% t; « KNJIŽNICA ~ Tifris!cvskc|» Miiij B SttU" s Liliji! t i' \\ Izprehodi po Koroški Sloveniji. Spisal dr. Josip C Oblak V Ljubljani 1920. Založil „Tourist Office" v Ljubljani. Tisk „(J{iteljske tiskarne" v Ljubljani. Kazalo. Po slovenskem Rožu.3 Naša Podjuna.23 Dodatek. Koroško narečje, narodni značaj in poezija.35 Ižprehodi po Koroški Sloveniji. Spisal dr. Josip C. Oblak y Ljubljani 1920. Založil „Tourist Office" v Ljubljani. Tisk „(Jčiteljske tiskarne" v Ljubljani. . H, 44811 V PO SLOVENSKEM ROŽU. (Slike s proge in okolice.) Tam zadai za veličastno vzkipe- vaiočo stavbo ostro v obzorie zarisa¬ nih Karavank, za tisto mogočno fa¬ lango raznolikih gorskih vrhov in grebenov, ki zapiralo obzorie na se¬ verni nieii kraniske dežele, se šiiri ši¬ roka dolina okoli bregov riavooene Drave. Tako liubko in tako sanjavo se razprostira pod nogami razritih karavanskih oriakov. katerih vsak ima svoio markantno obliko, svoio krepko individualnost kakor iio ka- žeio edino še tirolski Dolomiti. Ka¬ kor zelena preproga leži tu pod si¬ vimi stenami in vrhovi. — liubko ob- robliena na zgorniem severnem kon¬ cu od prijaznega, porastlega sredo¬ gorja. ki io loči od enega najslavnej¬ ših in nailepših iezer na svetu. 3 l* Rožna dolina! Tako se nam ka¬ žeš. kadar stojimo in strmimo na ka¬ teremkoli izmed karavanskih vrhov od mogočnega Stola tia do veličastne Jene. in kdor te ie zrl z Golice v tvo¬ jem iutraniem in večernem čaru. ne žabi te nikdar. Nekaj neizmerno mi¬ lega leži v tei nežni oofcraiini. ki se razgrinia k nogam kraljice Karavank — v tem najiepšem delu celega Roža. ki sega skoro gori do Beljaka, in doli do podnožja sivega Obirja. Središče harmonične divno zaokrožene slike Rožne doline tvori ta bolj ravnici nego dolini podobni del gornjega Ro¬ ža s svojimi belečimi se seli in ble¬ ščečimi se stolni cerkvic na obeh straneh v mogočnih ovinkih vijočega se širokega srebrnega traka veli¬ častne Drave ... Nekai veselega leži v nokraiinskem značaju celega gore¬ njega Roža. čigar lepoto poveličuje na eni strani tista lepa terasa, v ka¬ tero ie vkovan svetlo zeleni sma¬ ragd Blaškega iezeira izredne maline v očigled krasni aristokratski podobi nailepše Karavanke — rdečkaste •lepe. na drugi strani pa za onim sre¬ dogorjem skrivnostnega Vrbskega ie- 4 zera temno oko. mirno čuieče med idiličnimi griči... Slika naipopolneiše lepote. kateri ni para in kateri nima pridelati ničesar noben umetnik — priročni prizor, ki ti va ne more pri¬ čarati ored tvoie oči noben slikar na svetu! Ta del gornjega Roža pa je tudi glavni kras cele Koroške dežele razun onega gorskega kota okoli Ve¬ likega Kleka, ki edino na Koroškem tekmuie do svoii lepoti, dasi v dru¬ gem žanru, s to krajino... Prsi se nam pa širiio in veselja nam igra srce. kadar te zremo doli s Karavank, pri zavesti, da si še. da si zopet naš da si še naša, zopet naša. nailepša in naidražia posest. — ti naš prekrasni slovenski Rož! Lepo zaokrožena celota ie ves iz¬ ključno slovenski Rož. segajoč od Beljaka, oziroma Skočidiola ob Dravi, doli do soteske v katero seeaio zad- nii odrastki Obirievi. iz katere stana Drava zopet v širšo dolino, spreiemši v svoie naročie bistro svoio sestrico Belo, da hitita združeni v Podjunsko dolino — v spodnji Korotan in niega prijazno sredogorje okoli Velikovca in Pliberka. 5 Ni pravzaprav meie med spodnjim in gornjim Poženi, vendar iu liudstvo strogo loči: oa tudi pokrajinski zna-- čai ie različen. Dočim ie gorenji Rož simbol radosti, ima na sebi snodnii Rož nekaj otožnega, zlasti Da v onem delu od Boroveli doli na da Mohlič. kier se viie Drava med nizkimi bre¬ govi. poraščenimi z divio. nepro- dirno hosto v malo obljudeni dolini, v katero kuka tu in tam skozi grozo¬ vite graDe hudournikov in razdra¬ pane drče divje-kr.asna. samotna gor ska skupina Košute s svojim izrezlja¬ nim. ostro nazobčanim hrbtom, za- kliučuie pa io krasni, veličastni Obir, ki straži naš Rož na skrajnem spod¬ njem koncu, pozdravljajoč na drugo stran že naše Podiunce ... Tudi SDodnii Rož ima svoie skrite naravne krasote, prekaša ga pa do moiem mneniu Gorenji s svoio ljubkostjo in pestrostjo -• predvsem pa ta sveža, zejena odprta pokrajina pod višavami Golice in njenih sosedov, nežna kot deviški cvet liliiin in burno krasna, kakor roža — • Rožna dolina! Po Le¬ poti soditi, bi mislil, da prihaia res tvoie ime od rože. v resnici bi io radi 6 svete krasote zaslužila. Nemci so io menda res odmerjali z [enoto nož¬ nega cveta, ko so orestavliali sloven¬ sko ime Rož v »Rosental«. Toda prvi naselniki. poliedelci Slovenci, so na šli tod ousto hosto. grmičevie — (neki strokovniak vsai izvaia ime Rož od starostov, »roždje«), — ki so ie iztrebili Slovenci. — od tod kra- ievna imena Trebnje (trebljenje), Ko- Danie. Rovte (od nemškega »roden« — kakor se še sedai nahaia v spodr niem delu Soodnieea Roža: -— oni so to dolino šele iznremenili res — v rožno leno. Dne 1. oktobra 1906 ie stekla pr¬ vič železnica, otvariaioč slavni Rož širnemu prometu, kateremu ie bil do tedai malodane povsem odtegnien. Rož ie bil pač slaven oo svetu, toda kdo ga ie poznal do tedai v detailu. v vseh njegovih skritih in očitih le¬ potah? Podgorje. Sveče, Podsinja- vas. Št. II}. Bistrica. Svetna vas, Št. Jakob itd. so bile več ali mani špan¬ ske vasi celemu turističnemu svetu, posebno pa še nam Slovencem, ki smo v prvi vrsti poklicani proslaviti to našo nailepšo posest pred svetom. 7 Ravno Slovencem ie bil Rož dosili- mal naiboli neznan, kakor sploh cela koroška Slovenila. Žalostno, toda resnično! To ozemlie rešiti za vsa¬ ko ceno ie bila in ie še naša deviza. Pri tei rešilni akciji nai ie bila naša pomočnica nova železnica. Nemško vaJovie ie grozilo, da pljuskne čez oziroma skozi Karavanke na Kranj¬ sko v našo Gorenjsko ... Taka ie bila perspektiva v našo bodočnost ob otvoritvi karavanske železnice. — vesela za domoljubne, žalostna za narodne lenuhe. Toda mci namen ni. razmotrivati politiko nego sprovesti potnika od Celovca ob znameniti tei progi, tia do onega žrela v Podrožci. ki ie zve¬ zalo tistega leta koroško Slovenijo s Kranjsko. Seznaniti hočem občinstvo s to progo ter pokazati, da ie celo železniška vožnia sama na sebi pre¬ krasen »izlet«. V duhu vidim in slišim na novih celovških peronih klicati jugoslovan¬ skega vrataria imena slovenskih po¬ staj v Rožu. češ. da odide vsak hip hlapon čez tisto liubko gričevje, na katerem počiva slavno Žihpolie —. v 8 Rož ... Smuknemo v železniški ku¬ ne in komai se dobro zavemo, da se neliemo. imamo že za seboi zadnje hiše celovškega mesta in Št. Ruper¬ ta. ki ie Celovcu to. kar ie Ljubljan¬ čanom Šiška, a smo tudi že na prvi jugoslovanski postati Vetrinie (Vik- tring). ki ie bližia Celovcu nego Št. Vid ali Laverca Ljubljani. Zidovle razkošnega vetrinjskega samostana zre resno in mogočno v okolico: ob¬ daja ga divni park. segajoč do ob- rastlega brega, ki Domaka že svoio nogo v Vrbsko jezero. Okoli njega pa se beli prijazno selo. rojstni kral slavnega Slovenca Tomaža Košata, ki ie zapel na nemškem jeziku toliko lenih slovenskih narodnih pesmi in raznesel n jih slavo oo celem svetu.. Od Vetrinia se vleče v osojniško sredogorje povzdolž kotlasta dolini¬ ca v kateri se zrcali v tihem zatišju sedem iezer. med niimi naivečie lio- tiško iezero. Skozi to mično dolino vodi lepa cesta tia do Škofič in Lo- gevasi — vzporedno z dolžino vrb¬ skega jezera. Osojniška dolina sed¬ merih iezer! Prelepa kolesarska par¬ tija, vse premalo znana širši javnosti. 9 Bele hišice, raztresene do vetrinj¬ skem in celovškem polju. beže pred našimi očmi. zeleni travniki Dlešeio okoli nas v velikih kolobarjih. — Ali lukamatija iame huiše pihati in po¬ časneje voziti. Vzoeniati se ie začel oo zmerni strmini, da doseže nainižie široko gorsko sedlo (usedo) v dol¬ gem sredogorju takozv.ane Osoinice. katera loči Rož od celovške ravnine. Le-to sredogorje, kratko »hure« (go¬ re) imenovajio se vleče ob južnem bregu Vrbskega iezera. no celi nie- gorvi dolžini. Da tla doli do Podjunske doline — do svoji dolžini kolosalm rorski hrbet kakor velikanska dolga kača. Razgled iz železniškega kupeja pridobiva na mičnosti in razsežnosti. Kar se'zablisne k nam gori skrajni vzhodni del Vrbskega iezera izDod zelenega gričevia. ki ga opasuie na obeh straneh ... Skoro Da nam mine ta mikavni razgled: kaiti hlat>on ie prišel v po¬ ložno grapo, do kateri Diha z zadnji¬ mi močmi na sedlo ali bolie na gor¬ sko osoiniško planoto v goriomenie- nem goroviu. ki ie imenuje Nemec 10 '>Satnitz« okoli Žihpolia. Le kratek čas traia ta vožnja brez razgleda. — mahoma oa se zasvetli. in nred nami se širijo pestri pašniki in polja, liub- ko obrobljeni s košatimi gozdovi... Na Žihpolju smo. Doli na žihopoljsko štaciio zre s čisto neznatne višine slavna romarska cerkev z raztrese, nimi hišami v bujnem zelenju. To le tisti Celovčanom tali priljubljeni m od njih toli opevani kraj Maria Rain. Ime prihaia po Scheinigu — od »Seigbichl«. ki se ie popolnoma po¬ zabilo. Imamo tudi drugo Žihpolie se¬ verno od Vrbskega jezera. Oko in srce nam veže prelepi po¬ gled. ki se nam ie nenadoma odorl na impozantno postavo Vel. Ojstrca (Obiria). na divie razrito Košuto, na značilni masiv Orlovca, straže boro¬ veljske: le — tema odzdravlia na drugi strani slavna, raztegnjena Žin- garica. v sredi med obema pa ie za¬ rezana dolina potoka, prihajajočega izpod slavnega Ljubelja. Tudi del Spodnjega Roža se nam odpre in tu- intam zablisne v produ kos srebrne¬ ga pasu veličastne Drave. Očaruioč na ie prvi pogled, ki se ti odpre iz že¬ li lezniškesfa kupeia. ko zaviie železni¬ ca na breg tik nad Dravo DOd Hum- perkom. raz kateri se nam Dokaže skoro cel Rož v vsei svoii krasoti. Posebno mično ti leže kakor na ze¬ leni preprogi znane Borovlie pod Or¬ lovcem. — Prav tako te iznenadi ta razgled, kakor oni na celovško rav¬ nino. na mesto celovško in iezero vrbsko, ako prihaiaš z vlakom od na¬ sprotne strani, to ie'iz Roža čez žih- Dolisko planoto na sever. Ne vem. kateremu bi dal prednost. Vsekakor moram reči. da se že iz železniškega kupeia vidi na tem predelu toliko raz novrstne pokraiinske lepote, da ie že vožnia sama na sebi velekrasen pla¬ ninski izlet ne glede na tehnične za¬ nimivosti niene zgradbe. Pod Humperškim gradom, ki kra- liuie vrhu brega nad Dravo ter pre gleda ves Rož. kot niegov značilen znak in čuvai. se prepeljemo čez ši¬ roko Dravo po železnem, impozant¬ nem mostu na drugi breg. — V Rožu smo. — na Drvi štaciii snodnierožan- ski. Svetna vas. turistovska štaciia za goro Žingarico. odkoder se odcepi stranska proga v Borovlie. 12 Prost nam te razgled po vsem Rožu doli do odrastkov gorostasnega zidu Velikega Oistrca in gori oroti Gorenjemu Rožu. v čegar ozadju sto- ii. kakor velika kulisa častiti oteč sta¬ roslovanski. sivi Dobrač. na videz či¬ sto osamljen ter pozdravita iz neod- rešene slovenske Koroške iznad Be- liaka. Vseokoli oa nas oozdravliaio vsi znameniti vrhovi, med vsemi pa nailepši, naimpozantneiši — preleka Jepa. ki se ogleduie v enem naimifei- ših. naisvitleiših iezer koroških ... Le mogočni Stol. sivi poglavar Kara¬ vank. skriva svoio glavo za gozdna¬ tim predgotiem. in ored našimi očmi se iameio vr¬ stiti v pestri dolini vse te bele. svetle koroške vasi od Svetne vas dalie —■ čarobna slika ene nailepših jugoslo¬ vanskih pokrajin! Potoki in hudourniki, izhaiaioč iz Karavank so zarezali od Svetne vasi gori deloma gioboke tanke, ki so ore- mosteni. — deloma pa so nanesli stožčaste naplavine, vsled tega so na¬ stali v Gorentem Rožu sitni klanci, katere tisočkrat prekolne sleherni ko- 13 lesar. Pa tudi ta Dozabi vzpričo kra¬ sne pokrajine vse klanske težave. Onstran železniškega tira ooma- kniena bliže k podnožju gozdnate Žmgarioe se svetlika vas Kaplja. — Komai se ie jel vlak dobro premika¬ ti iz Svetne vasi. že švignemo skozi drugo vasico Št. Janž. že prav pod bregom Žingarice. kateremu se tudi približa železniški tir. Čez par minut na zopet drdramo mimo Podsinie va¬ si. katero so Nemci tako lepo krstili »Hundsdorf« (prav tako okusno, ka¬ kor Sinjo vas »Scvveinsbichl« ali Si¬ njo ali Svinsko planino v »Saualpe«), dočim se z nasprotnega brega (»v hurah« »v gorah«) zasvetlika vsak hip kaka svetla cerkvica z belimi seli sredi buinega zelenia. med vse¬ mi naimičneiša Bilča ves (Biloovs). Nad c_elo pokrajino pa ponosno kra- liuie gori na bregu nad dravskim mostom sivi humperški grad (Hoh- lenburg. nrav Hohlenburg; ime nam¬ reč prihaia od kotlin, ki se nahaiaio v bregu). Vozečim se ob bregu, se nam po¬ gled nekoliko omeii. toda ljubkost bližnje okolice nam tako prevzame 14 oko in srce. da daliave niti ne išče¬ mo in skoro ne čutimo sprevodniko¬ vega glasu: »Bistrica v Rožu«. Goto¬ vo naiznamenitneiši krai ob železni¬ ški Drogi, ne le z ozirom na industri- ialne naprave, nego tudi raz tutf- stovsko stališče. Odtod vozi skozi veleromantični Medii dol glavna pot na Stol. Še ni dolgo od tega, kar se ie otvorila na Mačenski planini pod Stolom in iglastim Mačemskim vr¬ hom lena. velika turistovska koča (bivša Klagenfurter Hiitte) sedai Rožanska koča. Slov. Dlan. društvo ie tod že v onih težkih časih zasta¬ vilo svoie moči ter zaznamovalo pot gori znameniti mali cerkvici, ki gle¬ da izza zelenega drevia na neviso- kem bregu doli na vas in v strugo Bistrice. Bistriška grapa se tik pred vasio zoži v ozko sotesko, globoko zarezano v skalovje. Od te cerkvice, katere zidovie kaže vse polno lu¬ kenj od franooskih krogeli iz leta 1809, vodi naprei lepo izpeljana za¬ znamovana not nekoliko časa nad robom doline bistriškega potoka, po¬ tem pa zaviie na desno po bregu proti slavnim Svečam, komai pol 15 ure oddaHerrm od Bistrice. — Sveče so lena farna vas ood bregom, roistni kraj Einspielerjev; nimaio danes še postajice. čemur se ie čuditi. — a io izvestno dobe. Od tu vodi pot na Kočno in čez sedlo Kočno na Kranj¬ sko. Kakor iz Bistrice, dospe se tu¬ di odtod do broda čez Dravo na na¬ sprotni breg v vasico Bilčovas ali Mošenice in naprej skiozi dobenski gozd v Osojnici ali v »gorah« na Hodiško »ezero. ki se samotno zr¬ cali v sredogorski pokrajini. Od Ho¬ diš ni več daleč v Ribnico ob Vrb¬ skem iezeru. Tia čez »hure« pač vleče vsakega prijatelja narave in zmernih gorskih tur. Planinec io se¬ veda mahne gori v Karavanke na Kočno ali Belščico. Posebno priporočati pa ie ti¬ stim turistom, ki gledaio nairaiše gore od soodai. a vendar liubiio lepo naravo, da nastopiio lepo gozdno zaznamovano pot skozi samotno, deloma tudi neoorastlo pokrajino od Bistrice do prihodnje postaje Pod¬ gorje. Ta not ie predvsem imenitna bližnjica' kaiti cesta od Sveč. oziro- 16 m a Bistrice v Podgorje se vije v klancih, dočim vodi ta Dot večinoma do ravnem, mimo edineea malega zaselia Stuke. V idilični samoti vodi ta not večinoma do gozdu, kiier ore- korači razrito strugo Male Suhe. končno Da privede na oestre. Drave Dlanirtske pašnike, tik pred prijazno vasico Podgorje, ki se zasveti on¬ stran brega Velike Suhe. To je orna slavna božja pot. — znana Nemcem pod »Maria Elend.« Grapo Velike Suhe premaga železnica do precej impozantnem viaduktu, ki na se ji moramo umakniti s pašnikov na ce¬ sto. Železniška proga teče vzporedno z našo opisano potio: tudi z nie se nam odpre krasen pogled na divie razriti Kozjak in na ne mani impo¬ zantno Vrtačo. Čez grapo Male Su¬ he. ki tvori meio med Gorenjim in Spodnjim Rožem, je zgraien lep via¬ dukt. Samotna ie nokraiina med Svečami in Podgorjem, a ta samota le ooveličuie romantiko cele okolice, nad ktero se vzpeniaio veličastne stene karavanske. Oteč Dobrač. ki nas ie ves čas od Svetne vasi pa do 17 2 Bistrice pozdravljal, mogočno zapi¬ rajoč ozadje Gorenjskega Roža, se ie Domakni] nekako sramežljivo na stran. — v ospredje Da stopi v dalji lepo položna Osojščica (tudi Gorli- ška planina. Gerlitzenalpe), kateri pere noge Osojsko jezero, niei pa odzdravlia veličastna Jepa, ki mo¬ gočno dominira nad celim Gorenjim Rožem in beliaško ter baško oko¬ lico. V veselem miljenju Gorenjega Roža smo! Vesel pa nj samo pokra¬ jinski milje. veselo ie tudi slovensko narodno življenje. Približujemo se slovenski narodni trdnjavi Št. Jakobu v Rožu. A Podgorje ni le znamenita božja not. nego ie tudi lepa štaciia za turi¬ ste. ki nočeio za izpremembo čez Su¬ ho (vzhono zasedo eoliškega grebe¬ na) na Golico ali v Jesenice, ali za one. ki hodijo radi do lepih livadah mimo Leš v Št. Jakob. Št. Jakob namreč ne leži ob železniški progi nego nekako v centru cele. razširje¬ ne pokrajine. Svet ob iztoku potoka Bistrice v ravnino, oziroma dravsko dolino ;e silno razrit. V glavno stru- 18 go bistriškega Dotoka sega več stran¬ skih erao. Dred vsemi radiški graben, ki ie tudi cremosten. Viadukt čez graoo bistriškega Dotoka Da ie zna¬ menitost Drve vrste. Razrita bregova veže 52 m visoki železni most, Doči- vaioč na gorostasmh kamenitih steb¬ rih. Z markirane Doti. ki se snide Dred Lešami z ono. ki vodi iz Št. Jakoba čez Kladie na Golico, ie pogled na most čudovit. Most ie sicer drugega žanra, kakor borovniški, ki ie dosti dališi. toda s svoio veličastnostio se lahko meri z borovniškim na Krami- skem. Soominia me na most čez Tri- sano na Vorarlberškem. Onstran brega Dod zelenimi trata¬ mi se skrivalo med sadnim dreviem nriiazne Leše. kier leži Janežičev dom s svoiim daleč naokoli znanim krasnim sadnim vrtom. Odtod Da ni več daleč niti v Podrožco. niti v Št. Jakob. Pustimo za sedai Podrožico na strani, srce nas žene iz Leš zopet doli z brega v drago manišo graDO. ob katere izlivu v leDo dravsko dolino ie Doserana liubka čedna vasica. 19 2 * Oko se nam ustavi v veselem mi- lieiu Gorenjega Roža in naš pogled se noče ločiti od one Donosne narodne trdniave, ki nas ie vedno navdajala z Donosom in zanosom v naibridkeiših urah našega narodnega trplienia. — Št. Jakoba v Gornjem Rožu! Po¬ zdravljen mi! Krasna ie tod cela Dokraiina. nad katero kraljujeta Golica in Jena s svoiimi sosedi. Buini travniki in ro¬ dovitna oolia se širijo tia do Drave, ki se drži bregov skrajno vzhodnega tistega oriiaznega sredogorja, v ka¬ terem ie Doseianih toliko vasic, iz¬ med katerih ie naisvetleiša Št. Ilj Nad Sv. lliem v sredi gričevite po¬ krajine med zahodnim koncem Vrb¬ skega jezera in Rožem se vzdiguje daleč naokoli vidni Jerperški vrh s cerkvico Sv. Katarine. Odtod vodi zaznamovana bližniica od Vrbe sko¬ zi zavedno Logovas nad Vrbskim je¬ zerom v Št. Jakob; — ogne se nam¬ reč Rožeku. skozi katerega vodi ce¬ sta v velikem ovinku na dravski mošt. Pa vrnimo se k železniški progi! Nedaleč od Št. Jakoba se snidemo z 20 novo proso, ki dirži ob Beljaka čez že večkrat imenovano teraso blaško, potem se na zapeljemo popolnoma v okrilje sora v vedno boli zožujočo se dolino Bistrice. — v Podrožco. Raz¬ gled se omeii. sorska romantika sto¬ pi v ospredje. Krasni kolodvor na nasipu, nasutem z materiialom. ki so ga vzeli z karavanskega predora, ie slavno torišče turistov, katere vabi tod naibližia pot na vrh Gobce, Rož- co in čez nio na Kranjsko, na Babo. .lepo i. dr. Od postaje Podrožčice odpiha hiapon po visokih nasipih nekoliko časa no vedno boli ozki in romantični dolini, a skoro se pokaže onstran mo¬ stu čez Gračenico. ki pridrvi po stranski grapi izpod divie Plevevni- ce in Jepe v Podrožco. — črno žrelo, ki nas požre in nam za dobrih 10 mi¬ nut vzame vsak razgled — Karavan¬ ski predor! Ko se zooet razsvetli, nas že pozdravila naša lena Kraniska dežela in skoro smo že tudi v naših gorenjskih Jesenicah. — Trudno nam ie postalo oko ob tei krasoti, polno nam ie srce. omamlje¬ na nam ie duša ... Preveč za enkrat 21 kakor da nismo kos soreieti toliko leoote v svoio dušo ... Zrli smo nai- leoši kos naše jugoslovanske domo¬ vine. biser Koroške — naš prekrasni slovenski Rož! 22 NAŠA PODJUNA. Koroška Slovenija — kolikor nam ie ie priznane do Sl. Germainskem miru kot Plebiscitne cone. a Dod na¬ šo upravo, ki io smatram že kot ne¬ sporno slovensko ozemlie — ie raz- deliena v dva velika dela. Ta dva dela tvorita vsak zase Drecei lepo zaokroženi, ne le geografski nego tudi Gospodarski in administrativni celoti zase. To sta slovenski Rož. h katere¬ mu ie priklopljen tudi iužni del Vrb¬ skega jezera z Osojnico — in pa — naša Podjuna, h kateri ie vzeti na lužni strani dolino Bele (Železno kanlo) ter nio obdaiaioče gorovje, na zahodni strani oa ravnino Pokr- ško-Grabštainsko. Na severni strani straži Podiuno mogočni raztegnjeni gorski hrbet s svoiimi odrastki, v katerega seže v ostrem kotu naša 23 naiseverneiša meia: to ie tista kra¬ sna. vedra Sinia Dianina, ki nam ie čuvala kot naravni obrambni iez im •nepremagljivi zid skozi stoletia nred raznarodeniem ne-le našo Podjuno, nego tudi celo takozvano Celovško kotlino. Sinia Dianina, ta straža ood- iunska. ie in bo ostala. — in nai pri¬ pade Celovec z okolico nam. ali ne — naiseverneiša točka naše Jugosla- vanske države morda stoletia in sto¬ letia ... Jedro in srce tega druzega dela Koroške Slovenile Da ie Dreleoa Pod-' iunska dolina s svoiimi širokimi oolii. katera obrobliaio na severu zmerni in Doložno se dvigaioči holmi. — od¬ rastki Sinie Dianine, ki pošilja svoje gozdnate oredstraže na eno stran proti Krki in Dravi, na drugi pa proti dolini Labudski. Na iugu io zapiralo stene starodavne oravliične Pece. pod katerimi SDi voiska kralia Mat¬ jaža. Kot nekak meinik na iužnem nem robu med Rožem in Podiuno pa se dviga slavni sivi Obir. oomaknien v ospredje cele ookraiine in navidez čisto odločen od glavnega gorskega hrbta Karavank in Košute — ta Dravi krati slovenske Koroške. Z nobenega 24 vrha ne pregledaš tako leno obeh teh dveh boli ali mani samostoinih delov koroške Slovenije: našega Roža in naše Podiune. Mogočno postavljen v kotu med dolino Frajbaha* in Belsko (Železno- kapelisko) ter Obirsko dolino. — ve¬ zan s skrajnim koncem Košute samo no nizkem sedlu Saidi. — se vidi kot samostojen gospodar in mernik ter neodvisen stražar tako nad Rožen:, kakor nad Podiuno. Ravno vsled te imenitne poziciie med Rožem in Podiuno pa ie Obir eden naiimpozantneiših koroških raz¬ glednikov. ki tekinuie kot tak samo še z Dobračem. stražo beliaško ter naivišiimi vrhunci Visokih Tur. — Temu delu ne prištevam onega sanjavega gorskega kota. ki ga loči Jezersko sedlo od Belske (Železno- kapelske doline). — pod stenami Kočne in Grintovca enega naikras- neiših gorskih kotlov naše domovi¬ ne. ki se kosa s sklepom Logarjeve doline in z Vrati pod Triglavom. To * Navadno v rabi izvira ime od nekdaj prostega ribjega lova, sicer pravilno slo¬ vensko »Borovnica«. 25 ie naše divno Jezersko, ki ga Nemci že v mirnih časih pravzaprav niso prištevali Koroški in era imenovali že tedai Jezersko republiko, prav tako kakor Sele pod Košuto, ki so bile tudi »republika« zase. To gorenie Jezersko ie od Kokr- ske doline gori geografično tako spo- ieno s Kranisko. da se moramo le čuditi, kako ie mosrlo priti do tega. da ie bilo sklopljeno skozi stoletia s Koroško. Jezerčani so po Jezerskem sedlu od ostale Koroške tako odre¬ zani. da so morali v dobi velikega snega prekiniti vsako zvezo s svoio kronovino. s katero itak tudi sicer niso imeli na že skoro prav nobenih, niti gospodarskih, niti familiiarnih. niti političnih stikov. Zato nam le nemška milost v zvezi z mirovno konferenco brez nadalinega in brez orebiscita prepustila to Jezersko, ter s tem indirektno priznala ta evrop¬ ski — škandal. Da Jezerčani niso imeli svoiih oblastmi v Kraniu. nego v Železni kaoli. to ie pač moglo obstaiati le v državi neverjetnosti in — škandalov, kakor ie bila ranika »maika« Avstri¬ ja. Koliko časa oa se bo pustilo Je- 26 zerčane tudi v Jugoslaviji še iskati svoie oblastniie in Dlačevati davke — v Železni Kaplii, — more pač biti samo vorašanie časa ... Ravno tako ne prištevam k Pod- iuni tudi brez orebliscita nam Dreou- ščeno dolino Meže s Črno in Guštat- nom. ki gravitira popolnoma na slo¬ venski Štajer in ie z njim tudi že brez nrebliscita zvezan pod okriljem Slo¬ venjegraškega okraineea glavarstva. * Kakor ima Rož danes že svole središče v Borovliah. tako ima bo¬ gatejša Podiuna. ki ie tudi do obsegu dosti večia od Roža. — dvoie svojih središč, in sicer eno v svoiem sever¬ nem delu severno od Drave v Ve¬ li k o v c u . in v svoiem iužnem iuž- no od Drave v Pliberku, ako od¬ ločim Železno Kapljo kot mali. po¬ stranski centrum v Belski dolini v vi- 1 sokogorskem zatišiu. Ako izvzamemo visokogorski kot okoli Železne Kanlie med Obirjem. Ovčevo in Peco. moramo reči po splošnem okusu, da prekaša v celoti slovenski Rož s svoiim Baškim in Vrbskim iezerom. s svoiimi Kara- 27 vankami. Košuto in Selami no orirod- nili krasotah našo Podjuno, dasi ima tudi ta svoie sicer ne tako razelaše- ne in svetu oznanjane. a skrite ne¬ poznane lepote Tu mi ie omeniti nred vsem tisto liubko. med zmernimi holmi se zrca- leče tiho Kloninisko jezero, ki pome¬ ri ia za Podiuno v malem to. kar oo- menia Baško -jezero za slovenski Rož Kdor Hubi ravnine in zmerno gri¬ čevje. ta bo našel v Podjuni to. kar na ide oriiateli solnčnih goric v soln- čni Dolenjski ali tudi Štajerski. In da ni ta primera čisto brez vse podlage ie priroda tudi tukaj ovenčala nekat solnčnih bregov okoli Žitare vasi z vinsko trto. tako da ni neupravičeno ako govorim o tem predelu kot ko roški Dolenjski. V ravninah Podjunske doline pri¬ de pred vsem na račun kolesar, ka teremu so odprte široke in leoe ce¬ ste med Velikovcem. Grebiniem. Rudo in Pliberkom z vsemi mogoči¬ mi zvezami na vse štiri strani sveta Pri vasi Galiciji ia Mohličah stopi Drava iz tiste maloobliudene. a ro- mantiške doline, ki tvori skraini ko- 28 nec Roža. v širšo dolino. Tam sprej¬ me v svo'ie naročie našo obmejno reko Krko, ki seče Celovško ravni¬ no v dva dela. Drava zapušča dolino visokogorskega značaja. — naš divni Rož. — in prehaja v našo pestroliub- ko — Podjuno, iz katere stopi zopet blizu Štajerske tneie. spreiemši v svoie naročie Labudnico. Tam priče¬ nja krasna dolga soteska, ki se raz¬ širi šele tik pred Mariborom v širno Mariborsko oolie. od koder nastopa naša Drava pot v širne hrvaško-sla- vonske plan lave ter daie liki niena sestra Sava za vedno slovo planin¬ skemu čaru. 5?» Kar leži v tem delu koroške Slo¬ venije zahodno onostran Drave v ti¬ stem kotu ki ga tvori z nio reka Kr¬ ka, ie tako SDOieno s celovškim po¬ ljem (Orabštajn. Pokrče), a tudi tako maihen del. dia ga ie smatrati le kot nekak »privesek« Podjuni. Vse pa. kar leži v tem delu južno od Drave in severno od nie nad Ve¬ likovcem. oa že danes gravitira. — v kolikor se ne čuti samostojno go¬ spodarsko. etnografično in geografič- no celoto, — na Maribor, prav tako. 29 kakor Rož na Gorenjsko, s katero ga veže tudi pokrajinska sorodnost. Severno od Drave kraljuje impo¬ zantno Dostavljen na rob odrastkov Sinie Dianine naš starodavni Veli¬ kovec čeear impozantna lega me SDominia na naš častitljivi starodav¬ ni Kranj. Na mostu čez Dravo pod Velikovcem stoječemu ti kliče to krasno ležeče mesto nehote v spo¬ min slavno prestolico naše Gorenjske. In prestolica v ookraiini nad se¬ vernimi bregovi Podiunske doline, le tudi Velikovec, to najsevernejše me¬ sto naše Jugoslaviie. Kakor čuvajo nad Kraniem visoke Karavanke, tako straži naš Velikovec sicer ne tabo sli¬ koviti. a vendar mogočni, silni in raz¬ tegnjeni hrbet naše Sinie planine. Da ne bo zamudil noben sloven¬ ski planinec ob svoiem času enkrat Dolezti na to najsevernejšo točko naše domovine in da ne bo tudi naše planinsko društvo moglo prezreti te¬ ga našega severnega rtiča, ie goto¬ vo. Upam. da se bomo planinci še kdai pozdravljali v svoiem planin¬ skem domu na našem skrajnem severu. Na Dobočiu te slavne planine leži ena naivišiih gorskih vasi Diiekše. ki 30 so bila ena naših črvih narodnih trd- niav na tem skrajnem koncu koro¬ ške Slovenite. Mnogo se iih ie ime¬ novalo v naših narodnostnih boiih na Koroškem, sai v njih se ie kon¬ centriral naš davni tabor, ki te vzdržal Drav do zadniega ... Iz Velikovca ie krasen prehod po vzorni cesti čez Grebini in Grebint- sko sedlo v dolino Labodinice v Št. Andraž, ali na čez Rudo. čez Gručo v Št. Pavel. — partije, ki iih bo vzel v svoi program vsak slovenski kole¬ sar bodočnosti... Na iueji od Drave, ki se zaie doli od Velikovca v globoko grapo, nam ležita med nolianami in livadami na enem koncu Dobrlavas. na drugem koncu na dobro znani Pliberk. Kdor liubi oolia. tista ravna rodovitna oo- lia. ki iih more uživati le srce prave¬ ga distingiranega oriiatelia narave bo našel tudi v tei ravnini skrito pri¬ ročno krasoto: sai isto naide v pri¬ rodi novsod le oni. ki zna listati in brati v knjigi prirode ... Kdor na sili v gore — tudi ta bo prišel na svoi račun v naši Podiuni. Saj ga vabi pravljična Peca na svoje raztegnjene, več kot 2000 m visoke 31 robove, vabi era Ovčeva na eni stra- n\ na drugi na naš stari Obir in vsi ti nešteti Drehodi iz Železookaoelske doline na eno stran v raiskoleuo. divieromantiono dolino nod Košuto, v kateri nočivaio slavne Sele. ali nrehodi mimo * Pavličeve stene ali Ovoeve v Solčavo, ali dolino Meže in Orne. Pa tudi sredogorje. ki se koniči v kotu med nliberško ravnino. Dravo in Mežo. ter ima svoje sredi¬ šče v Stroini. ni brez vabliivih točk. — zanimivo na tudi v etnografičnem oziru r voiih gorskih nrebivalcih starih .. navad ter originalnega čistega narečia. do katerem- se odli- kuieio Podiunci SDloh. Vse to nam Dodaja "\aša Podjuna, ki bo našla v okriliu Jugoslavije svo- ie oriiatelie in občudovalce, kakor iih ie že davno našel slavni Rož.Tek¬ movala bodeta ood okriliern maike ene oba *a dela za Drvenstvo: ali Rož'. - 'una? Težka bo odloči¬ tev c duik si bo vzel — oba. ter našei tekmo — neodločeno ... 32 Dodatek. Koroško narečje, n dni značaj in poezija. .d Slovenci imamo mnogo dialektor, pri katerih se kaže vpliv tujerodnega soseda, s katerim je moral dotični del naroda deloma vsied' gospodarskih zvez, deloma vsied skupnih uradov in mešanih krajev več ali manj 1 obče¬ vati. Tako je sprejel tržaški in gori- ški Slovence tujko iz italijanščine, dingi Slovenci germanizme. Pa tudi na naglas in. narečje dotičnega jezika je imel tuji jezik vpliv. Kaši bivši gospodarji so to izko¬ ristili in to razliko poostrili ponekod tako daleč, da so ustvarili umetno animoznost in separatizem med po¬ sameznimi plemeni. Hoteli so različ¬ nost slovenskih narečij izkoristiti, ter zasejali med Slovence seme ljuljke separatizma ini medsebojne mržnje s, tem, da so ščuvali Kranjca proti Korošcu, tega proti Štajercu, Pri¬ morca proti Kranjcu itd. ter podpi- 3 * 35 rali vse tiste elemente, ki soj bili za tak separatizem dostopni. Slovenski narod s svojimi zdravim instinktom se po ogromni večini ni' dal izrabiti ter ostal, odkar se zaveda, od! vse¬ slovenske in potem od jugoslovanske ideje tako prožet, da je bila hudobna nakana prav do rešilne svetovne voj¬ ne preprečena. Ta nakana pa je na¬ šla na onem, od ostale Slovenije po mogočnem gorskem zidu' Karavank odrezanem najlepšem delu slovenskih dežela kolikor toliko rodovitna tla. Hujskanje koroških Hemeurjev je naj klasične j ša priča za to, kako so hoteli! Nemci iz koroškega naročja kovati politični kapital. Kajprvo so proglasili koroški slovenski* dialekt za posebno od slovenščine popolnof- ma različno „špraho“, potem pa so v svojih političnih časopisih, v dr¬ žavnem zboru in v svojih psevdor znanstvenih knjigah označili ta „ko- roško-sloveuski“, ali kakor so ga ime¬ novali „windischaiiski idiom" kot enega „najgrših jezikov". Uspeh ni bil tak, kakor so ga, pričakovali, toda * To delo vršijo zdaj neki jezikoslovni pseudoznanstveniki v okrilju antante komi¬ sije ! 36 delu slovenskih Korošcev so vcepili s tem blatenjem njihovega dialekta („windischi ist sehiach") nek nena¬ raven sram in rnržnjo do jezika ali narečja, ki jih ga je mati naučila. Ker se koroško narečje vendar le precej razlikuje od kranjskega in še posebej od slovenskega književnega jezika, katerega so jim slikali kot po¬ seben jezik, obenem pa niso dajali koroškim Slovencem prilike v šolah se seznaniti z lepo 'in čisto slovenšči¬ no, je bilo to izigravanje „koroškega idioma" eno poglavitnih sredstev za germanizacijo. Le-ta pa vendarle ni mogla pri vseh nasilstvih vsled pri¬ rojene konservativnosti slovenskega življa doseči vsaj do leta 1014., ko je izbruhnila za nas rešilna svetovna vojska, svoje zmage. Vsled zasluge nemške politike je koroško slovensko narečje postalo na¬ ravnost slovito. Ali vprašati mora¬ mo, ali je res med koroškim narečjem in pismenim slovenskim jezikom ter drugimi narečji taka razlika, da je o isti vredno govoriti? I)a in ne! In tu igra zopet ulogo geograficna delitev Koroške v spodnjo in zgornjo Koroško, samo da je treba velik del 37 Gorenjega Roža pritegniti k Spod¬ njemu. V Ziljski dolini in beljaški okolici se narečje precej razlikuje od onega v Rožu in celovški okolici in le-ta zo¬ pet od podjunskega na skrajnem vz¬ hodu na meji Štajerske. Čudovito je dejstvo, da govorijo Ziljam, to je na skrajnem severu bivajoči Slovenci, ki so nemškim vplivom najbolj eks- ppnirani, izredno lei»j narečje, ako postavimo za merilo lepote narečja podobnost istega pismeni slovenščini. Z narečjem Zdljanov in tudi z na¬ rečjem, ki ga govore Slovenci v Ka¬ nalski dolini, se nam ne bo torej da¬ lje pečati, pač pa z narečjem v ce¬ lovški okolici in v Rožu. Najznačilnejše za to narečje je pač, da Korošci v team delu izgo¬ varjajo črko „k“ bolj ali manj ne¬ razločno. Ako pa se poglobiš v to koroško govorico in se ji privadiš, kmalu zapaziš, da. imajo ti Korošci tako značilne in lepe slovenske iz¬ raze, ponekod naravnost Originalne primere in 1 ene načine izražanja, da se moraš čuditi, kako so mogli ti Korošci, kojili materni jezik se je toli zatiral in katerim se je hotela nem- 38 šcina na naravnost brutalen način vtepsti v glavo, ohraniti toliko samo¬ svojega jezika. Koroško narečje je in bo ostalo prevažen vir za jezikoslov¬ ce in, tiste, ki so poklicani nam iskati izrazov, ki jih celo na Kranjskem pogrešamo. Res jo, cla ima morda .Korošec v svojem dialektu.! veliko germanizmov, dai celo slovenskemu jeziku prilagodeihe nemške besede, toda temu nasproti moram poudarja¬ ti, da je to le razvada. Smelo trdim, da vsak Korošec ve in zna poleg nemškega izraza, ki mu je prišel v razvado, tudi svojo „slovenjo“ bese¬ do. Posebno nam dime uho, da Ko¬ rošec rabi za predlog „pre“ nemški predlog „c“ (zu), da reče mesto „pre- malo“ — „cmav“ ! To je pa tudi edi¬ na napaka, ki se mi je res videla v početku odurna, da. celo smešna, a zaradi te malenkosti delati križ čez vse koroško narečje in je smešiti, je naravnost neodpustno. Da izgovar¬ jajo Korošci „1“ kot „v“ in „k" pred i, j in e kot „č“, pa daje njihovemu nareč ju, .kakor tudi gotren jsfemu, pri¬ jetno mehkobo, ki prihaja posebno t narodnih pesmih do popolne veljave! Kič manj simpatična posebndst je, 39 tla Kozani mesto bolj ali manj trde¬ ga „g“ izgovarjajo mehkejši „h“. Manj simpatično je, da. ponekod, kakor sem že omenil, ne izgovarjajo črke „k“, nasprotno pa pred nikalni¬ cami predtikajo ravno ,,k“ (enako kot tildi drugod pri nikalnici ne: ,,nak, naka“), kakor: „kni, kne, Ima" ~ „ni, ne“ ter da izgovarjajo pred i in za „v“ — „b“: visok — bisok; krčijo pa ponekod posamezne zloge zlasti pri nikalnicah, kakor „nea“ — ,.nič ne“, „nči“ — ,,nie ni“; „e“ iz¬ govarjajo v gotovih slučajih za „ije“ (lijep—lep), prilično kakor hrvateki ijekavci ; tudi nenaglašeni „e“ za „a“ (latim — letim), braz = brez, išeam — iščem,; izaro = jezero). Tudi „o“ se različno izgovarja pod dolgim po¬ tisnjenim naglasom kot „ue“ (niiee = noč, urnost = most-),' donim se v Zgornjem Rožu izgovarja, kot; čisti „u“, kakor po mnogih delih Slove¬ nije (must = most). Značilna je prepozicija „dro“ in „dra" (nastala iz dobre), ki služi kot adverb za nemški „wOlil“ (dro Vesiev = wohl froh) ; „horta“ in „dovta“ pomeni tja gor (gor tja) in tja dol (dol tja). Omenim naj še po- 40 osebnost, rla štejejo Kolrošci mesto ,,desetic“ od štirideset naprej ,,r©do- ve“: dvared. tri dej st, štirradi, pebred, šistred itd. (če je kdo stopil v štiri¬ deseto leto, pravijo, da je začel ..ve¬ di mešati^). Torej same malenkostne razlike, katere mi je omeniti, — ne toliko za¬ radi boljšega razumevanja koroške¬ ga dialekta, kakor zaradi popolnosti razprave in — zanimivosti. Podjunsko narečje se precej raz¬ likuje od rožanskega; ohranilo je med drugim tudi še prvotne slov. nosne samoglasnike. V besednem oziru pa je poleg dolonščine in notranjščine morda najčistejše in naj bogatejše slovensko narečje. Izvirnik starejših slovenski k izrazov ima Korošec, brez- primerno več, kakor katerokoli dru¬ go* slovensko narečje. Z ničimer ne moreš bolj zadeti koroškega Slovenca in še posebej Ro¬ žami, kakor s tem, da mu oponašaš njegovo) narečje ali. je celo smešiš. Vzrok temu je veliko manj posledica nemške politične hujskanje in od nemourjev sugerirani gnev do rod¬ nega narečja, kakor mehka narav in rahločutnost koroških Slovencev, ki 41 so po svojem bistvu dobri, a vendar osebno samozavestni ljudje. Da po¬ vprečni koroški Slovenec ni bil poli¬ tično tako samozavesten, je pač vzrok znanih neznosnih razmer preteklega časa. Sicer pa ja koroški Slovenec po svojem značaju jako prikupi j iv, uslu¬ žen proti tujcu, nenasilen in darovih, v primeri s koroškim Nemcem narav¬ nost premeten in visoko inteligenten človek. -Njegovo konservativnost sem v člankih že večkrat poudaril in isti se imamo zahvaliti vsi Jugoslovani, da je Koroška še naša. Neki nemški pisatelj karakterizira Korošca kot človeka izrazito razvite spolnosti (Similiclikeit), v kar mu služi dokaz velik odstotek nezakon¬ skih otrok. Tot velja morda za koro¬ ške Nemce, pri katerih igra veliko vlogo tudi nenavadno veliko število — kretenov (deloma posledica ince¬ sta, t. j. porok med. bližnjimi sorod¬ niki ). -Med koroškimi Slovenci je tudi res precej, nezakonskih c%rok, toda dejstvo je, da večina teli postane le¬ gitimirana po naknadni ženitvi. Ko¬ roški Slovenec je napram ženski ne¬ žen, nikdar sirov, dejanske žalitve ženske smatra za nedopustno, «.*&- 42 motno početje. Njemu je žena enako¬ pravna družica, v: pravem pomenu — gospodinja in ne dekla, kakor mnojgokje drugod. Ako je repnica, ' da je kulturo naroda meriti po ve¬ denju in nastopu moških napram ženskam, potem stoji koroški Slove¬ nec na nenavadno visoki stopnji med ■Jugoslovani. Tudi njemu je vdihnjena tista mehka slovanska duša, sprejemljiva za poezi jo in polna iskrenega čustvo¬ vanja. O tein pričajo vse te neštete njegove ljubavne pesmi o zelenem rožmarinu, mrzli slanci, belili cestah in ravnili stezah... Kar je nam naša pesniška reka Sava, zlasti v umetni poeziji, toi je Korošcu ta ljuba Dra¬ va, — njegova frava“, ki igra v na¬ rodni poeziji še vse večjo vlogo nego na Kranjskem Sava. Brez ,,I)ravice“ si škorci ne moreš misliti koroške slo¬ venske pesmi. Skupna pa je ljubezen Slovenov do teh milih planin in pri¬ rode sploh. Da, tudi napev koroške jiesnii pri¬ ča o globoki liriki v narodu, — ona je del njegovega bitja. Koroške slo¬ venske narodno pesmi, s katerimi se je proslavil pral svetom pod nemško 43 firmo koroški pevec slovenskega po- kolemja, Tomaž Košat iz Vetrili j a, so izmed naj lepših slovenskih pesmi, pravi biseri jugoslovanfske narodne poezije in kompozicije. Naj priobčim v karakteristiko in tudi zaradi spoznanja koroškega dialekta nekaj kitic koroških narod¬ nih pesmi iz znane zbirke prof. Iva¬ na Scheinigga, ki pa ni konsekventna, in tudi kar se tiče pravilne zabeležbe teksta vzorne zbirke koroških nape¬ vov Oskarja Deva in Zorka Švikar- šiča: 1. ) Tam dov za Dravo Lep’ tiče pojo, Rastjo rože noj vries Lape decle so vmies. (Podkmos — Š vikar si č.) 2. ) Polječe je dra zaleno, Rožice so razcvetlene, To je pa en žvahten cvet, Je poduoba mvadih let. (Bistrica Ziljska — Dev.) 3. ) Mora Dravca usahniti Noj črno morje, Prej da bom pustuv Jaz mojo dakle. (Podjunsko — Scheinigg.) 41 4. ) Saj še tiče pojo, Ko oriez ginajnco lato, Kaj bi puabi kna peli, K’ iz ves domu hrado. (Čelov. okol. -T- Scheinigg.) 5. ) Poj dam u rute, Oj tam, čier je mraz, Čier je moj šocej, Oj tam s’m pa jaz. (Rož — Dev.) Ena lepša in nežnejša kot druga Ali pa tudi veselejše: 1. ) Pod Humberščem brodom Ta Dravca šumi, Moj puabič je ribič Pa ribe vovi, Pa kravco pomovze, Pa mliko scedi, Pa postelj postelje, Pa notre leži. (Podgorje — Scheinigg.) 2. ) Unkraj Drave So dečle rjave, Semkaj Peče So bevordeče. (Podjunsko — Scheinigg.) 45 3. ) Ti šembrani petelin, Da te oru ni vzev, Ki si tri urce Prezgodaj zapev. (Ziljsko — Dev.) 4 . ) Al jes pobič na pvaninco grem, Jan liep zalan kvabčeč gore cliem. Tri kribe parete (peresa) cu-le Da te kne-be dečva sram. [mam, (Ziljska Bistrica — Dev.) 5. ) Rožekarji mi Smo dro luštni ljudi, Mamo skravžane vase Pa črne oči. (Rožek-Rož — švikaršil.) 6. ) Se pa Bistr’ca pišče (kipi) Noj Dravca gre v sriež, Pa moj puebič tam vriska K na mora sa (sem) čriez. Kob’ le puebič to Dravco Prepvavate znou, Bi že davno te liepši Horjančico mou. (Švikaršič.) 7. ) Dobav večar, hiba dakle, Al si žje nasipava se? Jez še urce knisem spava, Šoti kaj žinjava (mislila) na te. 46 To to prosim, hiba dakle, Da kno žirij a j več na me, Koj na vajino ljubezen Ki že pinti kraji gre. Kak luštno je b'lo, Ko so rožice b‘le, So pa rožce minule, Minulo je vse. Blagi in nadarjeni slovenski rod na Koroškem, ki hraniš take bisere svoje poezije — dokaze svoje kultur¬ ne moči —, ne moreš in ne smeš pro¬ pasti pod jarmom tisočletnih tvojih tlačiteljev. Svobodno in zmagonosno se dviga zopet tvoja samosvoja sila, kakor pred stoletji, ko je bil tvoj je¬ zik na dvorih in gradovih prvi. Ciril- Metodovi kresovi gorijo, Gosposvet¬ ski Zvon doni: Slovenski Korotan na dan! (Žila — Dev.) 4 ? , 1 'Ji? - V zalogi je še istega avtorja knjižica »Koroška Slovenija" in »Golica in KadilnikoVa koča". Potopisne in zgodovinske črtice. Z Golice se slovenski Korotan najlepše pregleda. Obe knjižici sta bili od vseh slovenskih listov priznani in toplo priporočeni.