic,i. .Malo več se je slišal glas gospoda misijonarja, ilaravno je ua vso moč govoril, taki krik iu toliko je bilo jokanje, iu vedno se je množil vrisk in jok. kadar je prijel v roke sv. razpelo, da bi podelil sveti blogoslov, iu ni jenjalo jokanje, ko ga je dajal, iu ne na ponlednje, ko )e z odra stopil. Z zahvalno pesmijo iu na-tdedujim blagoslovom so se sklenile duhovne vaje. Ves č as »vetih vaj se ni zgodila nobena nesreča, nobedeu v tacih g u |ečah ni omedlel, da bi ga bili mogli iz cerkve nesli. Tudi ui bilo Ireba ue bajonetov, ue žandaimov; vse je bilo mimo. — O \>em tem pa kaj je rekla mičkena peška liberalnih na-pioinikov? . . . Osupnjeua je potešila osramoteuo glavo iu prisiljena je tudi ona izustila: Dobro! — r — Maj Je kej norega po širokem sreln ? Is »llicrikaiiskill liMaV. Piav da zavoljo umoril ve predsednikove je dokončana, ali sodba ue še izrečena. Mi-slijo pa. da se tožene« m dopusti še di-ržavljansUa pravda, ker mnogi menijo, da voiaška k temu ni pravice imela. Ild en časnikov se močno tudi. da je pravda terpela celih šest tednov. ,.ll»dikalne" z obešausko iu guilotinsko politiko napojene pi-avske «luše se jeze zoper predsednika, da je že tolikim krivcem piizaiiesel in ni še vsih pod pete zmašil in dežele izročil severnim kupčavarjem ali špekulantom. — V novojorški deržavi se zbira nova družba pod vodstvom iu vplivom visokih vojaških oseb. ki so v dokončani vojski dosegle po-eben slove/.. Njeni mlje hočejo utopili poprejšnje politiške stranke. kr«»titi demagoge ler Iju-dolovce. pri razdelitvah služb itd. vojakom, zla»li ranjenim predstvo naklonili, jagovccm dane mirne pogodbe spolnovati. ker to tirja poštenje narodovo. Posebni pristavek pa je še ta, da družl 4. Sv. Urh Za škofe. Za spreobernjenje Anglije. Za začetne šole.4-"*** | Za dve potrebi. 5. Sv. Dmiicij i Za vzvi->anje gorečnosti v prejemanji sv. zakramentov. Za srečno volitev stanu, j 6. Sv. Goar i Za duhovne. Za duhovske scmcniša. Za nekega tio^o-lnvca. i 7. Sv. Vilibald j Za gimnazije in realke. Za sprcnbcrujeuje nekega protestanta. ' 8. Sv. Elizabeta j Za cerkev na Portugalskem. Zu družbo sv. Elizabete. Za rcjence neke rejišnice. | 9. Ss. Gorkumski mm enci. Za misijone na Nemškem. Za srečno volitev stanu več mladeiičev. 10. Sv. Felicita Moliti za rokodelski stan. Velika potreba neke deržine. Več bolnikov priporočenih. j U. Sv. Pij I i razširjanje nadomesiovavnega obhajila. Da bi se neko spraševanje srečno opravilo. 12. Sv. Janez Gvalbert I Zi spravo sovražnikov. Za spreobernjenje več grešnikov. Za mladost nekega mesta. 13. Sv. Anaklet ! Za kongregacijo (bratovšino) Marijnli sinov. Za bolnega vikšega. 14. Sv. Bouaventura Za višji iu nižji učenike. Za sreča« volitev slami 3 mladeiičev. 15. 'Sv. llcnrik i Za nemške vladarje. Za vspeli misijona v nekem velikem mestu. IG. Praznik sv. škapulirja Za potrebe tirolske dežele. Za srečno volitev stanu več študentov. 17. Sv. Alež j Za rokodelske družbe. Za mi-ijou unkraj velikega moria. 18. S. Friderik i Za Poljsko in Kosovsko. Za dušne in telesne potrebe neke redovuiške hiše. 19. Sv. Viiiceucij Pavijan j Za bratovšino sv. DetuMva. Za več duhovnov v njih priložnostih. 20. Sv. Jcroniin Emilijan Za strežnike bolnikov. Za neko odrejišnieo. Za spreobei njeuje 2 mladih človekov. 21. Sv. Argobast I Za katoličane na lladeiHkcni. Za katoličane v Ameriki. Za 3 deržine v velicih stiskah. ! 22. Sv. Marija Magdalena Za ljudi v pokorivnišuicah. Za neko učenico iu 38 učenk. 23. Sv. A polonija j Za domače reveže. Za več hudo po«kušauih. 24. Sv. Kristina Za odrejo keršanskih hčeri. Za deklice v službah. Za -preobernjenje neke deržine. j 25. Sv. Jakop Za spreobernjenje udov. Za Španijo. Za odpravo 5 dolžinskih britkost. 26. Sv. Ana Za keršanske deržine. Za po-ebne potrebe neke matere. Za nekega učenca. 27. Sv. Pantaleon Za zdravnike. Za več bolnikov. Za spreobernjenje nekega očeta in 2 otrok. 28. Sv. Inocencij V prid Kimu in papeževe deržave. Za spreoberiijcnjc več grešnikov. 29. Sv. Marta Za usmiljene sestre. Za dve deržini v liudh stiskah. — I I 30. Ss. Abdon in Senen 1 Za ranjce brate in sestre iz apostoljstva molitve. Za potrebe dveh redovniških hiš. i 31. Sv. Ignacij Lojolan Za Jezusovo družbo. Za neko redovniško okrajiuo. Za priporočene, ki so kje izpušeni. Taka vravnava vsakdanje molitve in darovanja svojega djanja in nehanja jc pač zmožna povzdigniti gorečnost v molitvi iu veliko veliko dobrega od Boga sprositi. Zanesljivo bo še priložnost iiaznanovati tudi kaj sadu molitvenega apostolstva (kdor kaj enacega doživi, naj blagovoli v poživljanje vere naznaniti); za zdaj torej le to opomnimo, da tukaj podani nameni so ogledalo, kako za zdaj vsak zamore sam tudi domače iu bolj osebne potrebe v svoje darovanje vpletati, dokler se ta reč v U a niči do čistega ne vravna. *) Ta list. ki velja samo 56 kr. za pol leta. jc prav podučljiv in mičen, in vsakemu privositi. ki besedo razume. (Iler Scndbote des giitil. Berzens Jesu. Monatschrift des Gebets - Apostolatcs. Vrednik Jus. Malfatti S. J.) Kdor se naroči, naj bi vzel vse zvezke od I. Ib65. ••) kjer se potrebe in zadeve vjemajo, naj se mislijo tudi nase domače slovenske zraven. Vr. JMetl in pelin. » V nekem kraju renskega Palilinata (R^pinpfalz) sta čepela IS. majnika t. I. v kerčmi katoličan in protestant in zasmehovala skrivnosti sv. vere. Med drugim udarita s svojim jezikom tudi na nebesa in eden pravi: .,Jez dam ceno svoj tleli ž v ii« besih ;*• drugi pristavi: ..Jez prodam svoj dele/, za gr»-.** Komej je izhruhnjeno prekliiijevanje, telebi eden preklinjavcev s stola — in merlič je. Drugemu »asramovavcu iieulegoma slab« prihaja, zažene po zdravnika in nektere uie potem je tudi i>o uiem! t M. Vbl.) Posebno neko moc ima pogled sv. Očeta Pija l\. Obudi se zlasti lak m, ki so blizo njih, toliko »poslovanje, da si lic morej kej. to očitno razodeli. Ne le dobri , ampak ma njkanj-kutolieani in nekatoličani so to skusili že nešte-vlinokiati. Godi se j m. kakor Thier-u pod G regorjem XVI, nekdanjemu peivemu miuistiu iu sedanjemu slovcčcinu zagovorniku Pija l\. I-kal je svoje dni zaslišanja pii Gie-gorii XVI, vendar pa s pogodbo, da ne bo ne kleče in ne stoje papežu noge poljubil, pa tudi perstaua ne. Papež reče. je že d-bro lako, naj le piide. Toda berž ko ima papeža pred seboj, je tudi presunjeli, da se na kolena veižc in papežu noge kušne. Papež mu na to reče v šali: ,.Gospod minister! Sle se mar ob kaj opotekli?" „Pa še kako, odgovori Tliers." ..nad preslavnosijo papeževo se opotekamo vsi. (Salzb. Kbl.) I/ndan je neka zal.uhljena smerkovka na Dunaju sama sebe skorej do smetli ranila, ker je bilo tieba razdreti zavezo, ki jo je že delj ča>a imela z nepremišljenim telebanom. To je m »če u spolbudljej za li-to ..preCal talio" Ij 11-beznico. ki jo ..doinoiodui" pe-iiitkarji in pieljub« zujivi iu čez vse nežkasti pisavi karji iz in m-kulersiia tudi v slovenstvo zasajajo ; tbugi pa jih prelepo hvalčkajo za Io kraso-krastio poslri žbico. ki jo ska/.ujejo sloven-kemn slov-hlvu. — Kakor iz sanjar-kega romana izrezano je, kar se je dogodilo v Kav liti na tVskem; 24 let iu lepi c in 14leloa ncobiisunka sta sc na samotnem kraju končala, ker se zavoljo razločne starosti nista mogla vz*ti. Iludodelnik je l.ajpied v sin II dekloo, potlej pa samega sebe! — Odkod izvira laka romani ško-peklenska zaslepljivost ? Iz malo gladke in zdrave kože, in nikakor ne iz seiea! Ali čete dokaz? Naj dobi čez ime le eno dveh tacih zaljubljeuih yi;al zjedeii nos. škerbave u-ta, razp»čcuo u-inico. raka na lice, čermi mi eno ua oko: o kako hitro bo ljubezen ugasnila! — Va piaviio taki. tla se Imdo še ua imeni svetu ljubili. ... Kako neki? Samomorivci se sami v večno pogubljenje pogiezncjo. Keršan-ka vera pa uči, da bodo tiupla pogubljenih po sodiijem dnevu strahovito geide iu ostudne. t'e tedaj lukaj izkopano oko. raziedeno lice, gnjili zobje, smerdljiva sapa ljubezen uga-ijo: kaj še le tam, ko bodo vse zavt iženc tiupla od nog do glave lako ostudne, da se bo eden diugemu gnjusil tako, da bi se zavoljo njega v diugi pekel preselil, ko bi bilo mogoče. To bo t udnu ljubezen, ko se bodo pogubljeni eden druzega kleli, ki so si med seboj k večni nesreči pomagali! — Iz Ljubljane. Mil. kiiezoškof so 30. mal. serp. naslednje bogoslovce posvetili, ki bodo nove maše peli le-le dni: Iz 4. lela čč. gg.: Ažman Janez iz Krope | nov. maš. 20. vel. seip. v Kropi. I; Ažman Jože iz Radohce (27. vel. serp. v Radolici); lle r ga nt l.iivrc iz Šiške | ti. vel. serp. v Šentvidu pii Ljubljani i: Cirar France iz Ljubljane (13. vel. seip. pii sv. Petiu v Ljubljani ; Gorenec Leopold iz Šent Kupci t u | 20. vel. serp. v Sent Kupci tu ); J a le u S i me n iz Ktanja | 0. vel. serp. v Klanji); Kadti-ii e c Matija i/. Žtižeoibeika (20. vel. seip. v Žužemberku I; K. lun K aro I i z Dolenje vasi pri Ribnici (15. vel. serp. v Dolenp vasi |; O-ana Anton iz llazderlega (27. vel serp. v Razderlem ; Pavlič Damijan iz llcida pii Podpeči (G. vel.^serp. na Berilu"); Smrek ar Jože iz Ljubljane (15. vel. seip. pri Maiii Devici v Ljubljani j; S o k i i č Blaž. i* koroške Bele (20. vel. serp. na koroški Bed); Štrukelj France iz Šenl-Vida pii Ljubljani (13. vel. serp. v Sent-Vitto); V esel Janez iz Mengša ((». vel. serp. v ternov-ski farni ceikvi v Ljubljani). Iz 3. leta čč. gg.: Jakelj Gregor iz Doljega (15. vel. serp. na D-ljem ); Jaklič Jože iz Lašč t 20. v el. serp. v Laščah ■; K I o f u t a r Janez iz Teržiču (13. vel. serp. v Teržiču); Len asi Anton iz llreuovic (20. vel. serp. v Hrenov icah I; Pavlič K oz m a iz Bertla pri Podpeči (G. vel. serp. na Berilu). Iz Ljubljane, 31. mal. serp. — Št. Jakopska fara je včeiaj prav slovesno obhajala praznik svojega cerkvenega patroiia. Dopoldne iu popoldne je bila cerkev vsa polna vernikov. L« po ubrano petje je močno zviševalo službo Božjo. Pri slovesnosti ob devetih so peli mašo, ktero je zložila gospa Ana Pesjak-ova. Ali je la maša mojstersko delo ali ne, in koliko muzikalue vrednosti ima, tega ne mislim pretre-ovati. Naj le toliko rečem, kar sem od mar-ikterega slišal, in se sam prepričal, da je v cerkvenem duhu stavljena; go-pa skladateljica je dala cerkvenim molitvam pravi izraz. Kako u. pr. ta maša pii „Kirie*' ponižno zdi-huje, pri „Gloriji" se veličastno glasi, pri „Veri" pu krepko doni. Mi-lim, da pravico govoiim, ako rečem: da so tudi vsi drugi pevci in godci svojo nalogo prav dobro izveršili. Pri darovanji je gospa Pesjakova z gospodom Fabijaiiom pela prekrasen dvnspev. Lepo in vse hvale vredno je , tla ljudje iz imenitnih stanov svoje dušne nioči obručajo v po-veličanje službe Božje. želimo še večkrat enacih častitljivih slovesnost v št. Jakopu. Bog jih živi, kteri so k včerajšnji ptipomogli! Novi ministri mi: Gr. Ribaril Belk redi, predsednik ministerstva iu deržavni minister; grof. L a r i š-M o u i c h, za tlavkovslvo; vitez pl. Komer-, za pravice; gr. II a I ler, začasni glavar sedmograjske dvorne pisarnice. Gr. M e n s d o r f f oslane minister ces. hiše iu zunanjo! va iu v tem oziru ohrani pervo dostojnost v min i — sterslvu. Poljni maršal Frank stopi v novo ministerstvo za vojašino, kakor je bil do*ihdoh. Pomorsko ministerstvo je sklenjeno z mini-t. za vojaštvo in z unim za tergovstvo, ki pa še nima ministra; policijsko pa je začusno izročeno deržav nemu miiii-terslv u. — Izmed dosedanjih dostojnikov hode Š m c r I i n g pervi predsednik nuj vikši sodnije; La s s e r, K a i e h h e r g iu K e i e h e ii s t e i u grejo za slanovituo, M e-ceri, Plene r, Burger in II ein pa v začasni pokoj. Dobrotni Uarori. Za sv. Očeta. Iz Kopanjske duhovnije 1 gl. 94 kr. svetemu Očetu, ker nam sv. vero ohranijo. — ,,Čredo44 1 tol. za 2 gl. 20 kr. Stnhoeske spremembe. V goriški nadškolii. G. Cettue Peter, kaplan v Koprivi, je postal vikar v Šmartiuu pri Terzu; g. Bol t ar Andr., vikur v Lipi, je šel v pokoj zavolj bolezni; iu g. Krav an j a Janez, kaplan v Biljuli, pa v začasni pokoj. V ljubljanski školii. Umerla sta: 19. u. m. gosp. Jož. Partel, lok. administrator na tešnicah* torej je ta duhovska služba razpisana 24. u. in.; — 25. u. m. pa v lla-doinljah g. Peter Dobra vec, fajmošter v pokoju. R I. P.! fogorori s tiopisorarei. i;. — r—; Lepa hvala! IVišlo je vse, pa pesniška tvarina dostikrat bolj pozno nav.ri.to pride. ..Kaj bo z nemško vdovo?4' vprašale. Vdova, lat. vidna, starosl v'dova, san^kr. vidhava; — je tedaj vprašanje, če je ..nemška.'* — U. —Iv.— : Bog plati! Pesmi se ložej porabijo, če niso predolge. — IJ. P. IV: Vi ste na vsako Mi sin skerbni za slovensko ..Danico.44 To je lepo. Naroč. opravljeno. — G — b—k: Prav ljubo in drago. —