Leto 1927. Izdaja: Župni urad v Tržiču. Za julij. CERKVENI GLASNIK 'zhaja zadnji teden v mesecu: ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO : Posamezna številka stane 2 Din.: Javna morala. »Klein Pari s« — tako tržičani večkrat v šali imenujejo svoje mesto in hočejo s tem reči, da je Tržič — če se sme malo primerjati z velikim — v marsičem podoben velikemu Parizu. Morda je res nekaj podobnosti med tržiško in pariško ^dobrodušnostjo, med veselim trščanom in zabavnim pariža-nom, med tržiško in pariško nobleso, ki se tako rada nosi po 'fnodi; posebno, kar se tiče čevljarske mode, gotovo ne zastaja Tržič dosti za Parizom. Žalibog pa se ta primera več alj manj upravičeno uporablja takrat, kadar se v Tržiču napravi kak moralen škandal. Ta podobnost gotovo ni v čast Tržiču in vsi dobro misle-b; morali v boj. da ta podobnost izgine ali da se vsaj zmanjša. Ni naš namen opozarjati na razne škandalčke in pi-kantiiostii, ki tolikokrat dajejo povod, več ali manj upravičeno, raznim pritajenim govoricam, zgražanju, dovtipom in pohujšanju, pokazati hočejiio le na to, kaj je dolžna storiti naša celotna javnost v ta namen, da se dvigne splošna morala našega mesta. Dobro vemo, da greha ne bomo odpravili, pa tudi vs'ega pohujšanja ne, toda gotovo pa jt, st in naj razžene ta konkubinat. Zadeva je prišla pred oj)-ciiiski odbor in večina je odklonila to upravičeno zahtevo zupni'ka. Vmes je moral poseči velikli župan, ki je potom orož-"ištva razgnal konkubinat in poučil tržiško občino, da je v stniislu zakona in odredbe ministra dolžna razgnati javne konkubinate. ^ Značilno je za moralno mišljenje nekaterih članov ob-"-■nskegia odbora, kako so utemeljevali svoj skitep, da občina stori nikakega koraka proti konkubinatu. Med debato so slišale opazke, ki spadajo vse kam drugam, kakor pa v ■ ^ino dvorano mestnega občinskega aistopa. Naj navedem eno opazko, ki jo je izustil neki član večine; »Če se imata f^da, pa naj skupaj živita« —! To je žalostno! Ce imajo ne-ateri predstavniki tržšiike javnosti take moralne pojme, po-/^"1 pač ne morete od njih pričakovati, da bi kaj prida skr-y''kakor bi bila njihova dolžnost — za javno moralo. Ce ^ '"žič voli za svoje gospodarje in za svoje čuvarje javne mo- med drugimi tudi take predstavnike, ki jih mora celo "'ožni'štvo — ječa in porota — učiti, kaj se sme in kaj se ne sme, potem je to pač žalostno izpričevalo za tisti del naše javnosti. Vsaka stranka bi pač morala v interesu svojega ugleda in še bolj v interesu javne morale gledati na to, da pošlje v javne zastope ljudi, ki imajo kaj smisla za javno nio-ralo. Kaj ni žalostno in čudno, da dobe ljudje stanovanja, ki dajejo javno pohujšanje, pošteni zakonski pa niti strehe ne morejo dobiti? V tem oziru bi morala občina storiti vse korake, da se odvzamejo ljudem, ki dajejo javno pohujšanje, stanovanja in se dajo potrebnim in poštenim družinam. Glede ponočevanja in prekoračenja policijske ure in posledic, ki jih to rodi, smo že povedali svoje mnenje, pa smo tudi doživeli razočaranje, da občinska oblast ni storila, kar bi bila mogla storiti. * Za občinskim odborom naj se obrnemo na naša društva. Vsa društva v Tržiču imajo v svojih programih točko, da hočejo podpirati kulturo ali pa stanovske koristi svojih članov. Zdi se mti pa, da mnoga naša društva premalo pazijo na tO, da bi čuvala tudi javno moralo in varovala pred vsem našo mladino pred priliko moralne propasti. Pri nas je preveč veselic, ki jih prirejajo razna društva v ta namen, da dobe kaj dohodkov. Te veselice se nerediko vrše celo noč, da v nedeljo zjutraj štramajo člapi in nečlani v čudnem razipo-loženju mesto k maši še po gostilnah ali pa po ulicah. Društva, ki ne morejo drugače obstojati in ne shajati, kakor da s pomočj'0 pijančevanja zbirajo denar in dohodke, izgube moralno upravičenosit do obstoja in bi bilo v korist naroda, če se razidejo. Vsako leto se pri nas rodi okrog 12 nezakonskih otrok, pa to je samo maJ odsev posledic, ki jih rode razne ponočn« veselice, na katerih se nemoteno in brez kontrole zbira celo nedorasla mladina, ki se potem pozno v noč in jutro potika po kotih. Potem ni čuda. če prinašajo h krstu 16-letne deklice svoje nezakonske otroke. Naj opozarjam na njih sveto dolžnost tudi naše tovarnarje in obrtnike, da skrbe za javno moralo v obratili. Kolikokrat moramo slišati, da si nekateri delavci dovoljujejo vse do deklet, da se vpričo mladine najgrše kvanta, da se naravnost pohujšuje naša mladina. Dolžin ost moj's.trov in preddelavcev bi bila, da skrbe za dostojno obnašanje in govorjenje v tovarnah, ne pa da bi morda še sami v nemoralnem obnašanju in govorjenju dajali pohujšanje. (j osti 1 n ii č a r j i imajo gre ii. če dajejo toliko pijače gostom, da se ti upijanijo; greše. če puste, da se neido-rasla mladina zbira dolgo v noč v plesu in pijančevanju v njihovih prostorih; greše. če dajejo preveč pijače in celo na kredo družinskim očetom, ki potem nimajo denarja, da bi kupili kruha svojim otrokom. Dobra gkjstilna je lahko hiša božja, kjer se z dobrim časopisom in z dostojnim obnašanjem gostov blažilno vpliva na goste; slaba gostilna je pa prava bez-nica in kotišče nemoralnosti. če gostilničar gleda le na to, kako bi dosti zaslužil. To so judeževi groši, ki jih gostilničar dobiva iz greha svojih gostov. Nad tako hišo pride prej ali slej prokletstvo božje. Starši! Polno zgkdov imate okrog sebe, kam pridejo otroci brez stroge družinske vzgoje in brez nadzorstva. Kako morejo nekateri svoje otrotke puščati cele noči hoditi okrog po gostilnah, v slabih družbah? Pogosto se starši iz- Str. 2. „CERKVENI GLASNIK« Stev. 34. govarjajo, da danes mladina ni več taka, kot je bila, da si ne da nič reči in ukazati! Kdo je pa to mladino vzgojil?! Res je vsa javnost danes polna prilike za pohujšanje, toda starši, ki imajo vest iin skrb za otroka, bodo ob pravem času preprečili pohujšanje svojega otroka, ker bodo pazili na njega in ga ne bodo niikdar pustili samega cele noči v dvomljivi družbi. In končno niioram opozoriti na gotove pojave, ki kažejo, da celotna javnost v našem narodu nekako izgublja smisel za moralo, pošitenost, za pravico. Tudi \' Tržiču — kakor žalibcg v veliki meri v vsem našem narodu — se vse presoja le skozi strankarska očala in z o žirom na svoj lastni korist in dobiček. Posebno politično življenje v veliki meri zastruplja smisel za poštenost. Kar naredi nasprotna stranka, je vse za nič, če pristaš lastne stranke napravi še tako krivico in zlobo, se mora ščititi. Če je »naš« pristaš, se mu ne sme ničesar zgoditi, pri nasprotnikih pa je treba iskati povsod pezdirja. da se mu kolikor mogoče škoduje na ugledu in dobrem imenu, ali pa da se sipravi če le mogoče pred sodišče. Nekateri mislijo že, da je v politiki vse dovoljeno: laž in krivica. Mera vse morale jim je le lastna in strankarska korist. Mislim, da lahko trdim, da se od krščanske strani v Tržiču ni tekom zadnjih 4 do 5 let nikdar zagovarjala kaka ne-moralnost, ki bi joi bil zagrešil kak pristaš krščanske fronte. Mi dobro vemo, da vsak lahko greši in da še tako dober katolik-lahko pade, zato pa se tudi ni nasprotnikov nikdar napadalo radi n?ihovih osebnih pogreškov. Raznih večjih ali manjših moralnih škandalov, ki so se zgodili v nasprotnem taboru nismo izrabljali in ne obešali na veliki zvon. dasi je" bilo za to dovelj prilike. Krščansko misleči, kar jih stoji v prvih vrstah, se v Tržiču dobro zavedajo, da se greha ne ism^e zčigovarjati, še manj pa da bi se iz greha na ljubo stranki napravila v javnosti čednost, da pa tudi ni lopo osebnih slabosti in naipak nositi v javnost. Res je, da je čisto naravno, da vsaka stranka sikrbi najprej za svoje pristaše, tega ne more nihče nikomur zameriti, toda pri tem pa ne sme delati drugim krivke! In če v javnost prodere prepričanje, da se političnemu nasprotniku sme storiti največja krivica, pri lastnih pristaših ipa da se mora zagovarjati vsa nemoTahiost, je potem znamenje, da javna morala dotičnih krogov stoji zelo nizko, ali da je sploh rtič nimajo. Naj navedem par slučajev, ki so javno znani in ki stav-Ijaio moralna m'išljenje nekaterih krogov v silno slabo luč. Slučaj Vider! Na tega se ne sme v Tržiču niikdar pozabiti, ker vpije do nebes! .laz sem prepričan, da se bo nad povzročiteHji tega škandala skazala prej alt slej pravica — lx)žja! Čisto gotovo je, da so tudi lokalni faktorji sodelovali na ta ali drugi način, da je bil Vider tako grdo preganjan radi svogega katohšikega prepriičanja! Bil je najbolje kvalificiran učitelj, pedagog, za katerega bi se morala puliti vsaka šola; vsak vzgojitelj in vsak, komur je kaj na tem, da bi se naša mladina res kaj naučila, mora obžalovati, da je šel iz tržiške šole! Toda brezobzirno 'se mu je skoro uničita njegova eksistenca. Slepa strankarska in nemoralna strast ni imela usmiljenja niti z ubogo ženo, niti z malimi otroč'iči, ki so prišli vsi na cesto. Ko bi blTa ostiaki na vladi še tista teroristična stranka, bi bil Vider s svojo družino popohioma uničen berač. Človek bi bil miishl, da se bo dvignila vsa javnost brez razlike strank in obsodila talko krivico in nemoralno nasilje. A žali-bog je strankarska strast mnoge tako zaslepila, da so to krivico odobravali ali pa vsaj molčali k nijej. Ljudje božji, ali imajo taki ljudje, ki take krivice povzročajo in odobravajo, še moralno kvalifikacijo, da hi pravično zastopali in vixlili narod? In če jih narod kljub tenni voli in postavlja na odgovorna mesta, sam sebi daje najslabše izpričevalo! Slučaj Korošec. Mnogim morda ni znano, zakaj jc stopil nekdanji orožmlški naredinik Korošec v predčasni pokoj. Ker je vestno vrši"! svojo dolžnost in 'posebno radi tega, ker je imel smisel in vesrt: za javno moralo, je bil denunciran iin je bil tik pred tem, da bi moral na stara leta v Macodonijo. In da se je temu izognil, je prosil za pdkojinmo. To je naravnost zločin nad javno moralo in nad državo, če se mora celo javni funkcijcmar bati za svojo eksistenco radi tega, ker vrši svojo dolžnost. In čc javn-ost podpira in voli sku'pine in stranke, ki take nemoralnosti zagreše, daje s tem sama sebi izpričevalo o veliki moralni revščini. Naj omenjam še en slučaj. Naš gospod sodnik je moral po svojem poklicu in po svoji vesti nastopiti v slučaju Telban, da je rešil isiroitam premoženje. A kaj se je zgodilo? Gotov del naše javnosti se je nad tem zgražal, da je sodnik na-st'o;pi'l proti svojemu strankarskemu pristašu. Gotovi lokali so bili poM tega govorjenja in obsojanja. Ne da bi bili obsojali krivico; ne, obsojali so onega, ki se je eksponiral za pravico! Tudli tu se je pokazalo, kako zastrupljeno je gotovo ozračje s strankarsko strastjo. Resnica in pravica mora biti nad vse, tudi nad stranko, da celo nad državo! Takega mišljenjia in prepričanja morajo biti predstavniki naroda. Če pa narod drugačne izvoli, je sam kriv, da ga tare korupcija, da se narod pogublja v neinora!-nost in gorje. S5a bi biii vsi eno--1 Neki protesitaiitovski zgodovinar je zapkal besede: »Največji nesreča za meimški narod je bil Luther in protCstan-tizem. ki je razbil versko iti kulturno nemški narod —.« Podobno velija tudi za Slovane: največjii nesreča za Stovane je — razkol, ki ga je jjovzroeil grški napuh in nacijonaKzem. Kako svetovno moč. kako kulturno silo bi tvoriili Slovara, če bi bili versko in cerkveno edini! Svet bC J)i'l danes vse drugače krščansiko prekvašen. če bi bili vsi Slova'n'i v erfi — v pravi Kristusovi cerkvi. Mohamcdanizem bi ne bil prodrl, kulturno bi bili tudi vzhodni Slovani enako visoko kakor Slovene'] ali še višje, versko bi tvorili Slovani velesilo za po-kristia'n'jenje paganstva v Aztfji. Taiko je pa Facij in grški razkol Slovane razbil rn razdvojil, pahnil vzhodne Slovane v orientalski formalizem in stoletja v turško sužnos^t. Katoliške Slovane — Slovence, Cehe in Poljalke čaika velikanska naloga,, da pridobe vzhodne Slovane: Srbe, Ruse in Bolgare zopet za pravo Kristusovo cerkev, da bomo vsi ono. da bo vsa slovanska družina en hlev, v katerem bo vladal en pastir. V ta namen deluje med nami — ti'ho. -a vstrau'no — Apo-stolstvo sv. Ciriila in Metoda. Molitev je prvo sredstvo, s katerim moramo pridobiti milosti božje za svoje brate, drugo so pa gmotni: prispevki, s katerimi podpirajo člani tega apo-stolstva to delo. Treba je vzgojiti m i sj ona rje, ki bodo ume-vali slovainsko dušo. Kakor se katoliška cerkev trudi, da osknbi Kitajcem njih lastno naroidno svečanstvo, taiko bodo tudi med vzhodniVni Slovani mogli uspešno delati le slovan-.■vki apostoli, ki bodo po duhu. obreidu ih jeziku eno z ločenimi bniVti. In takih misjonarjev je treba vzgojiti, treba jih vzdrževati gmotno podpreti. Vse te naloge vrši in jih hoče še bolj intenzivno vršiibi Apos'tolstvo sv. Cirila' in Metoda. Z verstkega pa tudi z narodnega stališča bi se morali vsi Slovenci zavzeti za t« delo in po vseh močeh podpirati Apo-stol'stvo sv. Cirila in Metoda. Tudi v naši župiviji je ustanovljena ta bratovščina, a i'uva žalibog še premalo članov. Vse vernike vabim, da se kolikor mogoče v obilem številu vpišejo v Aipostolstvo sv. Cirila in Metoda. Dolžnosti so prav majhne. Udje molijo vsaki dan en očenaš in eno češčenamarijo s prLstavko'm: »Sv. Devica Marl'ja, prosi za nas, sv. Ciril' in Metod, prosita za nais!« Udje 'plačujejo na jima nj poil! dinarja na mesec ali 6 Din na leto, siromašni pai, kolikor morejo. Dne 5. julilja praznujemo god slovanskih ai>ostolov sv. Cirila in Metoda. Ta dan vabimo vse vernlike, d'-a se udeleže službe božje ali zjutraj ob 6. ali pa ob 8., ko bo posebe sv. maša za šoOsko mladino. V soboto, dne 9. julija bo po nalogu presvetlega g. knezoškofa slovesno zvonilo zvečer četrt ure v spomin svetih apostolov. V nedeljo dne 10. julija bo ob 10. uri peta' sv. maša v spomin sv. Cirila (n Metoda in kot iirošnja za ločene brate Slovane. Stev. 34. »CERKVENI GLASNIK" Str. 3. v tednu sv. Cirila in Metoda, to je od 3. julija do 10. priredi po meis'tu in župniji dekli&ka Marijina družba misjonski teden; del nabrane vsote se bo poslal Apo'stolstvu sv. Cirila in Metoda za misjone med Slovani m del za paganSke mi-sjone. Naii ob tej priliki tudi omenjam, da Apostolstvo sv. Cirila m Metoda podpira tudi razne ruske begunce, ki so izgubili vse svo'je premoženje in so v bedi navezani na podporo krščanskih src. Tako apostolstvo sodeluje z velepotezno aik-СЦО sv. očeta papeža za stradajoče Ruse. Ko letos praznu-jeiTifl 1100 letnico rojstva sv. Cirila, naj bo ta obletnica bodrijo in prilika, da pristopi mnogo, novili članov k aipostolstvu ■n r.cviili dobrotnikov in podpornikov tega dela. VpfassRia in odgovori. A\ahnič — Gregorčič. Pred kratkem sem dobil to-!e vprašange: »Alii je res škof Mahnič preganjal pesnika in duhovnika (jresforčilča?« Odgovor: Kaj se pravi koga preganjat:? To se pravi: krlitvično mu kaj škodovati, iskati prilike, mu napravi kako škodo, da se maščuje nad njim in tako Kdior govori o preganjanju Gregorčiča po Mahniču. ta al! ne piozna zgodovine ali ipa zlobno zavilja resnico. Dr. Mah-"Jc že kot profesor in kot urednik lista kriiitiiziral Gregorčičeve ■Pesmi, .lavna kritika je potrebna in koristna. S tem, če kdo '^oga kri'tiziira, z dobrim namenom kritizira, n'i rečeno, da ga Preganja. Gregorčič je pač eden najboljših slbvenskih pesni-s tem pa še ni rečeno, da je vse, kar je spesnil, brez na-Рзке. 1-n čc kak kritik vidii napake, je naegova dolžnost, da na nit opozori. In to je storili tudi dr. Mahnič. Seveda s tem še ne trdiimo. da je bila tudi vsa kritika Mahničeva povsem pravilna, kakor se lahko zmoti ipesniik, tako tudi lahko kritik napačno kritizira. Dr. Mahrač tudi m'ogel ni preganjati Gregorčiča, ker ni imel nobene oblasti nad njim. Ob času d'otione '^rttike in poleniiike je hil dr. Malmlilč še profesor, kasneje je P^tal škof, a na otoku Krku in tudi takrat kof škof ni imel nblasti nad Oiregorčičem, ker je bil Gregorčič v gori-nadškofiji. Gregorčiču se nii miti las skrivil in se mu ni prav nič hudega zgfxiiiHo. Poleg tega bil je dr. Mahnič svet niož, kateremu niti na misel ni pnišlb kako maščevanlje ali Prega.njanjt, on je pač storil svojo dolžnost kot pošten kritik. . Ali je res vsejedtio, kaj človek veruje, samo da je po-sten? Odgoro: Nn vsejedno. Kakor ni vsejedno, če rečemo, .e dvakrat dve pet, deset, osem ali štiri, tako tudi ni vse--letno: katoliška^ pravoslavna, turška ali protestantovska ve-ГУ- Kakor je samo to res, da je dvakrat dve le štiri, tako je 'udi k ena sama vera pratva. Katoliška vera uči, da je n. pr. ^ zakramentu sv. Rešn'jega Telesa pričujoče pravo telo in kri 'nagega Gbspoda Jezusa Kristusa, da se pni sv. maši daruje -^ezuK /д nais, da je Manija brez madeža izvirnega greha spo-^'ta, da jo nioraniio častiti kot Mater Božfo, protestantje to '/-anikavaljo. Oboji toretj ne morejo imeti prav. Ali je eno res 3'' drugo. Katoliška vera uči, da je papež vriiovni poglavar сегкл'е in nezmotljiN', praivoslavnl t'o taje; oboje gotovo ne ™"re Niti resnično. Kakor je le en Bog, tako je tudii le ena Wravai vera in sicer t^ikta, ki uči čisto bož'je razodetje — in to katoliška. Poštenost je pa v prvi vrSti v tem, da'spolnju-3emi<> božjo voljo. Marsikak mlačnež, ali pa kak svobodomi-selc, ki ne živii po veri, se pogosto tako izgovarja: »Saj je ^!»4:edno, samo da je človek pošten, uWI nisem nikogar, ukra-ei ludii ne!« Toda Bog ni dal samo 5. in 7. zaixwedi, ampak druge in vse je treba izpolnjevati, kdor je in hoče biti ^"ten. 'IVeba je Boga p ni znat i, moliti ga, treba je izpolnjc-tuKii 1.. 2.. Л.. 4. li'n 6. zapoved, pa tudi vse druge božje _ I>ayed'i, treba ij'e verovati in tudi živeti po veri. to je pošte-.'o 'ni nilkaka pošteniost - - |)red ISogom — če človek na -"naj tako živi, da ga ravno sodnik ne more kaznoivoti. po-je predvsem v duši, v vesti! Lepo je, da ne krade ali ^ '5ufa ali ne mbija, treba je pa še kaj več, treba je iz|)oinje-ati vso postavo božjo, da je človek v resnici v vsem obsegu polten. Ali je bil papež Aleksander VI. hidl "nezmotljiv? Tudi! Papež Aleksander VI. je res slabo živel, dokler ni postal papež, pa tudi kot papež ni dajal dobrega zgleda, a vendar je bil kakor vsi drugi papeži v verskih in nravnih nau^kih. kadar jiii je oznanjali kot papež za cerkev, nezmotljiv. Jezus Petru in njegovim naslednikom nli obljubil, da ne bodo nikdar greha ' naredili, obljubil je le pomoč sv. Duha, da ne bodo nikdar zapeljali cerkve v zmoto, da bodo cer^kev vedno v resnici poučevali in potrjevali. Gospod ni rekel: »Kdor vas ne posnema, mene ne posnema«, ampak le: »Kdor Vas ne posluša, mene ne posluša, kdor vam ne veruje, bo pogubljen.« Tudi prvi papež Peter je bil nezmotljiv, a tudi še vedno grešen človek, saj je zatajil Gospoda in napravil s tem velik greh! Osebno papež more grešiti, a kot učitelj vse cerkve se ne more zmotiti. Sicer je pa precej fanizejstva vmes, če se kdo pohujšuje nad si abbs t jO Aleksandrovega življenja, ko je pa na drugi strani par stotin papežev, ki iso živeh vzorno in svetniško. Ce kater*! izmed papežev nli bil ravno vzoren, je bila to le izljema, ki priča,, da cerkev ne obstoja vsled človeške moči, ampak vsled tega, ker je Jezus z njo do konca sveta. Oznanils za julil. 1. Prvi petek v miesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovom. 2. Obiskovanje Marijino, pred 6. sv. m. vesoljna odveza. 3. 4. nedelja po Binkoštih, služba boaja po navadi. Popoldan ura molitve. Prva nedelja v mesecu, pred 6. sv. m. skupno sv. obhajilo mož. S. Praznik sv. Cirila in Metoda, ob 6. orglana sv. maša, ob 8. sv. maša — orglana za, šolsko mladino. Vabimo vse vernike, da se udeleže ta dan službe božje v čast slovanskima apostoloma in da molSijo za cerkveno zjedinjenje vseh Slovanov. 8. Sv. Elizabeta. 10. 5. nedelja po Binkoštih, slovesno praznovanje sv. CiriiJa in Metoda, ob 10. peta isv. maša z blagoslovom. Popoldan je molitvena ura za ločene trate Slovane, da bi se zjedi-nili s katoliško cerkvijo. 12. Praznik sv. Hermagora in Fortunata, patronov naše škofije, ob 6. farna sv. maša. 16. Škapulirska Mati Božja, ob 6. sv. maša — orglana — za žive ude karmelske bratovščine. 17. 6. nedelja po Binkoštih, Aleš, med 6. sv. maišo darovanje za Dolino i!n ob 7. sv. maša za Dolince. ob 10. sv. maša za škapulirsko bratovščino. Popoldan po litanijah je darovanje za škapiulireko bratovščino. Po litanijah je sprejem novih članov v škapulirsko bratovščino. 18. Ob 5.30 bile in nato slovesna peta sv. maša za umrle udie škapulirske bratovščline. 24. 7. nedelja po Binkoštih. 25. God sv. apostola Jakoba, ob 6. farna sv. maša. 26. God sv. Ane, patrone žentske Marijine družbe, ob 5.30 bo govor za žene iz Marijine družbe, vabljene so tudi nečlanice, nato skupno sv. obhajilo in sv. maša za družbo, ob 10. sv. maša pri sv." Ani. 31. 8. nedelja po Binkoštih, ob 10. sv. maš;i pri sv. Ani. Med mašo je darovanje za cerkev. Mesečna spoved za vso osnovno šolo je v soboto dne 16. julija in v nedeljo na to po osmi isv. maši skupno, sv. obhajilo. Stairše prosimo, da skrbe, da bodo šolski otroci hodili tudi v počitnicah mesečno k sv. zakramentom, tudi če gredo kam izven Tržiča, naj ne zanemarjajo mesečne spovedi. Otroci šentanske šole naj pridejo v nedeljo 17. zjutraj. Deklice meščanske šole naj prejmejo sv. obhajilo 31., dečki 3. jul. Mladeniška Marijina družba: 17. julija izlet na Brezje in v Kroi|X), v slučaj'u slabega vremena je doma ta dan shod. Dekliška Marijina družba: Shod 10., ura molitve 17., skupno obhajilo 31. julija'. 24. julija izlet v Leše k popoldanski slovesnosti tamkajšnje dekISške Marijine družbe. Ženska Marijina družba: Shod 17., skupno obhajilo in skupna sv. maša za družbo 26., pred mašo govor. str. 4 CERKVENI GLASNIK" Štev. 34. Tretji red: Shod 3. јиВДа'. Škapulirska bratovščina: Sv. maša zai žive član« 16. julija ob 6. uri in 17. julija ob 10. uri; za umrle člane bile in slovesna- sv. maša 18. julija ob polu šesfih. Novi člani se sprejmejo v nedel'jo 17. julija popoldam, prejšni teden nad se pri-glase onS, M žele biti: sprejeti. Polni odpustek za čfane pod navadnim pogoji v soboto 16. julija. V nedelijo 17. juKja po litanijah jte. darovanje za bratovščino. Na- Ovsišah bo v nedeljo 3. julija ob 9. sv. mašai in govor za kršč. soc. delavstvo. Člani bratovščine sv. Rešnjega Telesa naj prineso do 10. t. m. letine prispevke. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda — glej članek. Razno. Kip Male Cvetke in Presv. Srca Jezusovega. Dobil sem pismo brez podpisa, da mnogi žele, da bi se kipa Srca Jezusovega in Male Cvetike pre&tavila drugam, da bi Jih ljudje bolne videli. Mene prav veseli, če kdo pove kako željo in pa mnenje ljudi in če je mogoče, se vsemu ustreže. Anonimna pisma naj se mi pa ne pošiljajo — jih imam že preveč! Glede mesta kipom pa. omenjam, da snno ravno radi tega nabavili v tej velikosti fin v tej obliki, da maskirata tiste kote ob vhodu v staro kapelo. K'i'pa bi se drugod v cerkvi ne prilegala im ni tudi drugod pripravnega prostora. Cerkev mora biti tudi vsaj nekoliko umetniško urejena in ne smemo kvariti celotnega utiša. Romanja na Trsat o Binkoštih se je udeležilo tržiških žtipljanov 258, vseh udeležencev pa je bilo 402. Prispevkov je bilo Din 69.955, stroškov pa Dih 72.290, tako je pritmanj-'Mjaja Din 2335, ki je nastal radi dviga Bre in pa vsled tega, ker nismo dO'bilS polovične vožnje. Zastava Dekliške Marijine družbe je bila blagoslovljena na Vnebohod, ob isti pril5ki je bilo sprejetih 11 novih čdanic v družbo. Blagoslov zastave in sprejem je izvršil g. stolni ka-non'ik dr. M. Opeka. Zastava je prav umetniško delo in je gotovo ena najlepših, če ne najlepša zastava, kar jih i!majo Marijine druž-be. Stane v celoti Din 15.288. Jeglič Jožefina ilz Chicago je poslala župnemu uradu siledeče piismo: »Naznanjam Vam, da elitam Vaš Cerkveni Glasniik in b^erem, da ima. sv. .ložef na hrtl^ku nove zvonove &n da imate še nekaj dolga na tem. Sporočam Vam, da Vam kot rojena tržičanika pošiljam za cerkev sv. Jožefa Din 250 in za cerkev sv. Andreja Din 250.« Darovalki se i'sikreno zahvaljujemo za poslani! dar! Katoliški dan za kranjsiko dekani jo se vrši v Tržiču v nedeljo 7. avgusta, natančen spored prinese Glasnik v avgustov! številki. Franc Pokorn: Triiiki duSni pastirji. C. Drugi Itaplaiii all župnikov! vikarji, subsidiariji, dokler se ni kaplanska služba stalno uredila. Matija Košir,'" vikar (1687.—92.), pozneje župnik. Mgr. Gašper Konig,"' zaznamovan »presbiiticr« samo od adventa 1705. do J 710, pozneie žuipnrk. Nikolaj Pole,'- presbiter — vfkar — kaplain (1710.—11.), pozneje siibstiltut beneficiata, naposled beneficial Mgr. Matija Šos (Schusis) je meseca maja 1712. krščeval tu. Istegai leta in tudi 1. 1716. }e pomagal tudi v Staremtrgu pri Poljanah ob Kulpi. 1- 1711. (sopt.—dec.) pa iV Semiču, leta 1713. pa je bil kaplan v Križali pri Tržiču. — Bili je Tržičan, roj. dine 16. febr. 1683, ije dovršil bogoslovne nauke na Dunaju, postal učen i k modroslovja in bakalavTij bogoslovja, v mašni-ka maziljen pa je bil v Vidmu na Laškem 1. 1706. na naslov patrim'oni'ja. L. 1714. je W1 že javni škofov notar, ktero službo je opravljali 4 in pol leta. Bil je zapisnikar dveh generalnih vikarjev. Bil pa O'd talkrat tudi ud mengeške bratovščine sv. Alihaela. Od se'pt. 1717. do seipt. 1718. je bil provizor pri sv. Petru v Ljubljani. Imel je 1. 1716. tudi benefici'j presv. Trojice v Ijubljain^ki stolnici z dohodki 250 K. — Bil je dober govornik v latinskem in slovenskem jeziku. Radi tega je umljivo. da je pomaigal na tako različnih krajih. L. 1714.^' je spisal govor: »Nova Ciltharoeda Philoharmonica Labaci seu diva Magdalena.« Meseca noivembra 1. 1718. je bil že na Bledu župni vikar, kijer j'e ipaistLrova'1 do svoje smrti dne 15. jul. i. 1736. '1'uikaj j'e imel 400 R dohodikov. Mgr. Valentin Janez Krst. Samnic/' je kot presbiter pomagal tu 1. 1708. in zopet L 1722. Urban Lubinc, vikar župnikov meseca marca 1730. do 1732. »Primi'ciaoit« je bil 1. 1726, ko je pomagal v Križah pri Tržiču. L. 1762. je še živel in hivail v Tržirču. Tomaž Thurner,®' župnikov vikar meseca junija 1736. do 1737., potem je katplianoval v Križah pri' Tržiču do 1738. Bil Ije Korošec iz Plelburga, zaznamovam tudi za »Petra«, v mašnika posvečen ma maslov pleiburške mestne občine dne 20. dec. 1. 1731. v Ljubljani. Kaplanoval je tudi v Krašnji od m a,j a 1741. do sv. Junija 1. 1742. Mgr. Anton Pušč. Tekster, pomočnik meseca febr. 1737. do 1738. Bil je učeinik modroslovja in baikalavrfj bogoslovja. Rodil se je v Tržliču dne 10. ijan. 1. 1712. očetu Primožu in nje-govli ženi Heleni na trgu, mašiii'k pa je postal 1736. Matija Golila,"" župnikov vikar v 1. (1738.—40.). poprej pa kaplan tu. Friderik Aleš Klobovs," vikar župnikov 1. (1740.—45.). poprej kaplan. ■™ Glej župnike spreiiiij! •" Ruviiotani. Išči ga spredaj incd kaplani! Izvestja muz. druSt. X. str. 168. Glej župnike predaj! Skof. arliiv. ordin. zapisn. •'"Glej kpl. spredaj! " Išči ка spredaj med kaplani! Karel Pire: Krtačeva Špeva. 11. Koker ti mnć, tok jest tbć! Prcče jutro je začeva Monika še use hie jamrate jen prosite, deb šva jest do Krta-čarce po to bevo mirakelžavbo. Tu d to star je prosu, de nej spovuem njeno željo. Jest setn se pa na umna jen Rutia de-vova tcik oajta, de sta me za božjo voljto začeva prosite, de nej grem. Na videz som šva nerada, u rsnic m je pa srce od veselja poskakvovo. k sej tok lepa lesnat ponudva. to sala-mensko Moniko рет Krtačarce počrnite. koker se j sepira. Jen rilitcK. use sej tok Ipo sešvo, kokor deb kvarte metov. Oil ausšloga sem Kovariva. k se 'j je spustu po teleso. zraven scni pa šante tok popisvava. de je vsak čvovk. k je blv per brilite, moKU mislte na aufšloK. to se prave na kobase. k jeh je pratanje zapustu. Na zadnje sem pa še začeva okol kraja poprašvat. če je že Krtačarca stišova oli tisteli šelmuv. k so jell po noč per Bučarjove pristale dertofal. Klili k so drva kradle. Krtačarca b na biva Krtačarca. keb na biva kapirova kam de pes taco moli. »Ješ, ješ«, je začeva cajlienvat. »kdo b se moKii kej tačKa mislte oli te pršoiie!« J a Kspa, kvač pa. iniseljo, sem hteva zatrjevat. »A sem kej rekva? Jest nisem noč rekva.« Tok je bo na videz use poKliliano, u resnic je pa držav koker tat briča. Zraven sva se pa s Krtačarco toko sprjaznele, k sem je na parazolco Kovariva, de limav ni moK-va brez nine bite. Odgovorni urednik Matija Skerhec. Za ^Zadružno tiskarno" Srečko Magolič v Ljubljani.