;<: O. t AATS A N WALT3 C H Ah I KARBURÖ1 am mit —•• Beilagen / f s* ■ ß 89. Številka. Posamossa številka stane 12 Maribor, dne 27. septembra 1917. / 51. letnik. Lis! ljudstvu v pouk in zabavo. IrH»f\ vssk i • IlW/il! V ■hv.V.-j" iMfia'' s» t:U • '-V .-¿t»!ipo «*•} i» v Mariboru * pojiijiiifm na do»> za ce»o tet» 6 K, M • K in rs fetrt krta 1-50 K. Naroiniua za Nemčijo 8 K, a drogi Smasswa^ste £e&te 8K. -.«v. :u -i-to umo 5 K Ntročnina se pošilja na: Uprsvništvo ploven-kega Gospodarja" v Mariboru. — Liti se fJopošiijs do odpovedi. — Udje „KatoKšktgp tfe&omqga ■■■! ¡>,>-sr!-o< m ».¡ne sv-AritiO! ¡»«i stanejo 12 vin. — Uredniifro: Kw v-« «s»a iif» s Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvot Kcurošk* cesta ?tev, 5, spircif.M narocr-iw, owe. aw m r.»K;*nvacijt. «::c tvi ri t.«-.: v,,.-? ;. -■><; tu «»rat '44 s«., ali kar je isto, S kvadratni reotimeter prostora stane U> «sn. Za večkratne oglase primeren popust V odddfea saowafl^ • • .«t s •••. vv .i« v«»** petttvrsta ?4 vin., Uj*w in Poslano 36 vin. — Inserati 3« sprek-maio d.» torfct opoldne. — Neaprte rdtiaasae^e sa poŠtam* proste. Cesar Karel sv. Očetu. INaš ljudomili vladar odgovarja na mirovno pismo sv. Očeta in se izreka za trajen in časten mir. Naš cesar Karel se je zopet izrekel za mir. — Dne 20. septembra je odgovoril sv. Očetu Benediktu XV. na njegovo zadnje mirovno pismo. Cesarjevo pismo je polno milobe in očetovske vdanosti napram poglavarju sv. katoliške cerkve. Cesar Karel pravi Že v prvem stavku svojega pisma, da je z dolžno spoštljivostjo in globoko ginjen vzel na znanje papežev mirovni korak. V celem odgovoru ni ne enega stavka, iz katerega bi zvenela kaka ošabnost in hotenje po nadaljevanju vojske. Cesar se ob koncu pisma celo imenuje najpokornejšega sina sv. Očeta. Tako blago in vzvišeno čuti in misli naš mladi vladar. Miru, trajnega in častnega miru si želi cesar Karel, miru, ki bi prinesel narodom zopetno srečo in blagostanje. Ker se je tudi nemški cesar Viljem omehčal in se ne izreka več za brezobzirno nadaljevanje vojske — vsaj tako je posneti iz odgovora njegove vlade sv. Očetu dne 20. septembra — je upati, da se bodo tudi naši sovražniki bolj ugodno izjavili o miru. Glavna smer mirovnih odgovorov cesarja Karla in nemške vlade je: obe državi sta resno pripravljeni stopiti v mirovna pogajanja na podlagi predlogov, ki jih je stavil sv. Oče. V bodoče se pri sporih naj izloči sila orožja in na njeno mesto naj stopi moč pravice, omeji se naj oboroževanje, morje se naj proglasi za last vseh narodov, v spornih vprašanjih naj razsoja stalno razsodišče. O odstopu zasedenega ozemlja, o vojni odškodnini in drugih podrobnostih glede mirovnih predlogov odgovora ne omenjata. Vse to se bo razpravljalo na dolgo in široko pri mirovnih pogajanjih. Mi smo pokazali dobro voljo za mir. sedaj jo Se naj pokažejo sovražniki. Lastnoročno pismo cesarja Karla, ki ga je naš zunanji minister dne 20. septembra izročil papeževemu nunciju na Dunaju, se glasi: S v. Oče! Z dolžno spoštljivostjo in globoko ginjeni smo vzeli na znanje novi korak, katerega je v izpolnjevanju od Boga Vam izročene svete službe podvzela Vaša Svetost pri nas in pri vladarjih drugih vojskujočih se držav s plemenitim namenom. da bi privedli dosporazumljenja in do miru težko preizkušena ljudstva. S hvaležnim srcem sprejmem ta opetovani dar očetovske skrbi, ki ste jo Vi, sv. Oče, brez razlike vselej doprinašali vsem narodom ter iz dna svoje duše pozdrav- - -^^»irFgaBBSiHK» 1 j a m o ginljiv opomin, katerega je Vaša Svetost izvolila nakloniti vladam vojskujočih se narodov. Za dobo te grozote polne vojske smo vsikdar obračali svoje oči do Vaše Svetosti kot do one najvišje o-sebe, ki stoji vsled svoje nad vsem zemeljskim zvi-šene naloge visoko nad vsemi vojskujočimi se narodi in ki, nedostopna za vsako vpliva n-j e, zamore najti pot, ki bi mogla dovesti do uresničenja naše lastne želje za dosego trajnega in za vse dele častnega miru. Odkar smo zasedli prestol naših prednikov, po- j polnoma se zavedajoč odgovornosti, ki jo nosimo pred Bogom in človeštvom za izročeno nam usodo av-stro-ogrske monarhije, nismo nikoli izgubili izpred oči visoki cilj, da zopet v najkrajšem času nudimo svojim narodom blagoslov miru. Kmalu po nastopu vlade nam je bila dana prilika, da napravimo korak, o katerem je že naš zvišeni prednik, rajni cesar in kralj Franc Jože! I., razmišljeval in pripravljal do častnega in trajnega miru. To željo smo izrazili v prestolnem govoru povodom otvoritve avstrijskega drž.vnega zbora in naglaša-li, da si želimo miru, ki bi osvobodil od srda in hrepenenja po maščevalnosti nadaljno življenj» ljudstev, miru, ki bi jih za cele rodove obvaroval prod uporabo oborožene sile. Naša skupna vlada ni ničesar opuščala med tem časom, da ne bi podala opetovanih in živahnin izjav o naši volji tor o volji narodov av-stro-ogrske monarhije, izjav, ki jih j» mogol slišati celi svet, da se napravi konec krvopre-litjuzmirom, kakorŠnjega si prod-oči Vaša Svetost s a! m a. OsreČeni vsled misli, da so zasledovale n a Š e ž e 1 j e že od zaiotka isti smoter, ki ga Vaša Svetost označuje danes kot enega in istega, smo temeljito razmotrivali stvarne in praktične izpodbude, katere smo nedavno sprejeli od Vaše Svetosti To razmotrivanje je dove-dlo do sledečega: V globoko vkoreninjenem prepričanju pozdravljamo vodilno misel Vaše Svetosti ki stremi za tem, da bi bodoči svetovni red p o d i z-ločitvijo sile orožja temeljil na morali-Č n i sili pravice, na gospodstvu mednarodne pravičnosti in zakonitosti. Prežeti smo tudi upanja, da bi povzdiga č u t a p r a-v i č n o s t i človeštvo nravno prenovila. Pridružujemo se torej n a z i r a n -j u Vaše Svetosti, da bi pogajanja vojskujočih se držav mogla in morala dovesti do spo-razumljenja, kakor je n.pr. ustanovitev primernih varščin, da se oboroženje na suhem, na vodi in v zraku istočasno, vzajemno, i in polagoma zniža na določeno mero in da se pra-! vnim potom morje, ki pripada vsem narodom, oprosti gospodstva ali nadobla-sti posameznih narodov in se za vse določi jednakomerna poraba. Popolnoma prepričani o mirpospešujočem pomenu od Vaše Svetosti predlaganega sredstva, da se naj mednarodna sporna vprašanja podvržejo obligatoričnemu razsodišču, smo pripravljeni, da tudi o tem predlogu Vaše Svetosti stopimo v pogajanja. Ce bi se posrečilo, kar iz celega srca želimo priti do sporazumi j enja med vojskujočimi se držav av m i, sporazumljenja, ki bi u-resničila te vzvišene misli in bi tako dala a v s t -ro-ogrski monarhiji varščino za njen neoviran nadaljni razvoj, potem ne bi bilo težko tudi druga, med vsjskujočimi se državami u-ravnave potrebna vprašanja zadovoljivo rešiti v duhu pravičnosti in vzajemnih pogojev. Ce bi narodi v smislu predlogov Vaše Svetosti mirno stopili med seboj v pogajanja, potem bi se la-hjco iz tega razcvetel stalen mir; dosegli bi lahko popolno svobodo gibanja na visokem morju; odvzela bi se jim lahko težka m a-terijalna bremena in se odprli novi viri za njih blagostanje. Prežeti duha zmernosti in spravljivo S t i, vadimo v predlogih Vaše Svetosti primerne podlage za uvod v pogajanja, za dosego vsem praviiniga in stalnega miru in živo upamo, da bi bili z enako mislijo prežeti tudi naši današnji sovražniki. V tem Smislu prosimo Vsemogočnega, naj blagoslovi pričeto mirovno delo Vaše Svetosti. Čast nam je beležiti Vaši Svetosti naipokornej-ši sin Karel 1. r* Papežu bosta te dkii odgovorili tudi Bolgarija in Turčija. Tudi četverosporazumove države bodo v kratkem odgovorile sv. Očetu. Ker sta Avstrija in Nemčija odgovorili v zelo spravljivem duhu, smemo pričakovati, da bodo tudi naši sovražniki odnehali od svoje nestrpnosti. Nekateri četverosporazumovi listi sicer pravijo, da prej ni nobenega govora o miru, dokler Nemčija, katero smatrajo v sovražnih deželah za glavnega krivca sedanje vojske, ne bo ponižana. Večina angleških listov zahteva, da mora Nemčija odstopiti vse zasedene pokrajine in mora plačati vojno odškodnino. O Avstriji pišejo Četverosporazumovi listi zelo prijazno in slavijo našega cesarja kot ljudomilega vladarja, s katerim se bo dalo pogajati o miru. Po zaslugi sv. Očeta Benedikta XV, in cesarja Karla se je kamen zopet začel močno valiti v dolino in upamo, da bomo prav kmalu prišli do miru« Borba za svobodo slovenske zemlja f (Dopis z fronte.) V obližju Sv. Gabrijela, 22. septembra. Mi se borimo tu na fronti, naSi slovenski voditelji pa doma in na Dunaju za svobodo slovenske 2emlje. Slovenski vojaki v družbi vseh avstrijskih narodnosti se bijemo Že nad dve leti z izdajalskim Eahom, ki hoče odtrgati od Slovenije, oziroma Avstrije, dele najlepSe naše zemlje. Noši vrli poslanci pa od dne 30. maja 1917, ko so v državnem zboru ob splošni pozornosti podali znano izjavo za ustanovitev jugoslovanske države, delajo načrtoma za. osvoboditev našega Avstriji in Habsburžanom vedno zvestega slovenskega ljudstva. Živimo torej v Času dveh velikih borb, ki bosta odločilni za našo bodočnost. Skoda, da se mnogi naši ljudje ne zavedajo velike dobe, v kateri Živimo. Mi slovenski vojaki smo ponosni na naše poslance, na naše voditelje, ki tako krepko in vstrajno zastopajo in vodijo naš narod. Vi v domovini proslavljate junaško obrambo naše soške fronte po slavnih BoroeviČevih ju- nakih, mi tukaj pa se divimo nastopu naših voditeljev in se veselimo pisave naših listov „Slov. Gospodarja", „Straže", „Mira" in kranjskih ter hrvatskih listov, ki na bojišču nas, v domovini pa vas navdušujejo za lepšo in srečnejšo bodočnost slovenskega ljudstva. Hude in velike borbe se še bodo vršile, pred-no bo izvojevana naša zmaga na naši primorski in slovenski fronti. Lah je močan, ima milijonsko armado in približno 10.000 topov. Tudi naši narodni nasprotniki Nemci in Madžari so številni in 'do* /ni. Zakleli o da jim moramo Slovenci in Hrvat! na veke hlapčevati in ne smemo postati svobodni, j Nemci in Madžari nasprotujejo naši zahtevi zavoljo ' tega, ker nočejo še zanaprej igrati vlogo gosposkih narodov, ostali narodi pa naj bi jim še nadalje hlap-čevaii in le njim s svojim znojem kupičili bogastvo. Nemec in Madžar si domišljujeta, da sta ustvarjena samo za gospodstvo in bogastvo, Slovan pa za sužnja in revščino. Dosedaj je res bilo večinoma v veljavi to načelo. A od dne 3 0. maja 1917 naprej ne več! Mi Slovenci in Hrvatje smo enakovreden narod, mi nismo sinovi in hčere sužnjev, — .ampak mi smo rojeni od svobodnih očetov in mater. Proč s pomisleki, da je Nemec ali Madžar v e iS kot j e S 1 o v e n e c a 1 i H r v a t; mi ne maramo več nemškega in madžarskega gos-podstva! Prav je zapisal „Slov. .Gospodar" v svoji 38. številki, ki io ravnokar čitam, da se hočemo bo riti proti tistemu „veleizdajstvu", ki hoče, da bi nam tujci gospodarili in komandirali. Borba za združitev slovenskih in hrvatskih dežel je že stara. Že cesar Jožef je združil Štajersko, Koroško, Kranjsko in Goriško, cesar Napoleon je u-stannvil Ilirijo in slani hrvatski ban Jelačič, rešitelj naše cesarske hiše leta 1848, je opetovano povdarjal m zahteval, da se morajo Hrvatje in Slovenci združiti politično, gospodarsko in državnopravno. A tako jasne in določene oblike še ta borba ni nikdar dobila kot ravno zdaj. Prosimo in rotimo slovenske i hrvatske poslance: D. elujte krepko, ne od--nehajte, dokler ne dobimo združene Jugoslavije pod habsburškim orlom! Ti pa, slovensko ljudstvo v domovini, pomni, Kar ti pravi slovenski vojak slavnega slovensko-šta-jerskega 87. pešpolka, ki se je boril za Gorico, za Kras, za Grmado, za Sv. Goro, za Sv. Gabrijela, ki ;ie gledal smrti v oči v Srbiji in na severnih bojnih poljanah: V združeni slovensko-hrvatski državi bomo sami med seboj in nam ne bodo več gospodovali, tisti cesarski namestniki, okrajni glavarji, sodniki in vsi drugi tujci, ki vas sedaj v domovini tepejo z neusmiljenim bičem rekvizicij, ki vam vsiljujejo odloke, odredbe in dopise v tujem jeziku in ki so vaš v začetku vojske zapirali kakor kake roparje in morilce ter so posmehljivo gledali, kaJco je nahujskana druhal pljuvala po vas in vas tepla; ti tujci bodo morali izginiti s slovenske zemlje. Naši sinovi naj bodo naši uradniki, za tujce ne bomo več pridelo-\ ali kruha. Pošteni Nemci, nastanjeni v naših krajih, bodo sicer imeli pravico do svojih šol in do prostega razvoja, a šulferajn in Sudmarka bosta morala izginiti. In ljudje moji, najveselejše pa bode za naš kmetski narod, dla bo v avstrijski Jugoslaviji Iomet prišel do veljave. Vsled krivde nam neprijaznih cesarskih namestnikov, nemških okrajnih (glavarjev in drugih uradnikov, dobivajo v naših krajih mesta vedno večjo moč nad kmetskimi občinami. Ce bi ta komanda tujcev-uradnikov šla tako naprej, bi nemška in nemškutarska mesta polagoma popolnoma zagospodovala nad slovenskim kmetskim ljudstvom. Pa tudivverskemoziru bo v Jugoslaviji bolje. Po tujcih-Nemcih se pri nas vedno . listek. ■v V" i? « * t * v r* m $ p o m. "i ¿Januš Goleo.) (Dalje.) Najine oči so se srečale; spoznal sem tiča, ki me je pred letom tako presneto potegnil in odfrčal iz pesti. Judu je zdrknil pri tem pogledu bič iz roke. ¡Spustil se je na kolena in prosil moledovaje: „Milostni gospod! Prizanesi!" Zavest, da se lahko maščujem po preteku enega leta, da bom izpolnil, kar sem prisegal v jezi, je mo pogladida prijetno, kakor bi me opihaval lahen '■etrič v poletni vročini. Nič mu nisem odpustil in prizanese!. Ukazal sem enemu izmed jezdecev, odmeriti mu na brezimni del telesa toliko, da bom na-žlel do 25. Zid se je drl kot bi mu kožo snemal. A i/roti koncu je še samo grgraje prosjačil: „Samo ne ubijte me ne!" Ubil ga ni nihče, to pa je istina, da se ne bo nikdar več norčeval in šalil z avstrijskim častnikom. Iz tega doživljaja lahko uvidi vsakdo, da ni madžarski in gališki Zid samo goljuf, ampak tudi predrzne nesramen. — Istega dne, ko me je speljal Jud na led, pač nisem dobil v Bardiowu šampanjca. Kupil pa sem ¡drugega vina v steklenicah, da smo proslavili majo-rjpv križec. V postojankah nad Belaweze smo trpeli malo, ] !>olj širi verska mlačnost, nevera in odpadništvo. A ' naši bratje Hrvatje pa so veren narod in tako bode slovensko-hrvatsko združenje tudi v tem oziru rodilo dober sad. Tako mislimo slovenski junaki na fronti o naši ustanavljajoči se jugoslovanski državi, kateri bodo kraljevali slavni Habsburžani, Borimo se, dokler ne zmagamo: mi na fronti na d Lahom, vi voditelji naši pa nad tistimi, ki se branijo ustanovitve Jugosla-vi j •! M. B. Popisovanja I n r £ 1*v i r i t m i? j a. Dandanes je že tako, da se mora skoro vsak mesec vsaka stvar popisati. Včeraj je bilo popisovanje svinj, jutri popisujemo ovce, nato popisovanje sadnega drevja, sena in slame itd. Oblasti se že same več prav ne spoznajo, koliko vrst popisovanja je pravzaprav v teku. Srečni okraji, kjer okrajni glavarji popisovanja in rekviriranja ne odredijo z vso strogostjo in uradno natančnostjo. Kjer pa je popisovanje odrejeno, se mu ne smemo protiviti ali ovirati delo popisovalnih komisij. Pač pa je naša pravica in dolžnost, da se' varujemo škode. Nedavno je prišel v naše uredništvo mož in je tožil, . da mu je glavarstvo predpisalo, naj odda 200 kg pšenice, a je je pridelal samo 2 mernika, to je približno 90 kg. Mož ni bil navzoč, ko je žetveni komisar popisoval polja in mu je pripisal lepo sosedovo pšenico. Pri nekem drugem posestniku je komisija cenila, da je na diljah 600 kg koruze. Posestnik ni bil navzoč in se je nemalo začudil, ko je dobil uradni poziv, naj odda 400 kg koruze. Poklical je župana in soseda ter so koruzo stehtali. Bilo je je samo 365 kg. Takih slučajev je na stotine. Bodite tedaj pri vsakem popisovanju navzoči, pokažite zaloge in prijazno podajte vse podatke, ki jih komisija od vas zahteva. Ko je s svojim delom pri vas gotova, tedaj jo vprašajte, kakšen uspeh je dognala in ali ste oddaje oproščeni ali imate kaj od- I dati in koliko. To pojasnilo imate pravico zahtevati. Ce se Vam zdi, da bi bili po tem, kar je komisija dognala, kaj prikrajšani, tedaj uljudno ugovarjajte in s komisijo še enkrat ugotovite, če se niso zaloge cenile previsoko. To je takoj na licu mesta lahko ugotoviti, ne pa pozneje, kc so zapisniki že oddani in se na podlagi njih že uraduje. Ako ste kake pridelke sami pretehtali in veste, da vam jih je komisija cenila previsoko, tedaj ji povejte resnico, in, ako ne bi hotela tega uvaževati, zahtevajte, da se blago Še enkrat na licu mesta pretehta. Vsak poznejši ugovor morajo oblasti naravno da poslušati nekam nezaupljivo, ker je bil Čas ugovorom takrat prikladen, ko se je popisovalo. Med sto pravičnimi kmeti se gotovo najde tudi kak nepravičen in zato oblasti poznejšim ugovorom nerade verjamejo in tudi ne morejo verjeti, in nadaljnih preiskav navadno ne dovolijo, ker je to v očigled pomanjkanju časa malokedaj mogoče in tudi ni poceni, obenem na. si morajo oblasti nehote misliti, da je pritožnik kaj od svojih zalog med tem časom že — po-skril. ¿j Iz teh razlogov jasno sledi, da je pač najbolje biti vedno pri vsakem popisovanju navzoč in Če posestnik sam ne bi utegnil, ali ako je računiti, da bi utegnil ob onem Času biti z doma, tedaj naj o zalogaji pouči ženo, odrasle otroke, soseda ali kogarsi- eta, godilo se nam je vojaško dobro. Ostavila sta nas dva na vojni največja sovraga: mraz in gladi. Ogrevala nas je že pomlad in za pod zob in za želodec smo dobivali dovolj. Ogreti, topli udje in poln želodec sta dve korenini vojaške sreče in zadovoljnosti. Začetkom aprila so nas zopet dvignili iz prijetnih postojank in nas poslali preko Bardiowatna hol-me pred gališko vasjo Plehnarka, južno od svetovno znanih Gorlic. Tukaj smo zlezli v že pripravljene strelske jarke in gotove kočure. Senčil nas je borov gozdiček, ki je bil lično zasajen kot kak park. Pod tem gozdičem izvira voda in sicer kisla in mineralna. Slovaki so jo nazivali kvasna voda. Tako iz tega vrelca zajeta je bila dobra in okusna, da smo jo rajši pili kakor vojno kislico (vino). Našli smo tamkaj v bližini še pet drugih kislih vrelcev, katerih voda je imela iz vsakega drug okus. Zgradili smo kopališče, da smo se kopali mi in moštvo. Pozidalo bi se lahko krasno letovišče, ki bi po rajski naravni legi in zdravilni vodi nadkriljevalo vse, kar sem jih videl do sedaj. Čudno, da se za te vrelce ni zmenil nikdo že v mirnih časih. V teh postojankah so se vedli Rusi mirno. Niso nas plašili niti z artilerijo. Zaganjali so se pač tedaj na vso moč v naše črte pri Dukli. Na našem delu fronte so imeli slabejše moči in malo artilerije. Nad Plehnarko se nam je godilo tako dobro, da smo se strinjali vsi: Tako bi se pač bojevali in branili Avstrijo, če treba vedno! Prepričani smo bili, da nas puste v tem rajsko lepem kraju dalje časa. Aprilsko vreme je bilo lepo in toplo, da bi bili lahko nočevali čisto na prostem. Naše vojaštvo se je bavilo tamkaj z obdelovan- , bodi, najpametneje pa je, da ima take stvari napisa--j ne in shranjene tako, da jih lahko vsakdo popisoval-j ni komisiji pokaže. Dobro je tudi, da posestnik ve, koliko zrnja ali krompirja se mu mora pustiti za domačo rabo In za* seme. Krompirja, ki se sedaj popisuje in se ga bc v bližnjih dneh z vso naglico rekviriralo, ti morajo pustiti za vsako osebo 100 kg, za seme pa bofi sam najbolje vedel, koliko ga rabiš. Računamo, da si ga pridelal 46 meterskih stotov. Prehraniti imaJS na dan 11 oseb, torej se mora pustiti vsaj 1100 kg za živež. Nasadil ga boš spomladi približno 1 hek* tar. Za to se ga računa 30 meterskih stotov. Ti pa imaš tudi pravico zahtevati, da ti ga pustijo nekaj meterskih stotov za izgubo. Do spomladi se ti gabc namreč v kleti gotovo precej pokvarilo in segnilai Odberi takoj ves slab, droben, nagrižen, nasekan in nagnit krompir. Tega se ti ne sme računati, ampaE ga smeš porabiti za krmo živini. KoneČni račun j® ta-le: Za družino 1100 kg, za seme 3000 kg, za nadomestek za krompir, ki bo Čez zimo segnil, 200 kg, t. j. 4300 kg. Ker si ga pridelal samo 45 mc, rabiS ga pa 43 mc, te nihče ne more siliti, da bi moral oddati več nego 200 kg. Napravite si tak račun in lahko so boste branili. Žita se računa na mesec za osebo 10 kg. 5fi tudi tukaj si lahko sam napraviš račun, koliko rabig posameznih vrst zrnja za živež, koliko za seme. Pc veljavnih določilih se sme zadnje žito in ena četrtina koruze pokrmiti živini. Najhujša bo letos rekvizicij a sena in s i a -m e. Vsled grozne suše bo letos vsakemu kmetu, če mu tudi ne bi bilo treba nič oddati, na zimo zmanjkalo krme. In kaj bo sedaj? Vojaška oblast z vse resnostjo zahteva ogromne množine sena in slame. Samo mariborski sodni okraj bi moral oddati do X» oktobra 104 vagone sena, za naslednjo dobo pa se zahteva še naknadnih 240 vagonov! VojaSka uprava grozi, da bo prišla s silo in bo kmetom odvzela sene in slamo. Najboljše je, da vsako bilko s polja in iz gozdov skrbno spravimo za zimo in da živino pridno gonimo na pašo. Pri popisovanju in rekviriranju ne zavračajte krivde na župana ali na druge popisovalce. Ti niše i nič krivi, ampa-k morajo izvršiti, kar jim oblast narekuje. Ponavljajmo pa še enkrat: Bodite pri vsar kem popisovanju in rekviriranju sami zraven, vprašajte komisijo, kaj zahteva od vas in povejte odločne svoje ugovore in pomisleke, da se tako sami obdarujete Škoile. Hali ?m šimmm V deseti soški bitki so padli naslednji slovenski prostovoljni strelci mariborskega bataljona: Bn~ dja Ivan, Ljutomer; Kolmanič Ivan, Sv. Jurij o. 8.; Potočnik Alojz, Oplotnica; Sodek Anton, St. Ilj pri Velenju; Potisk Jožef, Konjice; Stopar Anton, Ormož; Stamper Tomaž, St. Jurij ob južni žel.; SoŠter Jakob, St. Jurij ob južni žel.; Kmetec Martin, Gir-kovce; Tristan Franc, BraslovČe; Hriberpik Jožef, Ljubno; Sumen Maks, Sv. Križ nad Mariborom; J* Primožič; Simon Ladislavs; Zorman Franc, iz okr^. Ljutomer; Kurbus Frano, Sv. Anton v Slov. gor.; Javšovec Lovro, iz okraja Ljutomer; Zorko Maks* Krško; Jerič Albin, Sv. Jurij ob južni žel.; Skof Konrad, Oplotnica; Valenko Jožef in Hribar Aiiton,, Sv. Križ pri Krškem. Tekom dveh dni so došla iz italijanskega bojišča poročila, da so štirje vojaki iz župnije S v. L o- jem polja. Vsi naši konji so bili zaposleni pri del« na polju. Našim vojakom so bila ta dela v veliko za-bavo in opravljali so jih vestno. Mene je odposlal major k trenu s 60 pionirji ». da bi zgradili hlev za naših 450 konj. Dobili smo 0$ divizije desk in tramovja in lotili smo se dela. Sta* vili smo hleve v mnenju, da bomo morda še tukaj zi-movali. Med časom, ko smo gradili oni veliki hlev, pa sem imel priliko opazovati velikanske priprave k na» ši orjaški ofenzivi pri Gorlicah. Prav do zadnjega trenutka ni sumil nikdo izmed nas, kaj da se pravzaprav namerava. Toliko je znal presoditi vsakdo,, da z našimi, tolikoknat preredčenimi četami, stoječimi na fronti, ne moremo napadati. Po tolikih umikila in neuspehih smo izgubili vso zavest v našo moSu Nikdo ni verjel, da je sploh mogoče, kedaj zmagati nepremagljivega Goljata — Rusijo. O kakih novih in svežih armadah, ki so se zbirale tedaj za našo fronto, ni sumil, ni znal povedati nikdo. Menda ni bila nobena naših uspešnih ofenziv do zadnjih trenutkov tako tajno prikrita kakor ravno gorliška. Vozili se noč na noč čisto nove havbice in možnarje. V vsako luknjo za fronto so naphali topov vseh kalibrov, Kolikor je bilo sploh mogoče. Prihajal je vlak za vlakom s samo artilerijsko municijo. Dovažalo in zlagalo se je vse ponoči. Podnevu so pa vozile prazne garniture od Tarnowa proti Cernovicam, kjer sta s» zaganjala tedaj v rusko desno krilo aaani oberst-leutnant Papp in oberst Fischer. Ruski letalci so menili in javili, da prevažamo Čete iz našega levega bojnega krila na desno, kjer so se bili tedaj srditi hoji za posest Bukovine in njene prestolice, Cernovi* vrine nad Mariborom postali žrle v 11. laške ofenzive in sicer: Aleksander Kren, Ferdinand Timošek, Franc Rakovnik in Anton Syen|šek. Število (40) padlih vojakov iz župnije Dobo-v a se je zopet pomnožilo. Na polju slave so za ce sarja in domovino darovali svoje življenje mladeniči Jožef Horvatič iz Mihalovec, star 10 let; Anton Mo-lan iz Gaberja, star '20 let; Ivan Toporišič iz Mos-teca, star 36 let; gospodar mož Ivan Urek iz Loč v 39. letu. Snivajte mirno, hrabri vojaki! Za domovino sta žrtvovala svoje mlado življenje poddesetnik Frano Klingenštein, doma od Sv. A n e n a K r e m b e r g u, in Lovro Orešič, doma od Sv. Martina na Pohorju. Več časa sta se vojskovala na raznih bojnih črtah in sedaj jima je na Krasu sovražna granata dne 22. avgusta pretrgala nit življenja. Bodi jima kraška žemljica lahka! Prijatelji, ki smo bili navzoči pri njuni smrti , žalujemo za njima in ju bomo ohranili v vodnem spominu. — Desetnik Franc Gerlič, doma od Sv. Petra l>iže Maribora; Jožef Fažmon, doma od Sv. Martina 1 ri Vurbergu; Jakob Vakaj, doma pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Naprečakovano žalostna novica je že v drugič nadela Habjaničevo hišo pri S v. R u p e r t u v S 1. gor (Z a v r h). Padel je dne 18. avgusta že drugi sin, v prsa zadet od ročne granate. Bil je priden in pošten fant, najdražji zaklad njegovih staršev. V najlepši dobi 22 let je moral darovati svoje življenje na oltar domovine. Hrabro se je boril dve leti in 5 mesecev za dom in za cesarja. Bil je tudi zvest naročnik „Slov. Gospodarja." Pri ednajsti laški ofenzivi je padel, od sovražne mine zadet, na poljski straži v Vipavski dolini J. Dolenc, doma iz Braunšveigav občini S v. Marjeta na Dravskem polju. Rajni je bil priljubljen med tovariši in vrl vojak. Padli zapušča ženo-vdovo in nedorasle otroke. V zadnji laški ofenzivi je padel Josip Rebov, sin odličnega posestnika na T e h a r j i h pri C e -1 j u. Rajni je bil tih, krščanski mladenič, ki je zelo spretno pomagal pri raznih naših organizacijah in bil povsod priljubljen. Vsem padlim slovenskih žrtvam bo ohranil narod trajen spomin! Drža?®! zbor Dunaj, 25. sept. 1917. Po trimesečnem odmoru so se zopet zbrali poslanci na Dunaju, državni zbor se je danes otvord. Predsednik Groß se je v svojem nagovoru spominjal naših junakov na raznih bojiščih, ki so osvobodili Galicijo sovražnika ter zadržali italijanski naval na Trst. Obenem je opozarjal tudi na mirovno akcijo in pripravljenost Avstrije za častni mir. Nato predstavi ministrski predsednik dr. Seid-ler novo vlado in razvije njen program v daljšem govoru. Program nove vlade so pozdravile samo nemške stranke, vse druge stranke so ali ostale hladne nasproti izraženemu programu, deloma so pa tudi glasno ugovarjale. Dr. Seidler obljubuje na. gospodarskem polju pred vsem ureditev prehrane vseh državljanov, on si hoče na ta način preko želodca pridobiti srca državljanov; dalje napoveduje socijalmopoliltične vladne predloge in ureditev vodnih razmer posebno v alpskih deželah ter mnogo, mnogo drugega. Posebno ce. Radi tega preslepljenja so potegnili tudi Rusi svojo glavno moč od Gorlic in jo pognali proti našemu desnemu krilu, kjer so pričakovali naš odločilen sunek. Koncem aprila je bila že vsa naša nova arti-lerija v svojih postojankah. Zraven topov so bile zložene eele gore same artilerijske municije. Dan na dan so prihajali nemški častniki in generali, ogledovat si naše topniške postojanke. Izpraševal sem artileriste, kaj da naj pomenijo vse te velikanske priprave; a so zmigavali z ramami, da jim ni znanega nič drugega, kakor točke, katere bodo začeli obstreljevati dne 2. maja zjutraj. Zazoril je nezabni 2. maj. Iz naših artilerijskih žrel je zagromel grom, je bruhnil ogenj proti sovražni strani, da je bilo strah in groza za nas, ki smo ga videli in slišali. Bil je to prvi, velikanski, takozvani bobneči ogenj, kakor ga do 2. majnika 1. 1915 še ni poznala zgodovina. Rjovelo in bruhalo je iz vseh kalibrov, da se je kar tresla zemlja, Streljalo se je samo štiri ure, a uspeh je bil nepričakovano velikanski. Prebita je bila ruska bojna črta. V razstreljeno vrzel sta se zagozdili dve sveži armadi: Mackensenova in nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Mi iz prvih bojnih črt smo stopili nazaj; začel se je pogon za begajočim sovražnikom s svežimi močmi, o katerih ni slutil do tedaj nikdo. Začudenje in veselje zavoljo prve zmage nad Rusi je bilo za nas nekaj, kar se ne da zapisati s črkami, kar se samo lahko c.hčuti tedaj, ako so doživi. Naš III. kor je bil sedaj prost in na razpolago. Uvrstil se je ves kor v potne kolone in odmar-širali smo skozi dobro znane kraje. Na tem potovanju smo šele videli, kako neusmiljeno so opustošili ti Ruti, dnevni karpatski boji poprej lepa, mirna, skrita slovaška sela. . . . (Dal)* prtt 4 skrb dela vladi državni proračun, o katerem bo natančneje poročal finančni minister v jutrajšnji seji. Vsebina proračuna bo ta-le: Plačila ogromna — odhodkov pa malo. Treba bi bilo čudodelnika, da bi z malimi dohodki pokril velike izdatke. Kje bo vlaidla našla večino za proračun, se še ne ve. Dr. Seidler pa je govoril tudi o notranji politiki. Stoji vedno na starem staliišču:' Obljubuje narodno avtonomijo v okvirju sedajnih kronovin in delitev v narodna okrožja, kjer se bo v raznih krono-vinah oziralo na razne razmere, to se pravil: kjer so Nemci v manjšini, tam se jih bo ščitilo, kar se bo dalo, kjer pa so Slovani v manjšini, tam se jih bo pa izročilo dosedajni nemški večini, da jih stiska, še naprej kakor dozdaj; z drugimi besedami: vlada je za tako narodino avtonomijo, kakor si jo predstavljajo nemške stranke. O češki, poljski in jugoslovansk' deklaraciji seveda Seidlerjeva vlada noče prav nič slišati. Kaj bo sedaj? Vlada Je ra vila svoj prograii.. Ta program je v svojem političnem delu popolnoma nasproten nenemškim narodnostim in ugaja ie Nemcem. NenemŠki poslanci morajo zato, če hoce/- biti dosledni — stopiti v najstrožjo opozicijo zoper tako vlado. Za tako opozicijo so se dozdaj že izjavil Cehi, Jugoslovanski klub in Rusini. Upati pa je, da se opoziciji pridružijo tudi Poljaki, kakor hitro se uredijo razmere v njihovem klubu. Potem pa bo šlo slabo gospodu pl. Seidlerju za proračun in bo moral zanj pri belem dnevu dolgo, dlolgo z laterno iskati skupaj večino — ako mu bode prehranjevalni urad za njegovo laterno nakazal potrebnega petroleja. Predloge in interpelacije v prvi seji jesenskega zasedanja so stavili slovenski poslanci in sicer poslanec Gostinčar predlog za dravinjske do klade cestnim delavcem in razun rokodelskim delavcem pri državnih železnicah, poslanec dr. Rav nikar je pa. stavil interpelacijo, da najvišje sodišče izda razsodbe tudi v slovenskem jeziku. mmm® politien« v©sii Jugoslovanski klub je imel v torek po seji dlržavne zbornice pod predsedstvom dr. Korošca posvetovanje o vladnem programu, kakor ga je razvil dr. pl. Seidler v zbornici. Sklenilo se j", da klub ostane v najstrožji opoziciji proti sedanji vladi in se v tem smislu udeležijo govorniki proračunske debate. Poljski klub avstrijskega državnega zbora je imel v torek dne 25. septembra seji, v kateri si je izvolil za predsednika poslanca dr. Lazarskega. Lazarski je pa izvolitev že drugič odklonil. Baje se bo vršila še te dni nova volitev predsednika. V hrvatskem saboru se vrši razprava glede nove volilne preosnove na Hrvatskem. Nov volilni red bo osnovan na podlagi splošne enake in tajne voiilne pravice. Izdale se bodo uradne glasovnice in glasovalo se bo po občinah. Po novem volilnem redu bo ime! volilno pravico vsak 241etni moški. Število poslancev sabora bodo zvi šali od 90 na 119. Določeno bo. da bo prišlo na vsak mandat povprečno 24 000 prebivalcev. ■*t i * • v v «i Na bojiščih. Naitalijanskem bojišču na obeh straneh velike priprave za 12. ofenzivo. Sicer pa na tej fronti nič posebnega. Na avstrijskem in rumunskem delu vzhodnega bojišča nobenih posebnih dogodkov. Čete bavarskega princa Leopolda so dne 21. septembra zavzele rusko mesto Jakobovo ob Dvini (južno-vzbodno cd Rige). Na francoskem bojišču je huda petdnev-1 na bitka v Flandriji nekoliko pojenjala in tuJi artilerijski boji so dobili nekoliko zmernejšo obliko. -V tej bitki se je Angležem posrečilo poriniti Nemce nazaj za 5—7 km, a ni se jim pa posrečilo predreti nemške fronte. Kar se Angležem ni posrečilo doseči v Flandriji, so bili Francozi uverjeni, da se jim bo posrečilo v Sampanii. Z ogromno silo so napadali nemške postojanke ob bregovih reke Moze, zlasti na vzhodnem bregu, ob reki Aisni ter na fronti severno od Verduna, Samo na fronti ob reki Mor/i se je Francozom posrečilo poriniti Nemce za nekaj kilometrov nazaj, na ostalih delih fronto so pa biii vsi njihovi navali odbiti. Nizozemski listi pišejo, cla so na Irancoskem bojišču baje že nahaja 180.000 Amerikan-oev ter da pošlje Amerika še v tem in prihodnjem mesecu 350.000 mož na francosko bojišče. Na macedonskem bojišču vsled neznosne vročine nobenih važnejših vojnih dogodlkov. Ob jezeru Ohrida so bili manjši sunki francoskih bataljonov odbiti. Poročila iz Soluna pravijo, da je Veni-zelos Že mobiliziral grško armado, ki šteje 350 tisoč mož prvovrstnih Čet, jo s četverosporazumovim denarjem opremil z vsem potrebnim in jo ho še v me>f'- ; cu oktobru poslal Sarrailovi armadi na pomoč. Vsled oviranega dovoza živil vlada v nekaterih krajih Grčije velika lakota in v mestih Larisa m Ko rint so izbruhnili večji nemiri. Cez več pokrajin Grčije je proglašeno obsedno stanje. Na turških bojiščih kažejo vsa znamenja , da utegne priti v najkrajšem času do zelo važnih vojnih dogodkov. Na egiptovskem bojišču, zlasti v južni Palestini, se Angleži prav pridno gibljejo in je že prišlo do več krvavih spopadov med Turki in Angleži južnovzhodno od Gaze. Angleži imajo na tem bojišču baje zbranih 250.000 mož, s katerimi nameravajo ob ugodnem trenotku, ko bo vročina nekoliko pojenjala, prodirati v južno Palestino. Angleški listi pišejo, da je geslo Angležev: Palestina mora biti angleška. — Tudi v Mezopotamiji se Angleži pripravljajo na velikopotezno ofenzivo. — Na ostalih turških frontah nobenih pomembnejših vojnih dogodkov. Naš cesar hvali junaštvo in zvestobo Hrvatov. Dne 17. septembra je naš cesar v posebni avdijenci sprejel na Dunaju predsedstvo hrvatskega sabora, in sicer predsednika dr. Medakoviča ter oba podpredsednika d!r. Magdiča in dr. Luciniča, da mu izroči adreso hrvatskega sabora. Na poklonilni predsednikov nagovor je cesar odgovoril: „S posebnim zadovoljstvom sprejmem ponovni izraz zvestobe in udanosti hrvatskega naroda do moje vladarske hiše. Sinovi Hrvatske so za časa te tako dolgo trajajoče vojske doprinesli sijajne dokaze požrtvovalne vstraj-nosti in junaštva, Veseli me, da označujete kot temeljno podlago vašega političnega delovanja vez, ki veže eno in isto državno skupnost krone sv. Štefana. Pri stremljenju za kulturelni in gospodarski razvoj hrvatskega naroda računajte na enaka čutila moje dobrohotnosti, kakor jih je vselej gojil moj prednik na prestolu. Za vašo zvesto udanost izrazite Hrvatski tudi javno mojo hvaležnost. Poroka nadvojvode Maksa. Iz Prage se poroča, da se bo nadvojvoda Maks, brat našega cesarja, t>oročil meseca novembra t. 1. z princezinjo Frančiške Hohenlohe. Poroka se bo vršila v grajski kapeli v Laksenburgu. Duhovniške vesti iz somboteljske škofije. C. g. Vinko 'Kos, kaplan na Gradu, je pozvan v vojaško službo. Na njegovo mesto pride č. g. Andraš Benden iz Beltinec. Odlikovan slovenski zdravnik. Okrožni zdravnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dr. Franc Tiplič je bil odlikovan z vojnim križcem tretjega razreda za civilne zasluge. Odlikovani usmiljeni sestri. Usmiljeni sestri v bolnišnici v Postojni Jera Gobec in Neža Klasinc sta bili odlikovani z vojnim križcem 4. razreda za civilne zasluge. Slovenska služba božja na Dunaju se vrši sedaj vsako nedeljo ob štirih popoldne v cerkvi sv. A-nt v I. okraju, Annagasse. Slovenci in Slovenke že sedaj pridno zahajajo tje: posebno razveseljivo je, da je videti med njimi mnogo vojakov. Marsikdo, ki se Čuti v velikem mestu osamljen in tuj, najdi ondi med svojimi rojaki krepila in tolažbe v teh težkih ča*ih. Dekliški shod. Na rožnivensko nedeljo dne 7. oktobra je na Svetih Gorah (župnija Sv. Peter pod Sv. Gorami) cerkveni dekliški" shod za šentpetersk» župnijo in sosedne župnije kozjanske in brežiške de-kanije. Cerkvena slovesnost se začenja ob 10 uri dopoldne. Pridigo ima prof. dr. Josip Hohnjec. Namen shoda je: ponovitev obljube zvestobe Mariji, Kraljici mladine, in mirovna pobožnost k Mariji, Kraljici miru. Povabljene so članice Marijinih družb, dekliških zvez in sploh dekleta iz obeh dekani j. Ruška koča se zatvori za to leto v nedeljo dne 30. septembra 1917. — Podravska podružnica Slov. Planinskega Društva. Slovenci v Nemčiji. Kaplan Tensundern r.am piše iz Gladlbecka: Čeprav smo Slovenci tukaj v Gladbecku na Nemškem daleč proč od svoje lepe domovine, ostanemo vendar zvesti cesarju in domovini udani Slovenci. Obe naši slovenski društvi in s^cer društvo rudarjev sv. Barbare in roženvensko društvo, izborno vspevate, kajti prvo šteje 179 članov, od Katerih se jih nahaja 93 v vojaški službi, drugo društvo pa šteje 208 članov. V blagajni imamo 631,41 M denarja. V naših društvih se razproda na teden 100 .ztisov „Slovenskega Gospodarja" in 45 iztisov „Domoljuba," Zborovanje imamo vsake štiri tedne, zadnje zborovanje smo imeli dne 16. septembra v veliki dvorani pomočnikov, ki ima prostora za 50 oseb. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Igrala se je lepa gledališka igra, vršili so se slovenski nagovori m zadonele slovenske pesmi. Kadlar smo tako zbrani, se nam pač zdi, kakor če bi bili v domovini, zlasii ob nedeljah, ko imamo cerkvene pobožnosti, kot pridigo itd. v slovenskem jeziku. Zlasti dobro se rav.-vija rožnivensko društvo, kojega Člani se udeležujejo vsako 4. nedeljo v mesecu skupnega sv. obhajila« Naše geslo je: Pn Mariji k Jezusu! Vsako društva ima svojo lastno in lepo zastavo. Predsednik obeH društev je mnogozaslužni č. g. kaplan Tensundern. V načelstvu se še nahaja: Tuhtar, Grossmann, Do-bravc, Skraber. Kaša, Osobnik: zaupniki pa: Češka, Južnik, Masnes, Sajovic in Suler. V načelstvu rožuivenskega društva so sledeči: Lužnik, Medvej-šek, Kravanja, Poglajen, Skraber, Vouh in Tuhtar. Tukajšnji Slovenci pošiljamo pozdrave vsem znanim i zlasti našim junaKom na bojiščih, zagotavljajoč vse, da ostanemo zvesti sinovi in hčere katoliške cerkve, zvesti cesarju in domovini. 4001etnica cerkve Matere božje na Gori pri Sv Petru niže Maribora. Ob krasnem vremenu in tako številnem obisku, kakor še dosedaj nikdar, smo obhajali na Gori letos dne 7.. 8. in 9. septembra našo romarsko svečanost. Procesije so prihajale že v petek in so bile pri pridligi ob 3. uri popoldan in polom ob šestih zvečer. Največja je zopet bila anton-¡evška. katero je vodil letos č. g. kaplan Kotnik. Na novo .i«1 prišla procesija od Sv. Lovrenca v Slov. g. Prek Mure pa se je takorekoč ukradla dokleževska, ki se je morala skriti pred madžarskimi stražniki, ki so jo dvakrat nagnali nazaj, češ, da nese živež sestradanim Štajercem. Znamenje žalostnega Časa! Hvala njim in vsem romarjem! Marija naj poplača t sočkrat vsem njih trud in ljubezen, posebno pa čč. gg. misijonarjem: Francu Kitak, Alojziju Zdravljič i ti Francu Zorkn za prelepe iz srca segajoče nauke ¡a delo v spovednici, čč. gg. Frančišku Kovačič in dr. Frančišku Lukman, ki sta imela slovesne svete maše, čč. gg. Severinu Fabian, frančiškanu v Ma-tji orn, Mavriciju, kupucinu iz Lipnice, in Pavlu ifolcman, kaplanu pri Sv. Magdaleni, za pomoč v iz; ovednici l Stoletni spomenik. Od Sv. Petra pri Mariboru nam piše prijatelj lista: Ob priliki štiristoletnice na Gori so se čudili romarji lepemu spomeniku, ki stoji obnovljen ob poti, ki pelje od župnijske cerkve oročilo o krompirju v našem uvodniku na 2. strani današnje številke. Poskusno kopanje krompirja. Žetveni komisar nam poroča, da je na najboljših njivah na 20 štiri-jaških metrih izkopal 30—50 kg, na srednjih njivah 20—30 kg in na slabih 7—20 kg krompirja. Preskrba s krompirjem. Kakor izvemo, mariborskemu okraju ne bo treba nič krompirja izvažati iz okraja, ampak se bo ves odvišni krompir porabil za domače potrebe v okraju in za mesto Maribor. Prevoz krompirja. Okrajni krompirjevi nadzorniki imajo pravico, da smejo dati dovoljenje za prevoz 5(T kg krompirja z vozom. Kaj je s petrolejem? Župan iz mariborskega okraja nam piše: Že pred tedni smo dobili od gla earstva skupno nakaznico za petrolej. Večji posestniki bi dobili 1 liter, manjša gospodarstva in družine pa pol litra petroleja za cel mesec. Župani smo poslali sezname takoj na okrajno glavarstvo, a petroleja še do danes ni. Ljudje nas kolnejo in nas dolžijo. da smo mi zakrivili, ker ni petroleja, ponoč-no delo stoji, ker ni luči in tako imamo ogromno škodo pri našem gospodarstvu. Ljudjje so res primorani svetiti s treskami, kakor v starih časih, in bati se je - oožarov. Vino in sadni mošt delamo po dne ali pa prešamo v temi, koruzo moramo likati po dne in cela vrsta nujnih jesenskih del stoji. Kdo je kriv, da se nam ne da petroleja? Govori se. da gre večina našeua petroleja v Nemčijo za podmorske čolne in za nemško prebivalstvo. Ljudstvo se razburja, Prosimo in zahtevamo odpomoči. — Župan. Za petrolej. Prehranjevalni urad mariborske-] ga glavarstva je prosil dunajske oblasti, naj dajo za kmetska gospodarstva več |)etroleja. ker s to skromno množino petroleja pod nobenim pogojem ljudje ne morejo opraviti nujnih jesenskih kmetskih večernih opravil. Ce bo prošnja ugodno rešena, se bo petrolej takoj razdelil. Karte za obleko. Vlada je izdala naredbo, ki določa, da so za vse dežele naše državne polovice u-peljane karte za obleko. Naredba ima namen, da se po možnosti izvrši in uravna enakomerna preskrba prebivalstva z najpotrebnejšo obleko v prvi vrsti za revnejše sloje prebivalstva, nadalje uravnava uporabo blaga za obleko, ker je bilo dosedaj marsikatero blago za izdelovanje obleke in perila prosto glede prodaje. V vsaki deželi se ustanovi poseben uradi, ki bo uravnaval prodajo, promet in oskrbo prebivalstva z obleko in ki bo podrejen deželni politični oblasti. Za pokritje upravnih stroškov se bo moralo pri prodaji blaga plačati 3 do 5% doklada, Naredba določa, da je odslej naprej prepovedano inseriranje glede prodajne ponudbe blaga za izdelovanje obleke in oerila po Časopisih itd. Tudi vsebuje naredba uravnavo prodaje in nakupovanja stare obleke in starega perila. Vsaka oseba, ki si bo nameravala kupiti obleko ali perila, bo dolžna dokazati, da obleko, o-ziroma perilo res potrebuje, nakar bo dobila kartico oziroma dovoljenje za nakup obleke in perila. Podrobnejša tozadevna določila bo izdala deželna politična oblast. Za tozadevne prestopke je določena denarna globa do 20.000 K, oziroma kazen zapora do 6 mesecev. Karte za gostilniške goste. Živil je malo, zato je treba štedili z njimi. V gostilnah so porcije postajale vedno manjše, tako da je marsikateri obiskovalec krčme vstal lačen od mize, četudi je plačal 6 ali še več kron. Kdor je imel potrebni denar, je šel nato še v drugo in v tretjo gostilno in je torej dvakrat ali trikrat obedoval ali večerjal, predno se je nasitil. Zdaj pa se misli tako ali večkratno obedovanje preprečiti s tem, da vsi, ki obedujejo v gostilni, dobijo posebne karte, katere bodo morali oddati za obed oziroma za večerjo. Na ta način se bo torej poskrbelo, da se ne porabi preveč živeža in da si obiskovalci gostiln ne bodo pokvarili želodcev vsled preobilnega zavživanja jedi Tudi nekaj ! Tri vagone pšenice se pokvarilo. Že zopet se je kakor poročajo graški listi, pokvarilo vojnožitnemu prometnemu zavodu B vagone pšenice. To pšenico so te dni pripeljali na dvorišče Reiningshaiisove pivovarne, da fii jo tam posuSili. Bila je popolnoma plesnjiva ko so jo pripeljali tje in plesnjivo so zopet odpeljali. Od kod je bila ta pšenica, zakaj se je pokvarila, kam so jo zopet odpeljali in kdo bo, tako srečen, da jo bo moral jesti — o tem se dozdaj še nič ne ve. Čudno pa je, da o zdajnih časih, ko je tako hudo za moko, vladni zavod bolje ne pazi na žito. Kmeta se kaznuje, če se mu pokvari žito ali krompir; če pa uradnik vojnožitnega prometnega zavoda zakrivi, da se naenkrat pokvari 3 vagone pšenice, se mu nič ne zgodi. Ali se od kmeta žito rekvirira zato, da ga potem nesposobni uradnik pusti splesnjiviti ? Državno prav-dništvo in c. kr. namestnija dajta se malo pobrigati za take slučaje ! Luženje pšenice. Za jesenski in priliodnjeletni spomladanski nasad se odredi brezpogojna vporaba formalinovega lužila za pšenico in ječmen. Lužilno postopanje je lahko izvršljivo; pred luženjem samim se priporoča, dejati setveno blago v tanki plasti v z vodo napolnjeno korito ali kad in ga tamkaj skozi približno pet minut dobro premešavati, da morejo lažje sneti priti na površino, kjer se jih pozajme in nato sežge. Druge porabe — morda za krmilne namene — ali zmetanja na gnojišče ni priporočati, ker bi se na ta način le pospeševalo razširjanje bolezni. Nato se vodo pusti odteči ter nalije pripravljeno lužilno tekočino. Za vsakih 100 k- setvenega žita se porabi 100 litrov vode, kateri se ¡e poprej pr'uiešaIo natančno četrt litra ali 250 gramov kupnega 40od-stotnega Jormalina. Pri mešanici se je tega sorazmerja natančno držati, da se po močnejši raztopnini ne škodi kalilna zmožnost semenskega blaga, S 15 do 20 minut trajajočim mešanjem postanejo vsa zrn-ca temeljito mokra in se uničijo snetne kali, ki se na njihnahajajo; snetivo zrnje, ki pride na površje, je zopet pozajeti in nato sežgati. Po tej pripravi se vzame semensko blago ven ali pa spusti lužilna tekočina; slednjo se pa mšre še dvakrat, toda ne večkrat, vporabiti. Pšenico se na nekako 10 centimetrov debele plasti nasuje. pridno obrača, da se kmalu o-suši in nato kar najhitreje poseje. Sušilni kraj, vreče za prevažarije in vse pri sejanju potrebne predmete je pred vporabo z lužilno tekočino umiti, da postanejo prosti nalezljivih kali. Potrebni formalin jp dohiti po Zvezi poljedelskin zadrug v Eggenbergo pri Gradcu, najbolj priporočljivo skupno za celo občino ali za eden sodni okraj. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi precej živahno gibanje, kajti zastupniki nemških tvrdk so pokupili skorodane vse zaloge starega tujega hmelja in sicer po 50 do 70 K za 50 kg, nadalje nekaj bai letošnjega hmelja ža 70 do 95 K za 50 K. Vsi ti nakupi so se izvršili v špekulacijske namene. Ceno za les. Zveza avstrijskih lesnih veloir-govcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene. ki so veljavne do preklica: Hlodi mehki neotesani 42— 00 K, trdi 55— 112 K, mehke deske 95-120 K. oglati ali otesani mehki hlodi 80-112 K, trde deske 120— 200 K. mehke deske 90-122 K. Popraševanje po ža- g:;nem lesu. zlasti po mehkih deskah, ki se jih rabi za jzdelovanje zabojev, je bilo zelo živahno. i)oir;ače klanje goveje živine in telet. Dovoljeno je govejo živino in ludi teleta (do '250 kg teže) doma zaklali. Dovoljenje izda okrajno gla varstvo. Meso doma zaklane živine se mora porabiti samo za domačo rabo Ce se žiuna ponesreči, n. pr. če si zlomi nogo, se sme takoj za-klati in se še le pozneje poroča glavarstvu o zasilnem comačem zakolu. S sladkorjem bo slaba. Češki listi pišejo, da bodo zaloge belega sladkorja skoro pošle. Bati se je, da bo drugo leto veliko pomanjkanje sladkorja Letina sladkorne pese je bil« letos poloviio slabša od lani. Oddaja štajerskih plemenskih kokoši. Osrednji odbor štajerske »Kmetijske družbe* bo oddajal tadi letos članom podružnic štajerskih kmetijskih družb plemenske kokoši. Tozadevne prošnje je vlagati najpozneje do 15. oktobra. Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. Tiskovine za take prošnje se dobijo pri vsaki podružnici štajerske »Kmetijske družbe« Prošnje je vložili pri dotični po družni- i. Naročitev sadnih drevesc. Opozarjamo na in-serat deželnega odbora glede naroČevanja sadnih drevesc iz deželnih drevesnic. msps&ita© porodita. 10 t 1 C ? Nesreča na železnici. Dne 21. septembra zjutraj so padfli pri črešnjevskem predoru (med Pragar-skim in Slov. Bistrico) trije vojaki iz vagona ter so se ponesrečili. Dva sta bila takoj mrtva, eden pa je kmalu potem umrl. Sploh se opaža, da se na želez--iGi danes mnogo premalo skrbi za varnost življenja. Velika nesreča v rudniku. V rudniku Lupeni na Ogrskem se je zgodila velika rudniška nesreča, Vneli so se v rudniku plini. Nesreča je zahtevala veliko število človeških žrtev. 59 oseb je bilo mrtvih, 55 pa ranjenih. Potres na Gornje-Stajerskem. Preteklo nedeljo dne 23. septembra ob 3. uri zjutraj so občutili pri Irdningu in Sv. Lambertu na Gornje-Stajerskem precej močen potresni sunek, ki pa ni povzročil nobene pomembne škode. Zemlje na Ogrskem. Ogrsko Poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da smejo zopet peči na Ogrskem žemlie in sicer morajo biti enotne. Srečni Ogri! Pri nas pa ne dobimo bele moke niti ne za majhne otroke, bolnike in za stare ljudi. Skala ubila pet krav. Na gorovju Lengau na Solnograškem se je odtrgala skala., ki .je ubila «metu Jakobu "Wachheiner pet krav v vrednosti 20.000 K. Šesto kravo je pa skala tako poškodb vala, da so jo morali takoj usmrtiti. 1 kg težak krompir. Na nekem vrtu pri Ad-montu na Gornje-Stajerskem je zrastel krompir, ki je popolnoma zdrav, dobro razvit in ki tehta 1 kilogram. Maribor. Griža, ki je razsajala v našem mestu, je začela nekoliko pojenjevati. V predzadnjem tedenskem izkazu je še bilo 40 slučajev griže med mariborskim nevojaškim prebivalstvom, v zadnjem pa samo 32, kar je pripisovati dejstvu, da je minila, dbba nezrelega sadja. — Vsak dan lahko opazujemo, kako izvestni krogi našega mestnega prebivalstva kmetice, ki prinašajo zelenjavo, sadje itd. na trg, obkladajo z najgršimi psovkami, češ, kmet je kriv sedanje draginje. Skrajni čas bi že bil, da bi naše mestno prebivalstvo prišlo do prepričanja, da kmet ni kriv sedanje draginje, ampak židovski prekupci in razne — centrale. Maribor. V nedeljo, dne 23. septembra, je po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, u-mrla v 81. letu svoje dobe nadučiteljeva vdova Marija Šijanec, rojena Meznarič. Pogreb blage pokoj-nice se je vršil v sredo, dne 26. septembra, popoldne na mestno pokopališče. N. p. v m.! Maribor. Nabiralnica soške armade nas prosi, da objavimo ta-le poziv: Zbiranje starega papirja po c. in kr. nabiralnici soške armade v Mariboru na korist soškega sklada za sirote in vdove je do sedaj doseglo izredno lep uspeh: 20.000 K (mesto Maribor 6000 K). Kdor ima star papir, naj naznani c. in kr. nabiralnici, ki se nahaja v Mariboru, na Tegetthof-ovi cesti št. 22. — Priporočamo našim ljudem, da se odzovejo temu dobrodelnemu podjetju. Sv. Peter pri Mariboru. (Kaj delajo naši vrli vojaki?) Vesele in žalostne novice dobivamo od njih. F-ančišek Kirar iz Malečnika je postal narednik in je dobil že dvakrat srebrno svetinjo IT. vrste; Martin Horvat ima malo srebrno in bronasto svetinjo in Karlov vojni križec. Malo srebrno in bronasto si je pi iboril Alojzij Škof. sin gorskega mežnarja. Malo srebrno svetinjo in Karlov križec nosi Alojzij Dvor-šak, bronasto Anton Štromajer, Alojzij Muršec pa Karlov vojni križ itd. Kratkomalo: skoraj vsi. ki pridejo domov na dopust, nosijo že odlikovanja, na katera smejo biti res ponosni, kakor smo mi na njih. Omenimo, da imamo še celo vrsto drugih odlikovan- Dunaj, 26. sept. Italijansko bojišče. Na gori Sv. Gabrijela in na Kalu so bili so vražni pozvedovalni oddelki zavrnjeni. Na ozemlju Tonale in zahodno od Tolmina so naši napadalni oddelki vjeli nekaj sovražnikov. Delovanje zrako plovcev je bilo ob Soči ter med dolinami rek Adiže in Sugane zelo živahne. Vzhodno bojišče. Ob Seretn so vjele nemške čete na povzetju notri do zadaj ležečih sovražnih črt čez 150 sov-nikov ter vplenile več strojnih pušk. Južno vzhodno bojišče. Samo zmerno artilerijsko delovanje. Iz agmšk^ga porodila. Berolin, 26. sept.|a V Flandriji je borba zopet znova ožive • Na zahodnem odseku pri Ypernu silen bobneči ogenj. Tudi ob Mozi poveč.-.no bojno delovanje. Na vzhodnem bojišču pri Jakobovem, Driz-vijati-jezeru, pri Lucku in Ta'nopolu se sovražnik živahneje giblje. Pred krvavo bitko. Švicarska poročila zatrjujejo, da bo na italijanski fronti vsak čas izbruhnila strašna bitka. Lahom je prišlo na pomoč nad 100 000 Francozov, Angležev, in Amenkancev. Srditost bitke bo daleč presegala dosedanje ofenzive, ker se na obeh straneh krčevito pripravljajo na napade oziroma obrambo. 1500 ameriških topo? na soški fronti Po poročilu švicarskih listov je Italija že 20. septembra strogo zaprla vse svoje meje z name nem, da se ničesar ne izve o tem, da je Amerika poslala 1 500 topov Italiji na pomoč. Topove spravlja | Italija na soško fronto. Amerika posodi Italiji 5 milijard lir. Vlada Združenih držav Severne Amerike je sklenila, da dovoli Italiji 5 milijard lir vojnega posojila, da je italijanska vlada v stanu plačati ameriškim tovarnam topove, municijo in druge vojaške potrebščine, s katerimi Amerika za bodočo dvanajsto ofenzivo zalaga Italijo. Mirovna predposvetovaoja ? Berolinska »Deutsche Zeitung« poroča, da se v Kodanju na Danskem vršijo neobvezna predpo svetovanja med nemškimi in četverozporazumovimi zastopniki glede vrnitve Belgije. — Velika večina nemških državnikov je baje zato, da Nemčija prostovoljno vrne Be'gijo Belgijcem. Samo vsenetnški hujskači, ki baje imajo v neki visoki osebi dobro zaslombo, hujskajo proti vrnitvi Belgije. Avstrija mora obstati. Veliki angleški list »Times« piše: Ker se vse-nemci trudijo spraviti Avstrijo popolnoma pod komando Nemčije in jo oropati njene neodvisnosti, je naša dolžnost, delovati na to, da se vsenemški načrti ne uresničijo. Avstrije se ne sme razkosati, Avstrija, ki je po veliki večini slovanska država, mora obstati, a njenim narodom se bo moralo dati potrebne svobode. Cesar Karel je miroljubni vladar, dika evropskih vladarjev, ki jo vreden, da vlada tako lepo deželo. Velik požar. V mestu Boryslav pri Lvovu v Galiciji je iz* bruhnil dne 24. septembra velik pcžar, ki je pokončal nad sto hiš. škoda znaša deset milijonov kron. ■ cev. katere pa je že imenoval in njih slavna dela o-i menjal „Slovenski Gospodar." Edlnajsta ofenziva ob j Soči pa nam je prinesla tudi žalosti. Govori se rnar-| sikai. pa ne vemo, je-li vse popolna resnica. Ranjen in vjet je baje Anton Damiš, vjet Janez Kelbič na gori Sv. Gabrijela, ranjena Lovrenc Budja in Fran Perič; pogrešamo pa jih še veliko, vendar pa upamo da bo še vse boljše, kakor si mislimo. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 16. septembra srno na Gori zopet obhajali lepa slovesnost. K pozni službi božji so priromali z bandero in godbo vete-ranci od .Sv. Benedikta v Slov. gor. pod vodfetvom svojega poveljnika Fr. Kavčiča. ¡Po sv. maši, ki se je služila za rajne veterance in tri sine Kavčičeve, je č. g. župnik po kratkem pozdravu in nagovoru blagoslovil krasen venec, katerega so prinesli vete-ranci za podobo, katero so že leta 1915 darovali Materi gorski. Po sv. maši so odkorakali k župnijski cerkvi in se potem vrnili na svoj dom. Mati Gorska naj čuva njene goreče častilce, benediške veterance in naj usliši njih srčne prošnje in molitve za zažel-jeni mir in srečno vrnitev njihovih sobratov in sorodnikov in za našega cesarja, naše vojake in milo domovino! Ob tej priliki pa se je blagoslovila tudi spominska plošča za Jožefa Rokavec, ki je padel že leta 1914 pri Grodeku. Eden brat, Franc, je bil navzoč, eden je vjet na Ruskem in baje tudi že mrtev, trije pa so še na fronti. Mati Rozalija Rokavec, kmetica iz Metave, je dobila od presvitlega cesarja dar 200 K, katere pa je vse obrnila zopet v prid svo-i.m rajnim in živim sinovom. Veselo svidenje naj jim da ljubi Bog tukaj in v nebesih! Smarjeta ob Pešnici. Žetvene komisije občin Šmarjeta ob Pesnici, Dragučova in Grušova so v svoji skupni seji dne 9. septembra, t. 1. med drugim tudi sklenile, prositi politične oblasti, da ukrenejo vse potrebno proti onim uslužbencem, ki uživajo vzdrževalno podporo in radi tega zanemarjajo svoja službena opravila. Ker se o sličnih slučajih sliši sedaj vsak dan več, bi bile oblastvene ukrenitve v tej zadevi zelo zaželjene. Jarenina. Franc Reininger. bivši župan in gostilničar, hud Siidmarkin priganjaČ, srdit sovražnik Slovencev, je končal svoje življenje v neki krčmi v Studencih pri Mariboru. Sovražil, blatil in smešil je vse, kar ie slovenskega in cerkvenega. Ob času preganjanj Slovencev ob začetku vojske je bil v odboru za aretacije. Zadnji Čas ga je vse zapustilo, tudi pošteni Nemci so se ga ogibali. Taval je okoli, kakor deseti brat. Mož je takorekoČ sam sebe zadušil v blatu. s katerim je druge obmetaval. Pravijo, da ga je kap zadela . . . Bolji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Naše dobro ljudstvo na PoiiČkem je moralo silno mnogo pretrpeti po njegovi nestrpni objestnosti.. Podi mu Bog usmiljen sodnik! Št. Ilj v Slov. gor. Dne 22. septembra je po dolgi bolezni umrl v Selnici ob Muri posestnik Fr. Dreier. Rajni je bil sicer rodom Nemec, a bil je pošten katoliški mož skoz in skoz. Pri vsakih volitvah je volil z nami, svoje otroke je dajal v slovensko šolo. Bil je dober gospodar, spoštovan daleč na okrog. Pogreb se je vršil v pondeijek. dne 25. septembra, ob obilni udeležbi prebivalstva. Svetila mu večna luč' Št Ilj v Slov. gor. Vabimo na mladinski sestanek v nedeljo, dne 14. oktobra, v Slov. Domu popoldne po večernkah. Pride g. profesor dr. Ko-vačič. Pridite v obilnem številu od blizu in daleč! Mladina, sedaj je čas dela in združitve v organizaciji in v napredku! Sv. Rolfenk v Slov. gor. Kruta smrt je vzela letos Alojza in Marijo Kramberger, kmeta in kmetico, moža in ženo, očeta in mater že doraslim otrokom iz Biša. Imela sta sedem sinov in dve hčeri. Med temi se nahajajo trije na bojiščih. Hčeri ste dobri in vzorni gospodinji. Oče, star 75 let, je bil dober in i ošten kmet. Zapustil .je zraven svojega lepega zgleda še vsakemu svojih otrok lep kos vsakdanjega kruha, da lahko vsak celo svoje življenje pošteno izhaja. Mati, stara 73 let, res dobra mati in gospodinja. je vzgojila svoje otroke prav tako, kakor jih mora vzgojiti krščanska mati. Za vse trude in trpljenje, Bog Vama v plačilo daj, Da vzbudita se v življenje In živita vekomaj! Mala Nedelja. Tukajšnji stražmojster Tomaž Aleš, kateri je meseca decembra 1916 posestnika M. Draškovič v Bodislavcih rešil iz goreče hiše, je bil odlikovan s srebrnim križcem s krono. Mozirje. Vinc Fužir je pred dvema letoma pisal iz Rusije, potem ni prišla nobena vest. Sedaj je prišla dopisnica, ki naznanja, da ne kaže popisovati vjetniškega življenja, posebno še obteženega s tem, da pisma ne pridejo iz domačije v tujino in iz tujine ne v druge kraje. Bog dal skoraj mir! Sv. Lenart nad Laškim. Po 16 mesecih se je oglasil iz ruskega vojnega vjetništva Janez Frece. Piše, da je še popolnoma zdrav pri nekem kmetu v delu. Dopisnica je prišla dne 15. septembra. Povzročila je domačini veliko veselje. Sv. Jedert nad Laškim. Izdihnil je na goriškem bojišču dne 3. septembra po noči Matija Knez, kmet v Belovem. Zapušča ženo in otroka. Rajnemu junaku, bratu lani meseca maja padlega gimnazijca Franca Kneza, božji mir! «Uran 0. SLOVENSKI GOSPODAR 27. s»pt«mbra 1017? Ustnica uredništva. Čitatfljem in dopisnikom: Zadnji hip smo m« -rili odložiti mnogo važnih porečil, ker se list stavi zopet na roko. Prosimo potrpljenja.— Celje: „Slov. Gotpodar" ri nikdar pisal, da bi bili vojaki 87. p» špolka šnopsarji. To si je „Štajerc1, po svoji stari navadi izmislil. Z lažjo ne bo prišel daleč. Za poročilo smo Vam hvaležni. Pozdravljeni! Loterijske Številke: Trst, dne 19. septembra 1917. 64 76 7 66 87 Dnnaj, dne 22. septembra 1917. 66 61 46 19 36 HftUl MAZNAma I K na heaeda stane 6 vinarjev, petitvrsta 18 vin. Mrtvaška oznanila in «hvale vsaka petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 86 vinarjev. Za več-oratno objavo zmten popcet. Inscrati se sprejemajo le proti predplačilu. Zadnji čas za sprejemanje inseratov torek opoldne. "Močan mizartkl učenec ie takoj sprejme pri popolni oskrbi in dobrem postopanju pri Ivann Pihler, mizanktm mojztin, Maribor, Rei-sar str. 26. 816 Proda se več zemljišč v okolici Sv. Lsmarta » Sio». goricah. Posredovalci izključeni. Vprašati pod „Naknp" poHno-ležeče Sr. Lemart v 81ov. goricah. 8 2 20 komadov vinake posode v prav dobrem stanju od 100 do 1000 1. na prodaj. Cena po dogovoru. Ja-blni, p. Podplat, postaja: Kostrlv-ni ca-Podplat. 807 , V najem se da s 1. oktobrom stanovanje z malim posestvi m vred, Kje, pove lastaik Alojz Vesenjak, čerljar v Zagorju, p. Juiiiaci pri ; Ptnju. ^810 ; Proda se velik gramofon skoraj j nov s 86 ploščami tvrdka Mamut. ' Ogleda se lahk« vsak dan pri . Alajzijn Tese.jak, čevljarjn v Za- l gorcih p. Juršiaci. 812 P§zor! Pokradena je molka obleka, zla-tnina, in ntkaj perila. Prosim, če j kdo prinese, vkradeno blago za i prodati ali menjati za živila, da se takoj naznaai orožaikota Laiki tre, alt Hrastaik. Josip Sla-kovnik, Rimske Toplice. 609 2 kablli, kostanjev« barve, 16 pa- ' ■ti visoke, za težka vprego, brez i vsakega pogreška se prodata. Po- < gledata se lahko od 12—2 nra. Fischergasse 9. Maribor. £01 Med (strd) in vosek ko ji vsako množino po najboliih oanah c* nah tar presi za poaadbe Pavel Šega, Gradec, Grazbachgnsse SO. bOl lice se y najem v ali blian Maribora do dva tel. postaji mala hiša z 2 sobama, kuhinjo, s pritličjem (gospodarsko poslopje) s sadnim vrtom in vrtom . za zelenjavo ozir. tudi kaj polja, j P»t t.(x; ^a.. . »„„„rtv,. > 8 VINARJEV (za eno dopisnico) stane moj glavni cenik, kateri se Vam na zahtevo brezplačno polije. PRVA tovarna ur mu K0flR*1>, o. i. k. dvorni dobavitelj Most (Brüx) št. 1«60 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-ure K 16-—, i8-—,20—, armadne radiom ure K 18'—, 22'—, 26'—. Ure iz bele kovine (Glo-rica-srebro), z dvojnim pokrovom anker Remont. K 28'—, 80'—. Goldin anker z dvojnim pokrovom K 86 —, 38'—. Masivne srebrne anker Remont nre K 40'—, 60 —, 60'—. Budilke in stenske nre v veliki izberi. 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ali pa denar nazaj. Graščina Anin dvor (Amhof' pri Iv. Jnriju ob Pesnici išče več hlapcev-volarjev in drugih poljskih dtl&vce® proti dobri oskrbi in dobrem plačil«. 819 Pridnega vlnlCarJa z (najmanj) 4 delavskimi močmi, Be sprejme pri gospej König, vinograd, Št. Petfr pri Mariboru. 785 KUHAKICA se takoj sprejme pri nekem gosp. duhovniku v Mariborn. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Gospodarja" pod „Boljša kuharica št. 796". Pri hili mora biti voda. Ponudbe na npravniitvo lista pod „Mala hiša^____805 Plemenska kobila, „fuksa", za lahko in težko votnjo, kakor tndi garnitura, dobroohranjenn blazi-nasto pohiitm se proda. Anz. Brndermann, Št. Peter pri Mari-born. 814 Pozor! Plačata za dvovprežni voz listja (štetje), postavljeno k moji hiši 40 K, za koruzno slamo pa 60 K. Prevzamem do 16. oktobra 19 7. Trgovina s premogom Eilec, Pobrežje pri Mariboru. 8 8 Čedno pose»t»o te proda za lO.OfO kron, oddaljeno '/i nre od železniške postaje v Štorah ali '/4 nre od Oelja ia sicer: Nova zidana hiša z 4 sobami in vinsko kletjo; gospodarsko poslopje z živiaskim hlevom in z veliko preio; novi svin.ak z 3 hle?i, nov čebelnjak z 8 paaji čebel na okvirjih sme-rikanskega sistema in poleg hiie lep aovi vrt za zelenjavo. — 0-krog vseg» poslopja so brajde, n* katerih je «ra«t!o pred 2 leti 10 polo»njakov vin». Vijake posode je pri domačiji za 12 polovnjakov in tudi škropilniaa za trte. — Vsa zemlje j« okoli 3 oral« In sicar dve orala njive, travnik z sadnim drevjem in čez 50 mladih drevesc, mnogi že tadi rodijo; Udi je an mali gozdič za stalo. Possstvo je najbolj sposobno za kakšnega nen-zionista ali uradnika. — 2700 K jo vkajiženega in drngo bi bilo v gctosiai v doI leta za Izplačati. — Cenjani knpec naj se oglasi osebno ali pismeno pri Jakob-n Verhovaik v konzimu tovarn* za železo v Štorah pri Caljn. 818 Hiepca »pro'me vinarska šola v Bnrgwa!du pri Mariboru. Mes-č-na pia;a 24 K. 78L Kdor rabi gospodinjo, vajeco vsakega kmetskega dela, naj piše: Gozdar št. 19. Pobrežje pri Mariboru. 7 i 3 Zidarji se sprejmejo na stalno delo. Piača od nre 1 K 40 v do 1 K 70 vin. Stavbeni mojster Maresch, Lie-sing -pri Dnnaj u. 774 Službeaa ponudba. Sprejmem mesto knjigovodje, blagajnika, oskrbnika ali naknpovalca; položim lahko varšiino ali vstopim kot drng k podjetjn; dopolnil sen; 50 leto; sem vojaičine prost !-na upravništvo Slov. Go«;mi> pod „Pcnndba št. 771". Majer In vlniSar se sprejmeta pod dt-biimi pogoji.^ Dobra plači in mnog • zeraije, Zel' se več delavskih moči. Ribsrd Ogriseg, Stnrrn-berg pri Mariborn, p. Pesaica. 775 Malo posestvo, obstoječe iz njive in travnika, se zaradi starosti, proda. Je na ravnem, 15 minnt od cerkve in šele, eno s^bo nro na Prager«ko in ravno tako na Slov. Bistrico. Hiša ima velika sobo, kuhinjo, klet, hlev, mlatil-nica, 2 svinjaka, vte z opeko krito in v dobrem stanja, v lepem kraju, voda pri hiSi. Vpraša ie št. 7 občina Leskovec, Crešnjevce pri Slov. Bistrici. Novo vino ali mošt kupnje po najv šii ceni liter po 8 krone za gospoda Kflsterja Kari Verlič, Gtrušava. Sv. Marjeta ob Prsnici. 784 Male posestvo na prodaj. Hiša v dobrem stanju, klet, goveji hlev, svinjski hlevi, ckoli 8 oralov obdelane zemlje, njive, trarnik, vrt, vinigrad, sadonosnik, hosta, drva in stelja za domačo rabo, proda se vsled bolezni. Cena 10.000 K. Vpraša se pri g. žnpann v Stanovskem pošla ia žeiez. postaja Poljčane. 768 Dobička nosno lepo posestvo, z 18 oralo« zemlje, lep »elik sadonosnik, lepa gospodarska poslopja, preša, bo drži vse sknpaj, je po ceni na prodaj. Vpraša se pri Jožefa Novak na Svečili, pošta Gcrnja Sv. Kungcta pri Mariborn. 787 Želim stepiti v službo za gospodinjo, k starejši mu gospodu na malo posestvo, ker sem že priletna. Ponudbe te naj pošljtjona: Joief Gobec, trgovec, Gornja Sv. Knngota. Na prodaj par lepih kobil; se ničesar ne splašijo, so krotki, brez pogrekka, za težko in lahko vožnjo, obe eaake barve svetli sfa-ksi", veliki: ena 15 '/, eaa 16 pesti viBoki, ena 4 leta, ena 7 let stara, tndi v velikih bregih dobro vozita. Msrija Kolnik, Okrajna ceBta št. 6, Studenci pri Mariboru. 788 Prodam en motor s 3 konjskimi silami še malo rabljen, pod jamstvom in motorno kolo še skoro z novo »neumatiko. Franc Mahen, strojnik v Tinovljah p. Celje. 756 SLIVE, JABOLKA kupi 761 i OS. SERE C, Maribor Tegetthoff ova ulic» štev. 67. Hiša s 8 sobami, kohinja, nov o-boksni hlevi, ssdni vrt, 4 oralov dobre njive, hita v dobrem polo-žain lepa ravnina, se proda za 11.(00 kron. Naslov: Jurij Rau-nig, Strojna, Prevalje, Koroško. Gospodje ki so dobro nneljani v industri-alnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih zadrugah in veleposestnikih, dobe koristno zastopstvo v kemični tovarni Hugon Pollak, Kri. Vinogradi, Jungmannova ulica 5t. 33. 746 Dobra in zanesljiva h uharica, starejša in samostojna se spnjme takoj v oficirsko irensž j (10 oseb). Pogoji: prosto Btanovanje, dobra hrana in 50 K mesečne plače, polni trošek se povrati. Ponudbe na: .častniška msnaža 36. težko to;ničke pukovnije — Varaždln" 769 Na proda] novo zidane eno in dvo nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad pacata, s velikimi u> majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, Be prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Nekrep v Mariborn Moiart-strssse št. 29. 484 Vseh vrst lesa za tnrjave tndi na štoru takoj kupi K. Wosiak, Maribor, Tegethofova ulica štev. 19. 494 JÜB1J JÜTEESCMG ¡»Mik*«r im fticalkmr 9 MAMTJS OH 17 BrsnöiagWfse št. 3 s« priporoča slavcema občinstvo, da mi poveri vsa dela moja stroke. Izvršujem jih v vseh glogih, sliks.ra *obe, trgovine, dver&na. fasade itd. po n:Bki ceni. 268 m K Vam plačam, ako moj as-tiroleo korenii .Ria-Balaam' Vsi« kurja oče», bradarice in trdo košo v treb dnah trti hclečiD ue odstrani. Cena i lončka z jamstvom vred K 1'76. S lončki K 4 50, 6 lončkov K 7 60. Na stotine zahvalnih pisem. Ka-meny, Košice (Kaaaa) 1, Postfach 12/868. (Ogrsko). (Br. 1) Hiša z lepim vrtom in malim travnikom na Pragertkem je za prodati. Vpraša se pri R. Riegler, Pragersko. 768 Gospe ki io dobro upeljane v industri-alnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, poljedelskih zadrugah in veleposestnikih, dobe koristno zastopstvo v kemični tovarni Hugon Pollak, Kri. Vinogradi, Jungmannova ulica št. 33. 746 Pozor! Franc Drobnič lesni trgovec v Laškem trgn kupi vsako množino bukovih dregov (švelarjev) ter plača iste po 7'50 komad. Kupim pa tndi okrogel bnkov les. 754 Konjak destiliran Iz vina lastnega pridelka. Pri oilabeloiti od starosti in želodčnih tež kočah je iz v.'na destiliran star konjak že stoletja znana preizkušena okiepčilo. 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pcšijem franko za 48 K, mlajšega S letnega, čndovito bolečine tolažeče vdrjavalno »redstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice 40 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bnr-ganleo per Iter K 4. 20. Benedib t 11 e r 11, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, stajerako. Veiaiifna prost miadenft v letu, želi priti za gospodarja ns ki k kmetijo, kjer nnjno rat-jo moškega. Ima nekaj prihranka v gotovini. Naslov pod „Dober Gospodar št. 700. Automatična miSnioa a» psagaa«! S K 80 V,, za 4 it, i f sa t Mit »a a*-* lavi p« 40 Btiii. Nobeno vreme ue vpliva ia se sami ¿¡uredijo. Lovilnioa za kuhinjske žuželke' „Rapid" polov! na tisoče žuželk v eni noči, K 5'70. Lovilec muh ,Nova" K 2'80 kom. Povsod najboljši nspebi. Mnogo pohvalo I h nišam. Se pošilja proti povzetja. Psitnina TO vin. Razpošiljal»'ca Tinsasr, Dunaj II1./72. Nenling-gaaaa 4t. 2«. (1 Laasici). Proda se en 8 let star mtčen vprežen konj, cena 1500 K pri Martinu Voršič, posestnik v Mo-ravcih, p. Mala Nedelja pri Ljutomeru. 767 POLETNE-ČEVLJE a močnimi lesenimi podplati pošilja v vseh velikostih: 25—26—27 . . K 5.95 28—29—30 . . K 6.55 31—32—33 . , K 7.30 34-35—36 . .K 8 70 37—38—39 . . K 9.70 40-41—42 . . K 10.45 43—44-45 . . K 11.50 ia Dnnaja po povzetju čevljarska hiša Dnnaj XIY., Secbshansdrstr 34/11 Cea'ki o vojnih čevljih mitonj. Absolventa vinicarske šole sprejme v službo C. K. VINARSKI NADZORNIK ZA ŠTAJERSKO GRADEC, NAMESTNIŠTVO, BURftGh 5. III. Seno in slamo kupuje Zadrnga ¥ • Kupim xamaike in steklenice, # TTI«L ,Tft JA zdravilno in namizno K.lSiO ¥000 'utlna° osE°T.11Ja =H=IZ p. Oultani, Koroško. Občinski tajnik se takoj sprejme. Dobi hrano in stanovanje pri županu, v prostem času se rabi za domača lahka dela. Plača po dogovoru. Prednost ima vojaški invalid. Občinski urad v Podgorju pri Slovenjgradcu. 808 Meier Jožef, Maribor» Bergstr.si 6 kupuje orehove, jesenove, brestove, lipove, topolove, jagnjedove hlode (plohe) in ves drugi mehki in trdi les, a le debla. Plačuje po najboljši ceni. 81? ZAH Cenjenemu c. kr. a?str. vojaškemu-vdovskemu in sirotinskemu skladu zavarovalni oddelek za Štajersko Gradec. Moj na vojni bolezni umrli mož g. Ivan Nair*@t, posestnik v Slatinskem Dolu je bil pri Vašem zavodu zavarovan proti nasledkom vojske. Danes sem dobila po navadnem dokazilu njegove smrti svoto IC 500'— — z besedami: pet sto kron po voditelju okrajnega urada v Mariboru g. Ivanu Wessenjaku popolnoma izplačano. Zahvaljujem se slavnemu uradu za takojšnjo!* in točno izvršitev te zadeve. Gomilica, dne 16. avgusta 1917. • Terezija Narat, 1 r.. Spreimite mojo najlepšo zahvalo za takojšnjo-in točno izplačilo zavarovolne svote K 560*— (z besedami: pet sto kron), za kateri znesek je bil moj mož &nton Rus, kj je padel dne 20 junija t. 1., zavarovan. • Gornje Radvanje pri Mariboru, dne 29. avgusta 1917. Marija Run., Podkrižana Jožefa Habmano, zopet omožena Kastler se najlepše zahvaljuje za točno izplačilo zavarovalne svote K 1000'— (z besedami: en tisoč kron), za kateri znesek je bil moj umrli mož g. han Hubm&nn pri Vašem dobrodelnem zavodu zavarovan proti nevarnostim vojske. Gornjo zavarovalno svoto sem dobila pri c. kr_ davkariji v Lipnici v gotovini izplačano po voditelju. Vašega okrajnega urada v Mariboru. Lipnica, dne 18. septembra 1917. 816 t f f Za Jožefd Hnbmana Maks Kastler. Slatnoreznice, mlatiln^ce ZZZ in viteljne = najboljše vrste prodaja Jož. Oso6inv Laški trg. tu esenca! Izborilo domaČo pijačo 8i napravi vsak, ki si naroči v drožeriji Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive do mače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št. 33. Jabolka in hruške natrgane, kupuje vsako množino kilogram po 44 vinarjev, v hišo postavljene za vožnino povrh še 10 vinarjev za kg več: M. KAIBA v Studencih pri Mariboru, Lembaš^a cesta št 54. 74» Špecerijska in kelonijalna trgovina Ha Ivan Ravnikar, Ha Cells M)! kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strdi, voska, kumne, janeža, vinskega kamna in suhih gob Hb Vsi sveti! Stare nagrobne križe lakira nanovo, pozlati in izvrši poceni in trajne napise Gustav Philip, dunajski slikar za napise in pozlatar Maribor» Viktringhof-ova ul. 17. (TJ."Sto s v Ijeno leta IOOS3).',78 KUPIM i vsako množino zeljnih glav, repo, rudečo peso (rono) in druge poljske pridelke. Kari R&&aus, MARIBOR, Koroška cesta štev. 24. 794 8 8 Nabirajte in sušite gobe (jurčke)i Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja, kupi in plača po najvišji ceni: M. RANT, KRANJ (Kranjsko) prva erportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. Posebno lep zaslužek se ima pri nabiranju in sušenju gob. 787 I! Cena 1 steklenice le K 120. O dei»?eea ačte,, teh kapljic hmm wm§# prisnfltaih ia p hvaiallA piše». f( PmlŠg astate& „f «. fcr. rHNi" Ssrlber, Qfemsi trg it. If. Zahval».; X5 * 'T SfcjptTo se Vans lego zahvalim sa to riaokocenjtso zdravil,-fro t i rdciici. Odkar rabim to zdravilo, še niseis i»«! nobene škoCi pri svinjah. I« drugih krajev sliiina pritožbe: Me«i so tis svinj« pre* Mnogi raj« veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kroa za idr t vila. Priporočani vsesa svinjerejcem, naj bi rabili to o*nje»o zdravilo. Ž' «■krat se Vam lepe zahvalim in prosim, pošljite mi s pet 12 stekleni-Velespoitovanjem Iva> Škorjanj, p. d. Tem »i, Srednja vae. p. H t da, Koroifc* GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE! Uokler boka) talopo, dam od »voje preostal« uloge POSKE3HNIH Ideal"- s 99 (to so dobro posrebrnjec« ilic« iz dobr« kovine) In najfioeje ponikljane jek!»n» jedilne oprav« za čudno nizke ceae: 60t 12 kosov posrekrnjenlti „IdeaC-leklenlb žilo K 18 50 12 * „ „ -kavlnlk „ K 10- 12 parjv uajflntje ponlkijanlh jedilnih oprav , (zn7 In vilice, dvtjs do K 2-—) K 24 — PoiilJ» s« proti povzetja ali pa dan ar naprti). Poirnlna »O v. EIPORTSA BISA T1NTNER, Dlllj, ID/12 KiEiiH££. 26. Sijajno bodočnost imajo turške »redke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! V«aka sreči a zadene! Glavna dobitka znašata čez zrnr 1,000*000 k Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: §re£*<»vn > zastopstvo 15. Ljubljana. 768 „Panorama-Internatioflal" Maribor, Grajski trg štev. 3 asrsrea gostilne „k firaemu orlu" so priporoča na obiien obisk. Oiprto cel dan. Vstopnina 80 v. otroci 20 v. Predstav« traja 25 minut. Vojni dogodki iz vseh boji&i, pokrajine vseh dežel celega svata v nsra*ni velikosti, slikovite in resnične. Za toaio denarja se malo izgubo časa se vidi muogo zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo", pride zopet, ker so ?edno nove predstave. Milo (žajfa) za pranje 1 liilo eno krono v trdili kosili, si zeio lahko vsak sam skuha doma. Natančno navodilo in pojasnilo za kuhanje takega mil» (žajfe za pranje pošljem vsikemu po povzetju za tri krone osemdeset vinarjev. 786 Karolina Poženel, Idrija Štev. 36S. Kranjske-. 000 Kmečka hranilnica in - posojilnica — v Ptuju. rsg, aadruge z neomejeno zavezo, ima odslej naprej svoje u-radne dneve samo vsako sredo in petek ™ ne vsak d a ri kakor je bilo ^ do »le j 72; ocooooo Mariborska mšek oddelek za izdelavo marmelade v MARIBORU, Tegethof-ova c. št. 63 kupuje ^sako množino 11 ibolk» malin robidnic. 714 Kmetovalci! Ne zamudite! 40% kalijevo sel razpošiljam po ceni K 24.— za 100 kg po povzetju dokler imam še kaj zaloge! Vposlati je vreče v napolnitev! V tej kvaliteti je uvoz za dalje časa popolnoma ustavljen, zato naročite to važ no umetno gnojilo nenadoma, da za-eaorein postreČi! Za odstotke jamčim! Vints® V&biž, vele tržeč, ŽALEC, Južno Štajersko 767 -■."uaarssKaaasi UZEJ Slov. agodoviisskega dražil, Maribor. Koroška cest» 10. Darojts zarj vb® a^odovirtsfcc predmete, oaobito spoxai»« »O0OOSOOOOO Kostanjev les In smrekove skorjo kapi vsako smošino pc najvišjih cenah Iskeb Vjreife», /Haribo p, ^•tličn« ulica lluv. nt ! § Neomajno o o o o O sredstvo vedno varuje pred vsakim okuženjem. je naš princip, če smo res in po pravici sigurni našega stališča. Rabimo neprestano LTSOFORM, ker imamo s tem sigurnost, da nas to (i0 Moss».) oooos 81 11 t Daleč od svoje ljube domovine, na tuji rumunski zemlji blizu mesta Fo-ksani, je umrl jonaške smrti naš ljubi in dragi sin, oziroma brat Miroslav Bezjak c. in kr. praporščak ▼ nekem črnovojnem polku, dDe 9. avgusta t. 1. Tifesti imenuje nesreče se kraj, kjer je tik cerkve boreč se s svojim krdelom proti sovražnim navalom bil v prsi smrtno zadet. — Vznak hrabrosti priporočen je bil od STojih predstojnikov v odlikovanje z ifeliko srebrno kolajno. — Od prestoj-iiikov čislan in tovarišev njegovih, ljubljen od svojih vojakov, objokan od svojih domačih leži pokopan v daljni tujini. Bodi mu lahka žemljica tuja! Sv. Tomaž, dne 18. sept. 1917. Simon Bezjak rtadačitelj, Marija Bezjak, starši. Angela, Ivan, Bertica, Danilo in Pepi, bratci in »tstri. 884 Naznani1 C. kr. okrajno sodišče v Kozjem, odd III, dne 28. avgusta 1917. V Maribori, dne 20. junija 1917. Welsia, Na podlagi naredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 17. maja 1917 drž. zak. list štev. 221 smejo sadje nakupovati samo tisti, ki imajo tozadevno dovoljenje od urada za zelenjavo in sadja v Gradcu, oziroma, ki so v to pooblaščeni. Vsaka druga nedovoljena nakupovanja oziroma prodaja sadje se strogo kaznujejo. Dolžnost poobla Sčenega nakupovalca za sadje je, da vsako neopravičeno kupčijo s sadjem takoj naznani na imenovano mesto. Za okrajna glavarstvo Maribor in Ptuj ima polnoveljavno pravico nakupovanja sadja v vsaki množini gospod Franc Krepek pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kamor se naj naslovijo tozadevni dopisi. Župani mu naj gredo na roko ter naj ljudstvo o tem opozorijo. Cene 25 v ozir. 80 v, sadje za prešanje in od 44 v do 75 v ozir. 85 v, drugo lepo mešano, ali izbrano prvovrstne sadje na kolodvor postavljeno. 808 FRANC KREPEK. U 85/17-13 V Imenu Njegovega Veličanstva Cesaija! C. kr. okrožno sodišče v Celja kakor vzklicao sodišče je razsodil« tako le. Prizivn javnega obtožitelja zaradi izreka o krivdi se deloma ugodi, razsodba c. kr. okrajnega sodišča r Kozjem z dne 5./6. 1917 U 85/17-7 se v izreku o krivdi spremeni in je Neža Zakošek, 34 let stara, kat, vere, omožena posestni ea v Drenskemrebru, še ne kaznevaaa ¿ISS^bI kriva prestopka §al8/l ces. naredbe z dne 21./8. 1916 št. 261 drž. zak. storjenega s tem, da je mesca prosinca 1917 v Lesičnem zahtevala izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebno reč očitno čezmerno ceno in sicer za 1 liter vina 3 K 20 v, in se obsodi po § 18 clt. ces. naredbe z uporabo § 271 k z. na 500 (petsto) kron denarne globe; na katere mssto stopi v slučaju neizterljivosti zapor po 10 dneh in po § 389 k. pr. r. v povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Po § 23 imenovane ces. nsredbe se ukrene objava razsodbe brez razlogov na 3troške obtožanl e v časopisu „Slovenski Gospodar" in nabitev te sodbe v občini Virštanj. 806 U VIII 650/17-5 V imena Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. okrajno sodišče v Mariboru odd. VII je razsodilo : Obtožjnec Ivan Hlade, rt jen 24. 12. 1859 na Slemenu, kat oženjen veleposestnik v Jelovcu št. 24 je kriv, ds je koncem meseca novembra 1916 pri Sv. Jarju ob Pesnici za jabolka, ki jih je pridelal na svojih posestvih v Jelovcu in na Slemenu, postavljene k Hojnikovema skladišču na Pesnici, zahteval od Franca Schwarza za en kilogram 1.01 K, ter je tako izrabljajo izredne po vojnem staqju povzroöeae raimere zthteval za neobhodne potreb Sčiae očividno pretirano ceno. S tem je zakrivil prestopek draženja po § 18 ces nar. z dne 21 8. 1916 št. 261 drž. zak ter se obsodi po navedenem postavnem določila z uporabo § 261 kaz. zak na 150o (entisoč petsto) kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 30 dni zap^-s in v smisla § 389 kaz. p. r. na povrnitev »troikor k?*, skega postopanja. Ob enem se v smislu § 23 zgoraj navedene ce naredbe odredi, da se ta sodba brez razlogov enkrat objavi v listih „Grazer Tagblatt" in „Slovenski Gospodar"' na efrobke obtoženca 605 Ustmena pojasnila v hišah zanimajočih v svrho nakupa parilnikov, ter drugih strojev pri tovarni P m ? «C podaja večletni zastopnik ^ m Franc Kovaž v Ormožu, Kupim BUKOVO OGLJE in DRVA od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej. Jakob Tavčer, trgovec z ogljem in drv^mi. Trst, Vi« S. Zaccaria 3. ™ Hrastov in kostanjev les v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej kupi po najvišji ceni 678 Julij Žigan Polzeli v Sav. do (Sprejmem takoj! starejšega, samostojnega moža, kateri se dobro razume v kletarstvu in vinorejstvu, n» kar posebno opozarjam |)Sgtfl1€8 iz južnih krajev. _Franc Sarie«, Ljutomer., Kmetje pozor! Po nizki ceni odda Jožef Pfeifer, tovarnar v Hočah pri Mariboru: 1 stoječi motor na bencin, 2 mahalna kolesa 12 konj. sil, malo obrabljen K 3800; 1 stoječi motor na bencin, 1 mahalno kolo 12 konj. sil, malo obrabljen K 3600; l ležeči motor na bencin, 2 mahalni kolesi 3 konj. sil, malo obrabljen K 1600; 1 ležeči motor na bencin; 1 mahalno-kolo 3 konj. sil, malo obrabljen K 1400; 1 ležeči motor na surovo olje 2 mahalni kolesi 8 konj. sil. celo malo obrabljen K 3000; 1 ležeči parni kotelj v dobrem stanju, s celo armaturo, 600 litrov, za 4 konj. sile K 400; 1 novi kosilni stroj z rezervnimi noži, 95 cm širok za enega konja ali vola K 500; 1 ročni sejalni stroj K 50. 628 .. 2" 021 6tTT7T5/,M'- azglas. Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu; Brucku ob Muri, v Celju in v Silberbergu pri Lipnici se bodi oddale St^er gkim kmetovalcem v ¿osam leta 1917 čiroma spomladi 1918 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj okrog 31.000 komadov drevesc. Od teh se bode oddalo tri četrtine kmetskim posestnikom po znižani ceni po 1 K komed in ostala četrtin« cekmetskins posestnikom po tržni ceni 2 K 20 vin. komad, izvzemži zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmetski posestnik v občini. Ce se rabije drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15, Oktobra 1917. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za epomladno sajenja takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotičsi dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem testnem posestva. Drevesca sa oddajejo samo proti takojšnemu plačilu. Če je ene ah drogi v??4s zmanjkalo, 8€ nadomesti z njej najbližnjo srsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ah pa odkloni. Če se nadomestne vrste ne sprejme, se mora ista obratno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevasmejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejema skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe 8« ne bo ozirale. Seznamek jabolk in hrušk, ki ae bodo oddajale v sadni dobi 1917/18 iz deželnih drevesnic: Št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 !. jsboifce Štajerski mošanci .... Vel. renski bobovec . . . Ananas rajnete..... Baumanova reneta . . ■ Dsmason reneta .... Kanada reneta .... Belefleur rumeni..... Astrachan beli..... Šarlamovski ..... Gravensteiner..... Prestolonaslednik Rudolf . . Kardinal plemenasti . . . London pepinek .... Ribstonov pepinek .... Schöner od Boskoopa . . . Lesnika rdeča..... Hdkerjeva moštna jaboljka . Dflaiger jabolko (Kantapiel) Plemenito jaboljko (rumeno) Landsberška reneta . . . Zimska zlata parmena . . Rdeči jesenski kal v i! . . Renski zakrivljeni steblovnik II. flruSke Dielova maslenka .... Pcstrvovka...... Dobra Louiea iz Arranches . Williamova Kristijanovka Olivier de Serres .... Pastorka....... SalcburgericE...... Rimska dehnnt*ka hruška Jelenks....... Weiler'jeva mofttna hruška . losé-jeva čutariea . . . Tepka!........ Štajerska moštnio* ... Rdeča dežela* hruSk* . . a) v (Heisdoria Visoko deblo Na pol ▼iß. deblo pritlikavo dretje 665 765 1« 380 178 114 75 41 27 220 83 234 192 533 298 910 43 13 29 23 8 49 220 147 169 106 311 154 16 55 64 12 48 32 25 94 50 15 123 32 21 192 16 30 45 30 65 11 6 14 39 71 29 12 34 21 48 18 55 b) v Brucku Viioko deblo Na pol pritlikavo vi«. deblo j drevje c) v Celja Visoko deblo 200 2150 870 475 745 1250 190 420 420 340 490 8S0 6S® 320 440 270 230 60 180 16 400 30 205 585 60 i 50 10 20 60 10 10 10 10 25 20 40 4t 25 40 10 ie 30 60 10 170 90 290 350 55 171 30 7 80 160 130 50 1430 2450 90 495 740 280 250 120 185 230 130 190 Na pol vis. deblc 1025 20 18 25 60 20 110 147 45 60 14 100 80 pritlikavo drevj» 240 35 167 215 110 248 320 230 III Razven teh sef bo cddalo še 640 drevesc lahkega crtbs, brez krene, viicka ca l>/4 m, nadalje 1035 južno-tirolskih in 1660 spidnjtšiaj. žfailiiili kobtafijev — «delne *»d ke — uno t C v kemed, potim 187 marolc in 156 breskev (nizkih dret«), 25 ^isokcdibelnatih in 72 pritlikavcev, ICO iiffrjevih in 72 vinjevih Titckc- in poldehehh dreves, ki se bedo oddala le" "rnserne cenejtkmetskim posestnike».* Gradec, dne 10. Peptembra;i9l7.|^ BS? ¿tasj. dež. odb^ «■.«es8?*- afe (S3 Kiei.,) Izdajatelj in založnik: Katoliftko tiskovno drufitvo. ESIgavoroi uredil Uč;. Eran to ZeÖot. Tisk tiskarn» sv. Cirila v Mariboru.