GLAS
SLOVENSKE
KULTURNE
A K C I D e
Leto IV - 15 VOCERO DE LA CULTUJRA E SLOV EN A 15. 8. 1958
KAM VODI TO...?
Nova številka MEDDOBJA prinaša poleg poezije in proze več aktualnih člankov, pa tudi sestavek, ki je brez dvoma - v nekem oziru najbolj zanimiv, kar jih je doslej bilo priobčenih.
Gre za pregled SLOVENSKE KNJIGE V LETU 1957. Med vrsticami tega poročila se odpira eden velikih slovenskih problemov, tak, ki zaradi svoje važnosti presega meje zgolj kulturni področij.
Pisec članka podaja pregled vseh slovenskih knjig, ki so izšle lani, bodisi v Republiki Sloveniji, bodisi v zamejstvu. Na kratko označuje 4 pesniške zbirke, 19 pripovednih knjig ter 2 drami. Tako je razvidno, da je lani doma in v zamejstvu (mladinske in otroške knjige niso vštete) 18 avtorjev objavilo plodove svojega pisanja.
In zdaj pride vprašanje, ki ni samo zanimivo, ampak lahko tudi tragično za življenje malega naroda:
KAJ POMENI TO, DA OD 22 AVTORJEV SAMO 13 ŽIVI V REPUBLIKI SLOVENIJI, OSTALI PA IZVEN NJENEGA OZEMLJA?
Od štirih pesnikov, ki so lani izdali svoje zbirke, živita dva v Sloveniji, dva pa v zamejstvu. Od 16 pripovednikov jih 11 živi v Republiki Sloveniji, 5 pa izven nje. Oba dramatika, ki sta lani tiskala svoje drame, živita izven Slovenije.
VEČ KOT 40% VSEH AVTORJEV, KI SO LANI IZDALI DELA V TISKU, ŽIVI IZVEN DRŽAVNEGA OZEMLJA.
Ali je možno kaj takega še pri kakem drugem narodu? Ali je kaj takega najti v zgodovini še katerega naroda v zadnjih 2000 letih ?
Vemo, česa znak je ta nenormalnost; zdaj se samo vprašujemo, kam vodi.
Štirje od zunaj živečih avtorjev (živijo na Tržaškem in Goriškem, pet jih živi izven Evrope. Čeprav ne moremo reči, da so vsi pisci, ki žive zunaj, izraziti nasprotniki rdečega režima, je vendar dejstvo, da se je večina umaknila totalitarnemu režlimu, ki ne dopušča svobodnega izražanja misli.
Ali si moremo predstavljati, kaj bi se zgodilo s Francijo ali Nemčijo ali s katero koli drugo državo, ko bi se izkazalo, da 40% vseh književnikov, ki so v nekem letu izdali svoja dela, žive izven države?
Dobro vemo, da število še ne pomeni kvalitete - vendar je dejstvo, da so lani tudi kritiki, ki niso nasprotni domačemu režimu, morali priznati vsaj enkovredno, če že ne večjo kvaliteto delom, ki so izšla v zamejstvu. Dobro tudi vemo, da pregled ne bi vsako leto prikazal take slike in vemo tudi, da se bo morda že letos, predvsem zaradi finančnih težav, prikazala drugačna slika - toda ali se s tem vprašanje, ki si ga danes stavimo, v bistvu spremeni ? Tudi če danes po sili razmer za vedno zamre slovenska knjiga za mejo in v tujini, ali s tem zamre tudi to vprašanje?
Ta nenaravni pojav, katerega posledic se morda niti ne zavedamo, nais pušča v nejasnosti. Toda eno je brez dvoma jasno: ta položaj med vsem drugim tudi jarko razgrinja, kako je slovenski pevec - bolj kot
(Nadaljevanje na 2. strani)
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Deveti kulturni večer v soboto dne 16. avgusta 1958 ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41 Prireditev zgodovinskega odseka Predava g. dr. Branko Rozman: JUDOVSKA DRŽAVA — PREROKOVANA?
Posebnih vabil ni
“Kadar se bodo pojasnili vsi literarni dogodki po letu 1945, ko bomo spravili eksistencialistični eksperiment v njegove prave meje, bomo verjetno morali ugotoviti, da je bilo najvažnejše doživetje v literaturi dejstvo, da se v okviru nadrealizma vračamo v neko novo razvojno dobo vplivov in pogledov. Med nami jih je bi-Jo mnogo, ki so majali z glavami in zmigovali z rameni ob tem poskusu oživitve in povratka v preteklost, ki se je preživela že pred 25 leti. Toda v našem svetu ni zamudnikov in ni iznajditeljev, kadar gre za genije ustvarjalnosti, ki odločajo o tem, kako pognati življenje naprej. Res je: v začetku se nam zdi vse skupaj nekaj nenavadnega (vsaka stvaritev ima to lastnost, da nas vrže iz tečajev, da vznemiri tiste, ki bi radi šli skozi vse lagodno in brez pretresov), toda nazadnje vsi spoznamo, da se je zgodilo nekaj, kar smo vsi pričakovali, čutili, da bo prišlo... Najprej smo mislili, da je bilo vse le nekaj izrednega, bil je le meteor.
.. .Toda pozneje vidimo, da se uveljavlja, da je rodovitno, da napreduje, umetnost se je začela oplajati z novim in trajnim...
Prava ustvarjalnost se ne more ustaviti ali zakoličiti. Kar prihaja na eksistencializmom obeta mnogo, dasi nrtsi znake preteklosti.
Že vemo, kako se vse to izvede. V začetku mislimo, da gre le za nastop skupine nepočakancev; kmalu pa vidimo, da je že med nami in da nas prepričuje, ker nam jemlje, kar nas je težilo...”
Andre Rousseaux
Deveti kulturni večer V soboto dne 16. avgusta 1958 ob 19. uri v salonu Bullrich Sarandi 41
Prireditev zgodovinskega odseka Predava g. dr. Branko Rozman JUDOVSKA DRŽAVA — PREROKOVANA?
Deseti kulturni večer Dne 14. septembra 1958 Prireditev gledališkega odseka Predstava Linhartove komedije “MATIČEK SE ŽENI”
IZŠLO JE'
MEDDOBJE, IV - 1-2 Izvodi bodo na razpolago na kulturnem večeru 16. avgusta
pevec katerega koli drugega naroda - rajši šel v svet, šel v “hosto”, pa naj je to kanadski gozd, avstralska peščena planjava ali ameriško cementno mesto, kakor pa da foi se pustil zasužniti in pel po naročilu.	.
Pa še nekaj nam mora biti jasno: vsi Slovenci, ki nam je še slovenstva mar, imamo danes v izrednih razmerah tudi izredne dolžnosti: bralci, da še prav posebej podpremo slovenski tisk na Tržaškem, na Goriškem ali pa v tujini med izseljenci,pisci pa, da dvignejo izrazno moč svojega peresa, tako da bomo vsi skupaj ljudem doma in pa tujcem, med katerimi živimo, pokazali resnico:
Obsojeni na molk ne le “v posvetu narodov’, ampak tudi v lastni domovini, pojo slovenski ustvarjalci kljub vsemu naprej in rešujejo za današnje in bodoče rodove to, brez česar noben kulturen narod ne more živeti: nezasužnjeno besedo.
naši večeri
RUSKO KRŠČANSTVO
Na osmem kulturnem večeru, v soboto, dne 2. avgusta, je predaval g dr. Pavle K r a j n i k. Kako je vzliodno vprašanje in položaj krščanstva v Rusiji zanimalo, je pokazala izredno velika udeležba. Le malo večerov je bilo, ko je prišlo toliko poslušal-cev.
Večer je začel v imenu filozofskega odseka dr. Vinko Brumen in po pozdravu udeležencem podal besedo predavatelju. Snov je predavatelj zamislil predvsem kot podajanje glavnih značilnosti ruskega krščanstva. V naravi ruskega človeka je, da je širok, tako širok, da je Dostojevski sam omenjal, da bi bilo treba ruskega človeka “zožiti”. Pred Bogom je vernik grešnik, ki prosi usmiljenje. Tiskanih obrednih knjig je bilo med Rusi malo; do 'začetka prejšnjega stoletja jih skorajda ni bilo. Zato je bil glavni poudarek življenja v cerkvi na liturgiji in lepoto božjih opravil so prav tam verjetno spravili do viška, ki ga je težko prekoračiti.
Rusko meništvo je dalo velike svetnike, med nji-mi je med največjimi sv. Sergej Radoneški. Meništvo se je razvilo v samostanih in tudi izven njih, ko so se nekateri odločali, da so živeli kot puščavniki blizu samostanov, da bi po tej poti dosegali večjo mero popolnosti. Vendar je to na drugi strani vplivalo tudi na disciplino v redovnem življenju in prišlo je do reformnih poskusov. Poleg meniha je bil lik “starca” tisti, ki je vernike privlačil.
Razlike med vzhodom in zahodom, vzroki za ne-edinost so danes prav isti kot so bili ob izbruhu razkola. Vendar se je gledanje na razne težave zelo spremenilo in danes je prilik za razgovor in zbliževanje mnogo več. Vzhod katoliške Cerkve ne smatra več za ra^kolniško. Na vzhodu se trdno ohranja stališče o “sobornosti”, ki vodi Cerkev, to je, da je nezmotljivost nauka podana tedaj, kadar so škofje zbrani na cerkvenem zboru in sklepajo o resnicah. Temu vzporedno pa je treba poudariti, da je primat osnovan predvsem na besedah sv. pisma, besede, ki jih je sv. Peter spregovoril po navdihu Sv. Duha.
Za spoznavanje vzhoda mnogo koristijo prireditve, ki naj zahodnim vernikom približajo vsebino vzhodnega verskega življenja. Po katoliških verskih središčih in zlasti v samostanih, ki imajo najstarejšo tradicijo ('benediktinci), uvajajo vzhodno bogoslužje in se posvečajo delu za zedinjenje Cerkve. To delo more biti zlasti slovanskim narodom pri srcu.
Po predavanju je bila debata, ki je bila zelo živahna in je nekatera vprašanja še bolj osvetlila. Bila pa je tudi dokaz, da je vzhodno vprašanje dobilo osvetlitev, ki je prišla vsem navzočim najbliže.
obrazi in obzorja
ZMOGLJIVOST SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Počasi se bližamo peti obletnici obstoja Slovenske kulturne akcije in za nami je doba, ob kateri se moremo ustaviti in pogledati nanjo z različnih vidikov. Eden takih vidikov je zlasti ta, kolikšna je mogla biti zmogljivost v preteklih letih in kaj nam izkušnje nalagajo za bodočnost. Izkušnje so seveda dragocene, nekatere so bile lepe, druge bridke. Iz obojih se bomo morali učiti, da-si je njuno, da :se bodo odpirale pred nami še nove možnosti in novi neuspehi, pa tudi uspehi.
Med glavnimi ugotovitvami hi verjetno bila pač ta, da je do dela, kakor ga je zajela na svojem področju S. K. A., v tej ali oni obliki moralo priti. Vsega dela nismo mogli zajeti in to tudi ni bil naš namen. Vsak monopol bi hkrati i-mel že kal smrti v sebi. Nikjer ne more uspevati, kar je dirigirano ali diktirano. Ko bi se mogli prilagoditi takemu stališču, bi bilo bolje, da bi ostali doma in se podvrgli lagodnosti, da bi delali tisto, kar bi bilo naročeno “od zgoraj”. Ko smo odhajali v tujino, smo vedeli, da je v mnogostranosti svoboda in ta mnogo-stranost bo tem bolj plodna, čim bolj bo spoštovana in upoštevana.
Vendar bi mogli hoditi do tega cilja po raznih potih. Če smo izbrali in zgradili tak način dela, je moralo biti nekaj več globljih razlogov zanj. Ko so pred leti v Ljubljani obravnavali delovanje kulturnih delavcev, ki so odšli v emigracijo in se odločili >za kulturno delo, kakor so ga poprej opravljali doma. je bilo ugotovljeno, da je dejansko odšla za mejo prevelika skupina slovstvenih in znanstvenih ustvarjalcev in da je ta odsotnost tolikšna, da se doma pozna v vsem narodnem življenju. Doma se še pozna zareza; dvakrat bolj smo jo čutili mi, ki smo bili brez strehe z omejenim krogom občanov.
Na ta način je bilo doma povedano, kar je hkrati obsegalo poslanstvo slovenske besede, umetnine in znanstvene stvaritve v emigraciji. Emigracija je leta 1945. zajela prevelik krog slovenskih intelektualcev in kakor se je naš odhod poznal doma, tako se je morala ta resnica uveljaviti v zamejstvu. Slovenski kulturni delavci so v tujini morali iskati oblik in možnosti, da so prav zato, ker so živeli v svobodi, mogli storiti tisto, za kar in kolikor je bilo slovensko miselno ustvarjanje v domovini oslabljeno.
Lahko se reče, da je generacija, ki je šla v emigracijo, to nalogo zastavila pravilno in da je danes skozi težave v toliki meri, da so se zbrali in sklenili delovati vsi, ki so čutili v sebi poslanstvo,
in se mu niso mogl’^ogniti. Res je: ponekod in v nekatef’’1 Panogah je ustvarjanje oslabelo, dr«?011 pa se je okrepilo in so v vrste kultll!'I1ih delavcev stopili docela novi ljudjf. ^ikdo ni imel in nima posebno ugod’"*1 pogojev za delo, vendar so večinorU-1 Vsi premagali težave in danes že nu^0 zgled, ki ga druge narodnosti abčudtflej0-
Začeti z organiz5aPim delom ni bilo lahko. Ko se je zijalo, je bilo le malokomu jasno, kak°Se Paj vse izvede in kakšno organizatofn? obliko si naj nadene. V začetku s‘k govorilo celo samo o nekakšnem ‘ u^u”, ki naj bi povezal ljudi istih na;‘e^°v in sorodnih pogledov. Največ, ks o‘ bilo, bi verjetno bilo izdajanje nekSst'e družinske revije, ki bi skušala pkašati tudi prispevke težje vsebine. ^vz imenom naše organizacije so bile :zave; moralo bi biti takšno, da bi ^ ° vse in povedalo tisto, kar je kipel® “°tenju.
Prvi odločnejši i!Jak je bil storjen v hipu, ko je bilo uf?;?vUeno, da je za izdajanje dobre drg^ke revije najbrž možnosti mnogo v' drugod kot pa pri nas. Novi načrt nemogoči leposlovno, umetniško in znaik eilo delo v taki meri, da bi bilo na eP:5 rani v pravem razmerju s silami, ki v emigraciji razpoložljive, na drug arani pa kvalitetno reševalo slovenske , uhovne vrednote tam, kjer jih ustv® ?nje v domovini ne bo moglo ohranja1 h gojiti. S tem je bil že storjen kora aPrej. porodila se je misel o odseku, ’ naj bi jih imeli. V prvem času SII'%uen'!* ustvariti pet odsekov. Filozofsk, > literarnemu, u-metniškemu, gleda',eernu in glasbenemu se je pridružil čez ( eti pozneje zgodovinski odsek. MisV^m tudi na prirodoslovni odsek, vej. do sedaj brez u-speha. Po prvem \j, ern zboru je uprava morala še m® aJ izpopolnjevati. Na podlagi izkušenj Je urejalo potrebno delo. Vendar je[oJ'v zasnovi že neka ustaljenost in lnuiteta, kar se nazadnje kaže tu® _ em, da je ostala uprava vsa štiri 1® lsti sestavi.
Na zunaj se j® v^^jbolj ustalilo v izvajanju kulturnierov in v razvijanju programa ,e založbe. V prvem poslovnem ^ "J mio izvedenih skorajda 30 kultur ečerov in prireditev in dasi so h Ceri vse četrtke, razen prvi četrtek. esecu, je bilo zanimanje zanje izr. ^iko. Odziv je bil tolikšen, da	meri ustalil
večere kot tradicij Uami. Založba je v knjigah, revrf « drugih publikacijah kmalu pokanj, a J® bila v osnovi pravilno zagrab' j^Je tudi izzvala
v„ nSSS",
del Ivana
Meštroviča, ki so v Buenos Airesu na razpolago. 1
Poleg pozitivnih potez pa smo morali tudi skozi ovire in težave, ki jim še danes nismo našli rešitve. Izkušnja s knjižnico je zanimiva. Navdušenje zanjo je bilo veliko in zbranih je bilo mnogo del. Toda uporabljanje tega zaklada se ni dalo izvesti. Položaj bi se izboljšal, ako bi za knjižnico imeli primerne prostore -izmenjavo del in publikacij smotrno izvedeno.	1
Druga težava je bila v tem, da smo mogli raznim pobudam in nasvetom slediti le v omejeni meri ali pa sploh ne. Padla je misel, da bi izšla zgodovina, a-li pa vsaj gradivo komunistične revolucije v Sloveniji. Mnenja smo bili, da to v naš okvir ne .spada, ker je to naloga in namen drugih ustanov. Enako je bilo z nekaterimi drugimi, zelo važnimi pobudami, ki smo jih morali vsaj za nekaj časa odložiti, ker jih s sedanjimi silami ali'sredstvi ne zmoremo.
Seveda je vzrok nezmogljivosti v veliki meri tudi pomanjkanje denarnih sredstev. V sedanjih razmerah se ti pogoji še slabšajo. Zato smo morali izvesti pivo takih akcij: pospešiti je treba nabiranje novih naročnikov. Prav te dni je akcija v teku in bodoče delo S. K. A. je v veliki meri odvisno od tega, kako; bo ta akcija uspela.
Dosedanji uspehi so skromni, vendar v sorazmerju z delom doma in delovanjem drugod moremo biti ponosni nanje. Mnogo je pomanjkljivosti in teh se sami najbolj zavedamo. V takih težkih trenutkih mora priti pomoč: in prvi meceni so bili tisti, ki so nam že pomagali čez prve pregraje. Naj se jim pridružijo še drugi!
Kakor povsod, tako se dogaja tudi nam, da se nam zdi marsikatero vprašanje nerešljivo in da je včasih položaj brezupen. Toda tudi to ni bilo odločilno. Kako je mogoč izhod iz takih situacij, dokazuje ravno, da idealizem in požrtvovalnost od časa do časa dobita plačilo.
.Zmogljivost Slovenske kulturne akcije je omejena, toda njenih pravih meja se danes točno ne zavedamo, prav tako, kakor se jih nismo zavedali, kaj in kako bomo vse storili, ko smo jo ustanavljali. Laže bi bilo delati, ako bi imeli v sebi zavest, da smo varni in pod krovom. Toda duh ne dela ravno tam, kjer je doma, ampak tam, kjer živi in kjer je življenje duha, tam je tudi njegova prava domovina. Kdor bi se mu umikal, bi si spodrezal korenine svojega življenja. Kulture in civilizacije umirajo, toda ne same iz sebe, ampak ker ljudje niso več verovali vanje.
odmevi
Predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, dr. Miha Krek je ob čestitkah Slovenskemu katoliškemu akademskemu starešinstvu zapisal tudi naslednje:
“Da je mogoče ostati v tujini res idealen slovenski katoliški izobraženec, dokazuje izredno močna vrsta tistih naših tovarišev, ki nas tako odlično zastopajo na tako mnogih poljih kulturnega dela v najširšem smislu. Saj so naši starešine povsod: med najmočnejšimi umetniki slovenske besede, ki nam v tako obilni meri dajejo biserov naše književnosti leto za letom v novih knjigah in revijah zamejskih Slovencev. Z vsem ponosom se vprašujem, ali naj se globlje klanjam njihovim talentom ali idealni požrtvovalnosti, ki jih žene, da vztrajajo tudi v teh in takih razmerah. Ali je še kje kaka narodnostna begunska skupina, ki ima toliko velikih ustvarjalcev? In tako je v upodabljajoči umetnosti, tako je v časnikarstvu, tako je zlasti v marsikateri panogi znanosti. Kje naj dobimo še bolj privlačnih in prepričevalnih zgledov kot med temi našimi tovariši samimi ? Kje naj iščemo še večje zadoščenje, kot če skušamo tudi drugi, vsi, preko starešinstva doprinesti svoj še tako mali delež za rast v tem čudovitem vrtu slovenske kulture v zamejstvu...”
LJUBLJANSKI GLAS O LJUBLJANSKEM TRIPTIHU
Iz domovine prihajajo prvi glasovi o knjigi “Ljubljanski triptih”. Med ljubljanskimi glasovi posnemamo iz pisma:
“...Ljubljanski triptih nas je presenetil in o-supnil. Posebno drugi del knjige (Podoba Helene Vernikove, op. por.) je prava mojstrovina... Dogodke moremo ocenjevati jasneje, ko jih gledamo s perspektive časa.. . Zaživeli so spomini tesnobe in groze, ko iso po ljubljanskih ulicah doneli zvočniki in naznanjali smrt... smrt Janezu in Heleni in tovarišem. . Lučeva kreatura pa že meče sence na prihodnje žrtve in z grozo smo ugibali, kdo bo naslednji. Sledimo Janezovemu nesrečnemu značaju in zato trpimo z njim, saj je v bistvu pošten in dober, samo “dobro se mu sproti spreminja v zlo”. Zakaj Janez v pravem času ne spregovori? Janez je podoba slovenskega naroda, krik trpljenja in očiščevanja — krivde in kazni.
In Janezovi sobotni popoldnevi v Ljubljani, drage ljubljanske ulice, ki imajo v visokem opoldanskem soncu svoj poseben žar, kdo je tako lepo opisal vse to? Samo Cankar je izlil toliko ljubezni na Ljubljano in njeno čudodelno okolico...
Knjigo bo treba še in še brati in še dosti premisliti. Vse drugo spada v poglavje o bojazni in tesnobi za železno zaveso. Toda po odrešenju v Kristusu je naša slovenska bolečina zares naša osebna svojina, ki jo moremo pokloniti Njemu v rešitev zbeganih duš...
Branje knjige mi je bilo pravo razodetje... ob branju se mi je nekajkrat orosilo oko. Doživljali smo ponovno dogodke po vojni, strah in bojazen, ko so čez noč izginjali naši tovariši. Kar neverjetno je, kako je mogel pisatelj vse to doživeti v tujini? In ta psihološka dognanost! Čudovit je opis malega trga pod gradom! Zvonček tramvaja ne pozvanja več, nadomestilo tramvaja je moderen avtobus, ki si je pa izbral drugo smer ob Ljubljanici. Nekatere 'strani Triptiha se berejo kot molitev. Saj je pa tudi pravi umetnik resnični pomočnik duhovnika.”
OPOZORILO!
Koncem avgusta v Argentini in do konca septembra drugod, poteče rok za plačilo naročnine po stari ceni! Velja datum poštnega pečata! Po tem roku se zviša naročnina za 30 odstotkov.
Prosimo, da pohitite in SKUŠATE PRIDOBITI VSAJ ŠE ENEGA NAROČNIKA!
meddobje
stopa v četrto leto
Prva številka četrtega letnika je dotiskana. Prispevki, poslani iz šestih držav, kažejo, da slovenski kulturni delavec v zamejstvu dela naprej: sledi utripom sveta in spremlja dogodke v domovini.
Meddohje IV, 1-2, je brez dvoma ena najbolj aktualnih številk zadnjih let.
KAREL VLADIMIR TRUHLAR (Rim) se po daljšem molku v poeziji oglaša s petimi pesmimi: SRCE V VE-ČERU, KRISTUS SREDI SVITANJA, POLETJE OB MORJU, PROSTORJE JE TEŽKO in VSTAJENJE VESOLJA. IGNACIJ LENČEK (Buenos Aires) prikazuje v eseju ČLOVEK V NEVARNOSTI dva usodna faktorja razosebijenja v današnji dneh. Tržačanka NEVA RUDOLF (Sydney) je prispevala dve črtici: KO SE SPET SREČAVA in PA TE OBJAMEM. VLADIMIR KOS (Tokio) objavlja pesem LJUBEZEN STAREJŠE SKALE, medtem ko je MIHAEL JERAS (Washington) — z Rudolfovo se prvič oglašata v reviji — napisal daljšo novelo AVTOSTOP ZA ŽENSKE. FRANCE PAPEŽ (Buenos Aires) je prevedel PAUL VALERVJA POKOPALIŠČE OB MORJU, ANICA KRALJEVA pa objavlja POGOVOR S FRANJO GOLOBOVO, ob priliki 25 letnice prvega nastopa naše< umetnice na opernih deskah.
Pod zaglavjem ČRKE BESEDE MISLI in pod naslovom DOGAJANJE JE SKROMNO... se RUDA JURČEC (Buenos Aires) ustavlja ob vprašanju zgodbe in dejanja v književnosti.
ZORKO SIMČIČ (Buenos Aires) je za ČAS NA TRIBUNI napisal svoje PRIPISE K DNEVOM, MARIJAN MAROLT (Buenos Aires) pa za ČRTO IN PROSTOR poročilo BARA REMEC IN FRANCE GORŠE STA RAZSTAVILA V ODENSEJU NA DANSKEM. Sledi zaglavje GLASBA, v katerem MIRKO RENER (Toronto), ki prav tako to pot prvič sodeluje v reviji, piše o oratoriju ALOJZIJA GERŽINICA: IRENEJ FRIDERIK BARAGA.
Dve kritiki napolnjujeta zaglavje KNJIGE: FRANCE DOLINAR (Rim) ocenjuje razprave iz četrte knjige VREDNOT, KAREL RAKOVEC (Buenos Aires) pa se ustavlja ob doma nagrajenem Voduškovem prevodu Goethejevega FAUSTA, številko zaključujejo ZAPISKI, ki prinašajo MARTINA JEVNIKARJA (Trst)
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1957, nato osmrtnico LUIGI SALVINIJU — napisal jo je RAFKO VODEB (Rim) — ter MILANA KOMARJA (Buenos Aires) sestavek PIČICE NA I, v katerem avtor precizira pojme, najdene v ugovorih na njegov članek v prejšnji številki Meddobja. Na zadnji strani revije objavlja Slovenska kulturna akcija RAZPIS BOŽIČNIH KNJIŽNIH NAGRAD ZA LETO 1958.
Meddoibje, katerega prva dvojna številka obsega 104 strani, je letos opremil arh. Marijan Eiletz.
kronika
— Koncert Franje Golobove. Operna in komorna pevka ga. Franja Golob priredi koncert v soboto dne 27. septembra 1958 ob 18 uri v dvorani na Charcas 1150. — Koncert je namenjen vsem Slovencem in je v okviru Slovenske kulturne akcije.
— Ob svoji sedemdesetletnici je daroval za tiskovni sklad Glasa 500.- pesov g. Pavlovčič Jakob. Uglednemu gospodu jubilantu se za velikodušni dar iskreno zahvaljujemo!
doma in po svetu
• Slovenska matica v Ljubljani je imela občni zbor, ki ga je vodil njen predsednik prof. Anton Melik. Sprejet je bil tudi knjižni program za novo delovno leto. Matica bo izdala: drugi del Zgodovine sipv. slovstva; Anatole France: Krivda Silvestra Bonnarda; Izidorja Cankarja Uvod v umevanje likovne umetnosti; Franceta Steleta Zgodovino slovenske umetnosti v Primorju; Moleta Zgodovino jugoslovanske umetnosti, Lukre-cija v Sovretovem prevodu; Sergeja Vilfana Pravno zgodovino
Slovencev in dve Shakespearovi drami, ki ju bo prevedel Matej Bor. Kot izvirno povest pa misli izdati novo pripovedno delo Juša Kozaka.
POJASNILO
Imena darovalcev za sklad Glasa in mecenov oz. podpornikov bomo poslej objavljali na tem mestu, razen če bo izrečno navedeno, da naj se ime ne objavi!
"‘GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alrarado 350, Ramos Mejia, FCNDPS, Buenos Aires. Argentina. Ureja uredniški zbor. Tiska tiskarna “Federico Grote”. (Ladislav Lenček C.M.), Mont« de Oca 320 Buenos Aires