»7. »t*v. dne 27. aprila 1989- 56. letnik. IUmJ« vsak četrtek k ve)}« s poštnino wed aH V» Maribora s pošiljanjem ■ti® dom za celo leto 12 din., pol leta 7 din., četrt leta 4 din. Izve« Jugoslavije 25 dto. Naročnina se pošlje a« upravništvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru, Koroška cesta šL 5. tint se dopošitja do odpovedi. Naročnina se plačuje v nap ej. Telefon interurban št. 115. Posamezna Številka stane 2 kroni aH SO para. PoStnlna ▼ državi SUS pavSallrana. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo: Koroška ccsfaj št. 5, Rokopisi se ne vrar čajo. Upravništvo sprej* ■na naročnino, inserat^tn reklamacije. Cene inser» lom po dogovoru. Za ve6 kratne oglase primere« popust Ne zaprte reklam» cije so poštnine prost« Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št 10.603, Telefon interurban št. 115, Velik shod v Ptuju. Rusi m Hemci so pripravili ravno za Veliko noč udeležencem genovske konference in celemu svetu veliko presenečenje s sklepom posebne rusko-nemške pogodbe. Konferenca v Genovi se je sklicala, ker so vsi uvideli, da ne gre več, da bi takozvani »zmagovalci« — par držav s svojimi bojevitimi oblastniki poveljevali celemu svetu. Na konferenco so prišli zastopniki vseh držav, »zmagovalci« so pa mislili, da bodo svojo nadvlado obdržali, da bodo z lepimi besedami svet zapeljali ter vnovič utrdili nove jarme za male in premagane. Francija se Nemčije boji in zato je bil njen glavni cilj, da se Nemčija kolikor mogoče potlači in tudi Rusija kolikor toliko priveže. Novi jarmi so bili dobro pri- Kravljeni, pa vkljub temu sta se našli dve močni državi — usija in Nemčija, napravili križ čez preteklost, odpustili drug drugi vse dolgove ter se predstavili kot močna skupina, ki hoče enotno, složno in enakopravno začeti pravo obnovitev. Za sovjetsko Rusijo je podpisal pogodbo sovjetski komisar čičerin, za Nemčijo pa min. dr. Rathenau. Pomen pogodbe. Rusko-nemška pogodba je izpremenila ves današnji 6vetovni politični položaj. Pred vojno so bile sile razdeljene na trozvezo (Avstrija, Nemčija in Italija) in na antanto (Francija, Anglija in carska Rusija). Med tema skupinama je izbruhnila leta 1914 vojna, med vojno se je antanti še pridružila Italija, Japonska in Amerika, Rusija je pa s koncem carstva od nje odpadla. Po miru v Parizu je razdelitev izgledala takole: na eni strani antanta s priveskom nekaterih malih držav, na drugi Nemčija in premagane države, Amerika pa sama, ker ji je začelo presedati delovanje z antanto Antantne države druga proti drugi niso ravno zavezniške, dolžne so druga drugi, dolgov ne plačujejo in druga preži na drugo, da bi ji izpodmaknila kake uspehe in koristi. Vse so dolžne Ameriki, vse čakajo na njeno pomoč, Amerika pa pomoč odreka ter vedno tirja slabe dolžnike in še slabše plačnike. Pri vsem tem in pri slabih odnošajih je pa antanta vedno skupno nastopala proti premagancem in tvorila je ogromno premoč. — Vsled zveze Rusov z Nemci je pa ta nadvlada in premoč a n-tante nad vsemi evropskimi državami — danes strta in ves pošteni svet v pravi miroljubnosti in smislu za pravo svetovno obnovitev mora pozdravljati odločni in pošteni nastop Rusov in Nemcev proti pod-jarmljenju in izkoriščevanju. Moč rusko-nemške zveze. Pogodba obsega in veže ogromno ozemlje z več kot 200 milijoni prebivalcev. Ena država bo v polni meri izpopolnjevala drugo. Rusija ima silno prirodno bogastvj, Nemčija pa izvrstno razvito industrijo in dovolj izvežbanih moči, da dvignejo prirodno bogastvo iz ruske zemlje ter ga spravijo med svet. Tako je moč, ki jo predstavljata obe državi skupaj, naravnost nepremagljiva. Nemčija je bila dolgo obkoljena od vseh strani, sosedje so pobijali vrednost njenih proizvodov, surovine in vse, kar ji primanjkuje so pičlo dajali in še to po visokih cenah. Rusija je bila tudi še dalje časa oblegana, tuje, podkupljive čete >o jo plenile, manjkalo ji je izvežbanih moči in strojev, da dvigne in obdela svoje prirodno bogastvo, sedaj bo pa ena iz druge krila svoje primanjkljaje in obema je odprt dober trg v Aziji. Posledice pogodbe. so dalekosežne. Kakor rečeno, je antanta ovirala gospodarski razvoj Nemčije in nalagala ji je strašna bremena — odškodnine. Nemčija plačuje ogromne svote v zlatu, kako dolgo jih bo še plačevala, je veliko vprašanje. Antanta ji vedno pravi: zvišajte davke, nemška vlada, ki je jjudska-republikanska, pa noče ubijati svojega ljudstva. -Francija žvenklja z orožjem, v skrajnem slučaju pa proti «druženi sili Nemcev in Rusov ni moči na svetu. Rusi imajo še lažje stališče. Antanta zahteva od njih vojne in predvojne dolgove, ki jih je napravil car nesrečnega in slabega spomina, Rusi pa«pravijo: Če plačamo mi, kar se je car zadolžil, morate tudi vi nam plačati, kar ste bili caru dolžni, kar ste dolžni Rusiji za vojne žrtve v vašo korist in vse to, kar ste nam po vojni z raznovrstno podkupljeno vojsko napravili škode. Izenačenje enega računa z drugim iznese, da ima antanta še Rusiji doplačati okroglih 60 milijard zlatih frankov. Če bo antanta skušala z orožjem poiskati pot iz te : zagate, se ogromna masa od 200 milijonov oboroži, organizira in vsak napad na to silo je brezupen. Rusi in Nemci bodo lahko diktirali svoje pogoje celi Evropi in sledila bo revizija mirovnih pogodb, ki bo Evropi dala drugačno politično lice. Rusko-nemška pogodba in država SHS. Pašič in drugi naši oblastniki so bili nekdaj slepo j udani ruskemu, carju, na njegovo dvorsko kočijo je bil pri-■ pet srbski politični voziček. Ko je carja in njegov dvor i ubilo ogorčenje, ki ga je sam nakopičil in zakrivil, so se ; oblastniki SHS brez narodovega odobravanja z isto slepo i udanostjo oklenili Francozov. Francozi vodijo danes isto | nasilno politiko, kot nekdaj nemški »Kaiser« in naši ob-lastniki se jih držijo, četudi imajo pri tem slab ugled pred i celim ostalim svetom, narod Jugoslavije, ki se nikdar ne vpraša, pa silna bremena in strašne žrtve. Vrhu tega še sanja .iaša vlada, zlasti Pašič, da pride v Rusiji zopet car s svojimi generali, knezi, baroni in dvornimi norci na površje. Zato se v naši državi redijo na narodne stroške \Vranglovci in vsi drugi pustolovci, ki bi se tudi vragu zapisali, samo da dobijo nazaj, kar so s carjevim padcem izgubili, in da zopet zapoje bič nad ruskim kmetom. V Beogradu kujejo ruski pregnani generali vojne naklepe proti sovjetski Rusiji in list »Balkan« spusti vsak dan kako proslavo »belega ruškega carja« in kako vojno hujskarijo. Za Veliko noč ga je proglasil celo svetnikom in padec te kronane glave, ki si je izmislila toliko strašnih bremen za svoje ljudstvo, ki je v napuhu, zlatu in blaznem razkošju odrejala in s satansko naslado gledala strašno smrt in trpljenje tisočerih, ki so vpili po pravici, — si upa bogokletno primerjati s Kristusovim trpljenjem. Z zastopniki sovjetske Rusije se v Genovi pogaja ves svet, ker ne more brez njih, naši zastopniki se jih pa skrbno ogibljejo. Angleška vlada se zgraža nad spletkari-jami naše vlade z zloglasnim Wranglom in pozvala je našega zunanjega ministra na odgovornost. Minister je vse tajil, kar vsak iahko vidi in s čemer se beograjski listi celo bahajo. Naši oblastniki seveda ne priznajo današnje Rusije, nekdaj so jo videli in poznali samo v carju in ker cara ni več, ker so se vdinili Francozom, so za vse, kar je proti Rusiji. Bodočnost lahko tako politiko bridko maščuje. Prej ali slej bodo mirovne pogodbe revidirane ali spremenjene, Avstrija se bo priključila Nemčiji in evo, od ene strani že imamo za soseda nemško-rusko zvezo. Kmalu ga lihko dobimo še od druge strani. Bolgari se razumejo na politiko naslonili se bodo na one, ki nimajo namena jih tlačiti, to so Rusi. S tem si odpro pot tudi v Azijo. Večina Azijatov že danes hodi v sovjetsko Moskvo po nasvete in kmalu bo Rusija s svojimi zavezniki posredovalec in vez dveh svetovnih delov. Tudi Italija, ki je pred leti izdala Avstrijo, lahko vsak čas izda antanto ter se radi večje koristi priključi novi zvezi. Tako nam ostanejo samo še Madžari in Rumuni. To je slaba družba, pa če bi bila tudi dobra, bo lahko stisnjena in stlačena preko mogočnih sosedov čakala na francosko pomoč baš tako zastonj, kot Francija že danes čaka na pomoč preko morja od Amerike. Radi teh izgledov bodočnosti je potrebna korenita sprememba naše politike na zunaj in na znotraj. Na zunaj se bodo znali i izgledati in postaviti le oni državniki, katere bodo vsi narodi Jugoslavije postavili in odobravali kot svoje vodnik« in zastopnike. Bankovec za milijon funtov*' zlata . Angleški spisal Mark Twain.** Tistikrat sem štel sedemindvajset let. Uradnik sem bil pri neki banki v San Franciscu, l i se je pečala z nakupom in prodajo zlatih rudokopov, in prav dobro sem se razumel na denarne posle in na trgovino z delnicami. Sam sem bil na svetu, druga nisem imel ko brihtno glavo in dobro ime, toda to mi je zadostovalo "a potu k sreči in zadovoljen sem bil s svojimi izgledi v bodočnost. Ob sobotah popoldan po sklepu uradnih ur sem bil prost. Kadar je bilo vreme lepo, sem šel v pristanišče, si ®ajel majhno jadrnico in sem jadral ven na morje. wr~- * Angleški funt (pound sterling), računska enota v denarnem prometu, je veljal v mirovni dobi 24 naših kron. ** Mark Twain (izgovori: Tvčn) je izmišljeno ime. — pisatelj se imenuje Samuel Langhorne Clemens, rojen 1. "835 v državi Minnesota v Severni Ameriki. Je najboljši jjnverikanski humorist, sploh vsega angleškega slovstva, j^jegov humor je fin, duhovit, navadno leži v pretiravanju v komičnih prizorih, jedro je pogosto skrito, da si ga ?J0ra čitatelj šele iskati, kar pomnožuje njegovo vrednost. Mark Twainova dela so med prvimi v svetovnem slovstvu ^ so prevedena v vse evropske jezike. Upamo, da bomo u-*fregli našim bravcem, ako jim podamo nekaj njegovih lel v prevodu. Neke sobote večer pa sem si upal predaleč in veter me je odnesel na odprto morje. Solnce je zašlo in že sem izgubljal upanje, da bi se še živ in zdrav kedaj vrnil, ko me najde trgovska jadrnica, ki je potovala v London. Vkrcali so me in me vzeli s seboj. Vožnja je bila dolga in viharna in potnino sem moral odslužiti kot priprost mornar. Ko sem stopil v Londonu na suho, je bila moja obleka : i raztrgana in oguljena in samo eden dolar sem imel v žepu. Zanj sem prenočil in se prehranil za 24 ur. Nadaljnih : . 24 ur pa"sem bil br^z strehe in brez jesti. Drugi dan krog desete ure sem se lačen in onemogel i i vlekel preko Portland Plače. Mimo je prišel otrok v spremstvu pestunje. Sočna, j debela, živobarvna hruška mu je neopaženo zdrknila iz rok in padla v obcestni jarek. Seveda sem se ustavil in uprl svoje gladno poželjiva ; oči v blatni zaklad. Voda se mi je nabirala v ustih, moj prazni želodec se mi je krčevito zvijal, duša in telo sta mi koprnela po okusnem sadežu. Pa vsakokrat, kadar sem se zgenil, da bi ga pobral, je prišel kdo mimo in me je pogledal. Seveda sem se vse-kdar spet vzravnal in sem brezbrižno gledal krog sebe in se delal, kot da bi vobče niti ne mislil na hruško. Parkrat 1 se mi je tako zgodilo. Zaželjeni sad je ležal v jarku, jaz pa sem gladen in poln skomin stopical krog njega. Že sem ves obupan sklenil, da bom vrgel od sebe vso sramežljivost in pobral hruško, — ko se odpre okno za mojim hrbtom in nekdo mi zakliče: »Stopite, prosim, za trenutek k nam!« Najbrž me je kdo imel za berača, sem pomislil, — saj Na belo nedeljo je bil v Ptuju naravnost veličasten shod Slovenske ljudske stranke, odnosno Kmetske zve* ze. Nič plakatov, nič kričave reklame, samo kratko naznanilo v »Straži« in »Gospodarju« in zbrali so se možje ptujskega okraja v velikih trumah, da pokažejo svojo odločnost in voljo ter slišijo poročilo dr. Korošca. Celo nekaj izrazitih nasprotnikov je privabilo naše zborovanje. Prišli so naši možje iz Haloz, iz Slov. goric, iz Gornjega in Spodnjega Dravskega polja, iz bližje in daljše okolice Ptuja in ena misel, ena volja je prešinjala vse; Kdor je zrl te mirne, odločne, izobražene naše može kmetskega, delavskega in obrtnega stanu, je moral uvideti, da naša stranka s svojim programom združuje cvet našega naroda in da s svojimi nesebičnimi zaupniki in zastopniki gre zanesljivi zmagi nasprot. Zborovanje se je vršlo v obširni dvorani Društvenega doma — prej »Vereinshaus« in sicer so se sestali na poziv okrajnega vodstva Županske zveze ob devetih najprej župani in odborniki posameznih občin ter na podlagi poročila dr. Vesenjaka sklepali o sklepih okrožnega odbora in se posvetovali o nekaterih drugih zadevah, katere bomo obravnavali v prihodnjih številkah »Slov. Gospodarja«. Ob pol enajstih je bilo politično zborovanje, katero je vodil gospod Miha Brenčič kot predsednik okrajne organizacije KZ. Dr. Korošec je v eno in pol ure trajajočem govoru pojasnil zborovalcem naš notranjepolitični položaj. Govoril je posebej o slabem gospodarstvu sedanje vlade, o neznosnih posledicah centralizma in o krivicah, ki izvirajo nujno iz centralizma ter povdaril, da gremo nasproti uresničenju našega programa po avtonomni in samoupravni Sloveniji. Ostati moramo le trdni in neizprosni ter sklenjeni v borbi. Dr. Korošec je podvrgel ostri kritiki tudi našo zunanjo politiko ter kazal, kako se gradi sčasoma v Evropi nov red, kjer kmet in delavec ne bosta več sužnja kapitalizmu, temveč bosta s svojimi zadružnimi organizacijami gospodovala in se medsebojno dopolnjevala. Zborovalci so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem svojega voditelja in navdušeno odobrili njegovo dolgo poročilo, polno pogledov v bodočnost. Za dr. Korošcem je govoril kratko še prof. Vesenjak in predsednik Brenčič, ki je pridejal še poročilo o svojem delovanju za okaj in bolnišnico. Predlagal je tudi resolucije, ki se v glavnem krijejo s sklepi Županske zveze in shoda v Slov Bistrici. Pridejal pa je posebej resolucijo, s katero zborovalci odločno obsojajo misel, da bi se zaprla ptujska bolnica in da bi se njen dragocen materijal po prizadevam« dr. Cer-niča, primarija v Mariboru, prenesel v Maribor. Vse resolucije so bile soglasno sprejete in predsednik k zaključil zborovanje, ki je trajalo nad dve uri. ——mm ......i—»——b«h.h j^mia^jiua—im hhikii aoiat Sijajno zborovanje K Z t? laltL Na velikonočni pondeljek je bil shod SLS v Žalcu. Shoda se je udeležilo gotovo nad 300 mož in mladeničev in tudi ženstvo je bilo častno zastopano. Velika dvorana g. Hodnika je bila polna. Govoril je narodni poslanec g. Davorin Krajnc, ki je v blizu dveurnem govoru podal poročilo o političnem položaju in delovanju naših in nesj, ].» nih poslancev. Ljudstvo je poslušalo poročilo z burnim odobravanjem. Značilno je, da gospod minister Pucelj, ki je imel pred par mesci v Žalcu shod z največjim pompom in ministersko avtoriteto, ni imel tako lepega shoda kqt SLS. — To je znamenje, da so Žalčani pametni ljudje in ne gredo za tistimi, ki gonijo liberalno lajno, ampak ze tistim, ki dela za blagor ljudstva in to bo storilo naše ljudstvo povsod. Shod je spretno vodil g. Jurhar. Na shodu so se sprejele sledeče resolucije: 1. V velikem številu zbrani zborovalci protestirajo pioti 200 odstotnemu zvišanju davkov. 2. Proti obdečenju vozil na sem zares na zunaj izgledal čisto beraški — pa jc opazoval moje muke in skušnjave in mi je hotel dati kaj vbogajrr.e, morebiti celo — oh — kaj toplega za želodec. Obrnil sem se za klicem. Postaren gospod je gledal skozi okno in mi je kimal Za trenutek se je uprl v meni ponos bančnega uradnika, — pa glad je hujši kot ponos — vstopil sem. Sijajno oblečen strežaj me je peljal v razkošno, bogato sobo. Dva prijazna gospoda sta me sprejela, odpravila strežaja in mi rekla sesti. Pravkar sta menda končala svoj zajutrek. Ostanki so še ležali na mizi in pogled na nje me je skorajda premagal. Vse sile sem moral zbrati, da nisem planil k mizi. Pa ker mi nista ničesar ponudila sem moral brzdati svoj glad kakor sem vedel in znal. Ta dva gospoda torej sta hotela poravnati zanimiv prepir, ki sem zanj sicer zvedel šele precej časa poinei», ki bi pa v njem jaz naj imel glavno vlogo. Brata sta bila, in pred nekaj dnevi sta se bila vroče sporekla in končno sta naredila stavo, s čimer Angleži običajno poravnajo — svoje sporne zadeve. Stvar je bila pa tale. Povem jo čitateljem vnaprej, da bodo potek dogodkov bolje razumeli nego jaz, Id nisem izpočetka vedel, zakaj je šlo. Angleška državna banka je izdala pred nedavnim časom dva bankovca^ vsakega za milijon funtov zlata Potrebovala jih je za neko izplačilo v inozemstvu. Omeniti je treba, da tako visokih bankovcev Angleška banka ne prsj ne pozneje kedaj ni več natisnila. Iz kakršnegakoli vzroka, ne vem prav ¿tikaj, pa je bil izplačan le eden teh bankovcev. Drugi je j staj shranjen * varnih kleteh bančne palače. SCOVINS&I GTCSEÏÏHATL 27. aprila 1922. vzmetmi pri kmetih, ker niso luksuz. 3. De se takoj izplačajo 20odstotni boni. 4. Proti temu, da se opravijo cestarji na državnih cestah. 5. Dohodninski davek naj se pobira v celi državi enakomerno. 6. Zahtevamo odločno avtonomijo Slovenije. 7. Z vso odločnostjo odklanjamo namen prosvetnega odbora, da se vrže verski pouk iz šol. 8. Jugoslovanskemu klubu izrekamo popolno zaupanje, 9. Zahtevamo, da se volitve v državni zbor takoj razpišejo. 10. Da se Wranglovci takoj iz državne službe odpustijo m se jih tudi ne sme z državnimi sredstvi podpirati. Obrt farbarije, ki izdeluje slepile. Človeku, kateri ne pripozna svojih hudobij in se dela lepega in nedolžnega, pravimo, da je zakrknjeni grešnik. Tak zakrknjen politični grešnik je »Samostojna kmetijska stranka« s svojim ministrom Pucljem in njegovimi poslanci Te stranka je šla takoj po volitvah leta 1920 v vlado. Zakrivila* je v družbi z demokrati, Turki in srbskimi radikali vso današnjo mizerijo, v kateri se nahaja država in ▼rak posameznik. Pucljevci to sami dobro vedo, a kljub temu se še drznejo hoditi med naše ljudstvo in se mu hliniti. Prav je imel kmetski mož, ki je na nekem shodu Slovenske ljudske stranke izjavil: »Samostojni poglavari so fabri-fcanti farbarije in hinavstva.« Že drugo leto teče, odkar je Samostojna stopila v beograjsko vlado. Kakšne uspehe je dosegla od tega časa? — Naštejmo jih: 1. Od 28. novembra 1920 naprej so se zvišali vsi davki, nekateri so se celo podesetorili. Veliki uspeh Puc-Ija in poslancev Samostojne! 2. Število vojaštva se je od 28. novembra 1920 do danes vedno zviševalo. Skoro vsak fant — zdrav ali ne — mora v kasarno za 18 do 24 mescev. Minister Pucelj sedi v vladi, ki to določa. Torej spet uspehi 3. Nad 300 vojakov je umrlo nesrečne smrti v mrazu In pomanjkanju v zimi 1921—22. Minister Pucelj je sedel skupno z vojnim ministrom Zečevičem, ki je to zakrivil. — Zakaj ni ugovarjal? — Krasen uspeh! Kaj ne? 4. Moža, ki je tiral v sredi najhujše zime uboge fants-rekrute v živinske vozove in jih transportiral iz Slovenije v Makedonijo, so hoteli poslanci Jugoslovanskega kluba in drugih opozicijonalnih strank spraviti na zatožno klop. To se ni posrečilo, ker so tudi poslanci Samostojne glasovali za generala Zečeviča. Naše fante se za vsako malenkost kaznuje, a general, ki ima na vesti toliko stotin nedolžnih žrtev, se sme svobodno sprehajati po beograjskih ulicah. Njemu se nič ne zgodi. Zopet uspeh, ki so ga so-udeležni Pucelj, Mermolja, Urek, Drofenik, Dobnik in še drugi. 5. V jeseni leta 1921 so kmetom odvzemali konje in vozove. To se je zgodilo za časa, ko sedi v Beogradu kot minister Ivan Pucelj. Velik uspeh! O. Predvojna posojila Srbije smo morali prevzeti v plačilo vsi državljani naše države. Samo obresti teh posojil znašajo na leto okokli 4000 milijonov kron. Naše občine in na tisoče ubogih ljudi pa zastonj prosijo in zahtevajo, da naša država prevzame stara avstrijska in vojna posojila. Gospod Pucelj, zopet vaš in vaše stranke — uspehi 7. Vlada, v kateri sedi Pucelj, je že opetovanokrat 50-žrla obljubo, da povrne odvzetih 20 odstotkov. Sijajen — uspeh! 8. Pod vlado demokratov in samostojnih pada vrednost našega denarja (valuta) skokoma. Draginja vsled tega raste. Tudi uspehi 9. Desetek pri prevzemanju kmetskih posestev se je zvišal od 1 in pol na 5 odstotkov. Sopodpisal je to naredbo tudi Pucelj. Bum! io vam je uspeh! 10. Kolekovina, takse, carina in še stotero drug'h novih zvišanj. A, to so vam uspehi od 28. novembra 1920 sem! 11. Tobak podražil, sol podražila, vžigalice se podražile. Joj, sami uspehi! 12. In takse na vozila, na vozove »sa fedrima«, to veselje za kmete, obrtnike in druge zemljane, ki gleštajo take vozove, se je rodilo v dobi blagrovane "lade, v ko ji sedi Pucelj. In Puceljev podpis se žari pod to naredbo. Prosim čitatelje, da gotovo ne odrekajo tega uspeha Puclju in njegovi Samostojni! 13. In vi tam na mejah naše domovine! Tudi za vas veliki uspeh Puclja in samostojnih poslancev. Vaši dobri Wranglovci, oziroma graničarji, so bili poslani od vlade, v kateri sedi Pucelj. Brez dovoljenja parlamenta jih je vla la sprejela in poslala, da osrečujejo obmejno ljudstvo. Sevs-da Pucelj ni smel ugovarjati, ker stojita za njim Pašič >n Pribičevič z brezovko. Oj Wranglovci, souspeh ministi Puclja! • 14. In krona vseh uspehov Samostojne! Zopetno povišanje davkov za 100 odstotkov! Če si kmetic plačal leta 1921 davkov 1000 K, plačal jih boš leta 1922 po načrtu in obljubah beograjske vlade 2000 K. Sijajni, velekrasni uspehi sedanje vlade, v kateri ima »veliko besedo« Ivan Pucelj in za kojo vlado cepetajo Drofenik, Urek, Dobnik in Mermolja. Kdor se ne divi tem uspehom, ta je res žs slep! 15. Še na eden uspeh ne smemo pozabiti: Ureko 'a nova hiša, Mermoljevo za pol milijona kupljeno posestva, novo pohištvo za 250.000 K, dota lOO.OuO nevesti Pu~-ljevega zeta Stiblerja. To so uejanski uspehi! Ali še kdo dvomi o veliki moči in uspehih Samostjj-ne? Kdor še ima kak dvom, naj piše po nove uspehe g». Puclju, Mermolji in kolegom. Tovarna za farbarijo in slepilo bo prodajala prihodnje tedne svojo robo na shodih po Štajerskem in tudi no Kranjskem. Minister Pucelj noče iz vlade. Polomija samostojnih shodov na Slov. Štajerskem in Kranjskem je začela vsem slabostojnim odpirati oči in vsi so že uverjeni, da se jim bliža politično smrtna ura. Zaupniki Samostojne so mnenja: zadnji čas je, da izstopi Pucelj iz vlade in začnejo tudi oni, kot pred volitvami udrihati po Beogradu. V to svrho sklicuje Samostojna zbore zaupnikov iz raznih okrožij. Minulo soboto, 22. t. m. se je vršil v Mariboru zbor samostojnih zaupnikov za mariborsko okrožje. Zborovanje je posetil tudi tovariš-minister Pucelj, kateremu se je pa tokrat slaba godila in so ga njegovi najzvestejši obsuli z točo očitanj, češ, da je pririnil slabostojno politiko do roba političnega groba. Minister se je na razne očitke slabo odrezaval in je vedno povdarjal, da treba vztrajati v vladi, sicer odtegne samostojnim očka Pašič vsako ugod-. nost in vsak nadaljni zaslužek pri razni nemški in madžarski živini. Glede koritarstva prebrisani Pucelj je imel še tokrat na svoje zaupnike iz mariborskega okrožja toliko vpliva, da so mu milostno dovolili, naj še ostane v Pašičevi družbi in sopodpiše novo davčno povišanje za 200 odstotkov in povišano trošarino na navadna vina. Res, z debelo in mastno smolo mora biti namazan ministrski stolček, da ne more z njega glavni zastopnik vseh slabostojnih žepnih pravdarjev — g. Ivan Pucelj. Samostojni zaupniki v Mariboru so izrazili mnenje, da je strogo opozicijonalna politika Jugoslovanskega kluba edino pravilna. Z vso odločnostjo so zahtevali izstop samostojnih iz vlade pred volitvami in naslonitev Samostoj. ne na kako drugo stranko, ker samostojno in sami ne bodo mogli več stopiti pred javnost volilcev, katere so tako ogoljufali, oškodovali in izdali. Razpravljli so o možnosti združitve samostojnih z zemljoradniki (iz katerih sredine so bili izključeni radi vstopa v vlado. Op. ur.), s klubom onih zemljoradnikov, ki so izstopili iz zemljoradniške stran ke in osnovali svoj klub, in z Ljudsko stranko. Prepričani smo, da se bo samostojnega političnega gnoja pred volitvami bala prevzeti razen demokratov vsaka druga stranka. Za ministrom Puceljem so obsodili samostojni zaupniki poslanca Mrmoljo, ki je moral poslušati iz ust svojih pristašev še bolj bridke resnice, kot njegov tovariš Pucelj. Zaupnik iz Ptujskega polja je vprašal Mrmoljo čisto javno očitno: Odkod in na kak način si je kot ubog begunec naenkrat kupil tako velikansko posest in obogatel kot kak graščak? Vsled tega očitka je bil Mrmolja vznevoljen in jezen do onemoglosti in je samo nekaj mrmral, da je prodal svojo posest na Goriškem za dobrostoječe lire. Njegovega zagovora mu ni nikdo verjel in ga sploh niso potem več pustili do besede. Tako žalostno je izpadel mariborski zbor samostojnih zaupnikov, še edino zvestih pristašev Samostojne. Kako bi šele opsovali in naravnost nagnali ministra Pucelja in poslanca Mrmoljo, ako bi sklical javen shod ne zaupnikov, ampak vseh svojih volilcev, ki so se usedli ob času volitev na slabostojne limanice. nam in vsem delom jugoslovanske države pravična. Bilo je to na velikem zborovanju ob priliki orlovskega tabora. Polagoma prihajajo tudi drugi na ravno isto stališče. To je sicer dobro in razveseljivo, toda škoda je, da niso spoznali tega že poprej in še večja škoda je, da zdaj ho« dijo deloma kriva pota. Tako so imeli pretekle tedne tudi slovenski trgovci dvoje velikih zborovanj, v Mariboru in v Ljubljani, kjer so zelo ostro obsodili sedanjo vlado in njeno davčno politiko, toda v veliko škodo ali vsaj nevarnost so se dali zapeljati k sklepom, ki naše pridobitvene sloje: kmete, delavce, obrtnike in trgovce, lahko delijo in medsebojno osovražijo. S tem pa povzročijo škodo ne samo sebi samemu, temveč vsem pridobitvenim slojem. Na omenjenih shodih «o namreč sprejeli trgovci in industrijalci med drugimi tudi v rezolucijo sledeče: »Protestiramo proti sedanji praksi, ko se največji del davkov vali na trgovski in industrijski stan, med tem ko drugi stanovi, posebno po-ljedlci, sorazmerno nezadostno prispevajo k pokritju državnih izdatkov.« Tako se dobesedno glasi odstavek v rezo-luciji. Poglejmo malo, kako je nastal in ali je stvarno in taktično upravičen. Ako se prav spominjam, je podobno pisal najprej demokratski »Agramer« sedaj »Zagreber lagblatt« in za njm je podobno sklepala zagrebška trgovska zbornice, kjer imajo židovski elementi največ besede. Tem gospodom pa so na žalost sedaj sledili slovenski gg. trgovci in industrijalci. Če bi bili ti pravični, v svoji taktiki pa tudi modri, bi mogli najprej povdarti, da plačujejo slovenski kraji v primeri s svojim premoženjem in življenjem največ direktnih, pa tudi indirektnih davkov. To velja za vse slovenske stanove, brez izjeme. Vsi nosijo težja bremena, kakor pa stanovi in pokrajine izven Slovenije, zato bi bilo modro in pametno, zahtevati najprej izenačenje vseh da?-kov za državo, ni pa bilo dobro, hujskati davčno upravo na slovensko kmetsko ljudstvo. »Divide et impera«, »deli in vladaj« je bilo nekdaj geslo Rimljanov in po tem vzgledu hočejo nahujskati na zvite načine v Sloveniji stan proti stanu. Toda v tem je za vse velika nevarnost. Kriva so takšna pota, ki jih hodi sedaj v odločilnih trenutkih en stan v Sloveniji, ako si hoče zboljšati položaj na račun drugega, posebej še kmetskega stanu. Naloga nas vseh, ki čutimo krivično razdelitev bremen, je, da se čim tesnejše zedinimo, medsebojno sporazumno in enotno nastopimo. Trgovca, industrijalca in obrt« nika ne teži tudi ves sistem carine in carinarniške praksa nič manj in nič več, kakor kmeta in delavca, saj vemo, da morata onadva kot največja in najštevilnejša kon. zumenta plačati glavni račun za takšno hiševanje. Ako ho-čemo imeti trajen uspeh, ako hočemo odpraviti nere^, slabo gospodarstvo in vse ogromne nedostatke v upravi, moramo složno, skupno in edino zlomiti moč tistih, bi tako slabo gospodarijo, bodisi zaradi svoje nezmožnosti in nesposobnosti, bodisi iz svoje pokvarjenosti, ki noče videti v obče koristi in potrebe. Zavedajmo se, ako podpiramo politične stranke, katere so zakrivile sedanje do, in niso pokazale niti volje, niti zmožnosti, da bi nas spravile iz blata in gnoja, potem smo mi sami sokrivi vse ne-volie in nesreče in nimamo pravice, tožiti čez to. Če pa podpiramo centraliste in korupcijoniste in tožimo, sme ali omejeni in kratkovidni ljudje, ali pa licemerski hinavci. Takšni pa položaja zboljšali ne bodo. Treba je torej resno in razumno presojati in se možato odločiti. F- v. I.: Na krivil) potib. Vsi stanovi in vsi sloji v Sloveniji so si sedaj precej edini v tem, da je naše državno gospodarstvo in posebej naša davčna politika za nas krivična in pogubonosna, ker nas vodi v gospodarsko hiranje in naravnost v propad. — Slovenska ljudska stranka, odnosno Kmetska zveza je i-mela edina pogum, da je v tem oziru prva jasno in določno izrekla svojo besedo ter pokazala pot, katero naša državna uprava mora hoditi, da bo približno vsem pokra ji- Brata torej sta pogovarjaje se prišla tudi na vprašanje, kako neki bi se godilo poštenemu, pa sicer prebrisanemu tujcu, ki bi ga usoda brez znancev in prijateljev zanesla v London in ki bi ne imel dr :gega denarja, ko tisti bankovec za milijon funtov zlata in ki bi ne znal povedati, kako je prišel bankovec v njegove roke. Brat A je dejal, da bi moral tak človek končno od gladu umreti, brat B pa je trdil, da bi nihče ne mogel in ne hotel menjati tako visokega vrednostnega papirja, na banko bi ga pa tudi ne smel zanesti, ker bi ga takoj zaprli. Tako sta se prepirala, nazadnje pa je ponudil brat B dvajset tisoč funtov v stavo, da bo mož živel in dobro živel skozi trideset dni in niti zaprli ga ne bodo. In brat A je sprejel stavo. Brat B je šel torej na banko in je kupil milijonski bankovec. Pristno angleški! — Nato je narekoval pismo, eden njegovih uradnikov ga je napisat v lepih, pravilnih črkah in oba gospoda sta sedla k oknu in čakala ves dan, da pride pravi človek —. Marsikak pošten obraz sta videla, pa nobeden jima ni bil brihten dovolj. Marsikaterega brihtnega človeka sta opazite, pa nobeden se jima ni zdel pošten dovolj. Mnogi So bili pošteni in brihtni, pa jima niso bili zadosti revni, ali pa če so bili revni nso bili tujci- Vsakemu je manjkalo te ali one lastnosti in nista se mogla zediniti na nobenega — dokler nista zagledala mene. In opazovala sta me, ko sem se s sramežljivo poželji-vostjo oziral po hruški, in soglasno sta izjavila, da so pri meni dani vsi pogoji, in enoglasno sto me izbrala — in •sedaj sem stal pred njima in čakal, da zvem, čemu sto me poklicala. Najprvo sta me križem izpraševala o moji osebi in o moji preteklosti in kmalu sta izvlekla iz mene vso mojo zgodovino. Povedala sta mi, da prav popolnoma odgovar- i jam njunim namenom. Dejal sem, da me to zelo veseli, ampak da bi rad ve- i del, kaj pravzaprav hočeta od mené. Mesto odgovora mi je eden stisnil pismo v roke in je pripomnil, da bom v njem našel vsa potrebna pojasnila. Hotel sem pismo odpreti, pa rekel mi je, da ne. Naj vzamem, je dejal, pismo seboj na svoj dom in naj ga prav pazljivo preberem, pa da se naj ne prenaglim — nepremišljeno. Osupel nad čudnimi pogoji sem hotel kaj več podrobnega zvedoti, toda nista mi dala govoriti. Poslovil sem se torej, pa užaljen in jezen sem bil, da me imata za norca in zbijata svoje šale z menoj siromašnim tujcem, toda reči si nisem upal ničesar, ker nisem bil v položaju, da bi se mogel ustavljati mogočnim in bogatim ljudem. Sedaj bi bil pobral in pojedel hruško pred očmi celega sveta, tako sem bil lačen, — pa ni je bilo več. Nesreč ii doživljaj z bogatinoma me je oropal zadnjega upa, da si otešim svoj glad in nič kaj ljubeznjivo nisem mislil — na nju. Zato pa si m tudi koj odprl pismo, komaj da sem bil za oglom. In glej, v pismu je bil denar —I Meje mnenje o Dogatih Angležih se je mahoma izpre-vrglo, to si lahko mislite! In niti trenutek se nisem pomiš-ljel, vtaknil sem pismo v žep svojega telovnika in sem se odpravil v najbliinjo in seveda najcenejšo gostilno. (Dalje prihodnjič.) Zopet po kmetu! Slovenska ljudska stranka in Jugoslovanski klub ste se doslej na vso moč borila za povišanje eksistenčnega mi-nima pri odmeri osebne dohodnine in proti krivicam, s katerimi bičajo davkoplačevalce davčne oblasti ravno pri iztirjevanju osebnodohodninskega davka. Že leta 1919 in 1920 so zahtevali naši poslanci, da se zviša eksistenčni minimum pri odmeri osebne dohodnine na 10.000 K. Tc svojo zahtevo glede eksistenčnega minima je Jugoslovanski klub vedno stavil v ospredje, a ker je v zadnjih letfl vrednost denarja od dne do dne padala, so naši poslanci svojo zahtevo glede povišanja eksistenčnega minima zvišali na 16.000 K, kar je pa za naše sedanje skrajno slab« valutno stanje še itak veliko prenizko. Dne 20. aprila t 1. je razpravljal finančni odbor i davkih v Sloveniji in v Dalmaciji. Odbor je sklenil (vladni večina), da se zviša za leto 1922 eksistenčni minimum pr osebni dohodnini na 10.000 K, a temu povišku so pridja naredbo, da se skrajša rok za pritožbe zoper odmero da» kov od sedanjih 30 na 15 dni. Nadalje se davčnim obve-zancem ne bodo več dostavljali dosedanji plačilni nalogi ampak se bo o obdavčevanju obveščalo na občinski deski Vsi člani finančnega odbora iz vrst opozicije so odločni nastopili proti skrajšanju roka za pritožbe, a vladini kima» ci — med njimi seveda tudi slabostojni, ki imajo večino so potegnili z vladno večino. Povišek eksistenčnega minima na 10.000 K za s* danje valutno slabe čase itak nič ne pomeni, pač pa I* skrajšanje roka za pritožbe od 30 na 15 dni zelo kruto z* delo ravno malega kmeta. Zelo malo je kmetov, ki bi znali sami sestaviti prito; bo zoper krivično odmero dohodarine in je obdavčen« komaj tekom 30 dni dobil kakega veščega prijatelja te znanca, ki mu je pravilno sestavil pritožbo. Obdavčen« pa po novi naredbi obvestila, koliko mu je plačati osebfl dohodnine, niti v roke ne bo dobil, ampak bo moral iti JU občino in si tamkaj poiskati na občinski deski svoje W in predpisani mu davčni znesek. Po tej novi naredbi bo toliko in toliko kmetov zai»< dilo rok za pritožbo in bo izročeno na nemilost davčnen» vijaku. Predno bo naš kmet pogruntal z občinske desk znesek predpisane mu osebne dohodnine, mu bo že de* no eksekutor na vratu. Sokrivdo na novi, za našega km* ta dokaj usodepolni naredbi glede osebne dohodnin- M sijo tudi samostojni in demokratje, ki so pokorno prive^ ni na vladno vrv, ki vleče našega kmeta že dokaj časa gospodarsko propast. Eksistenčni minimum so na eni strani zvišali, a " drugi strani pa onemogočili možnost pritožbe zoper P vično odmerjene davke — to je pač čisto samostojno-»' mokratsko. Ha naslov celjskega glavarstva. Svojim lastnim očem nismo mogli verjeti, kar smo či-taji v nekem dopisu okrajnega glavarstva Celje na razna ^ipanstva, v katerem se nalaga le-tem, da naj svoje občane obvestijo o »uspehu«, ki ga je dosegel poslanec Drofe-fljlc, ko je telegrafiral pomoč v znesku dveh milijonov K. 0 bolnišnice v Sloveniji. Volilci, pristaši SLS, vprašamo jlavno kr. okrajno glavarstvo v Celju: »Kdo je ukazal okr. glavarstvu, da naj dela reklamo za umirajočo Samostojno jjnetijsko stranko, in ali misli okrajno glavarstvo, da bodo take pozive, ki jih daje politična oblast, ki bi morala biti nad strankami, naši somišljeniki upoštevali? Okrajno glavarstvo je lahko uverjeno, da take neopravičene in nesmiselne odredbe ne bodo rešile SKS in JDS, ker bodo vsi ti in slični dopisi sicer prezentirani, a romali r občinski arhiv, njih vsebina pa v koš. Mi somišljeniki SLS se dobro zavedamo, da znesek j -dveh milijonov kron niti od daleč ne zadošča za vse potrebe bolnic v Sloveniji, a se tudi zavedamo, da so za vse kri- j vice, ki se gode Slovencu, pravemu desetemu bratu v Jugoslaviji, soodgovorne vse vladne stranke, med katere spada tudi g. t-rofenik in SKS. A mi se zavedamo še več, i namreč, da se vsem »vladnim« strankam vsaj med Slovenci in Hrvati tla tako majejo, da se bodo kmalu zrušile tako, da kamen ne bo ostal na kamenu. Poleg tega pa prosimo, da naj okrajno glavarstvo z isto doslednostjo in nepristra-nostjo objavi tudi to, da je bila SKS, torej tudi poslanec g. Drofenik, proti obtožbi vojnega ministra Zečeviča, ki ima na vesti $pO mrtvih in okoli 6000 zelo obolelih vojakov-novincev. Resnica nad vse! Več pristašev SLS. Politični ogled. KRALJEVINA SHS. Velikonočne počitnice za poslance so minule in narodna skupščina zopet zboruje. Na parlamentarni seji minuli ponedeljek je skupščina izvolila komisijo devetih članov, ki bo preiskala Zečevičevo zadevo z umrlimi in obolelimi rekruti. Od našega kluba je v tej komisiji Hrvat dr. Janko Šimrak. — Ministra Turka, ki sta bila podala ostavko, sta zopet priromala v Beograd in izjavila, da bodeta ministrovala še tako dolgo, dokler jih ne pokliče iz vlade glavni zbor muslimanskih zaupnikov, ki se še le bo vršil v Sarajevu. — Minister za socijalno politiko demokrat dr. Žerjav je odstopil radi bolehnosti in pride na njegovo mesto en drug njega vreden policajdemokrat. — Mi- j nistri so izdelali zakon o razdelitvi države na oblasti in si- ' cer: Slovenija dobi 2 oblasti, Hrvatska 4, Vojvodina 2, j Bosna 4, Dalmacija 2, Crnagora 2, Srbija 11. — Naš finan J Sni minister vodi pregovore radi najetja zunanjega posoj- j ta od amerikanskih bančnih podjetij. Kaj natančnejega se i nič ne ve o tem posojilu, ampak so glede svot in obvezno- j sti posojila poučeni le izvoljeni beograjski najvišji finančni krogi. Amerikanske banke nam bodo dale nekaj gotovine, drugo pa v blagu; mi bomo pa morali za to posojilo Ämerkancem zastaviti vse, česar še nismo Francozom in Angležem. GENOVSKA KONFERENCA. Vsled rusko-nemške pogodbe se kažejo novi obrisi političnega položaja. Francija je vedno bolj osamljena v svoji zagrizeni protiruski politiki. Angleži so dobri trgovci, Italijani tudi nočejo zaostati in že danes se vidi, kako se obe državi pripravljata, da v ugodnem trenutku stopita v dobre odnosa je z Rusijo. Trgovska pogodila med Ameriko in Rusijo bo sklenjena v najkrajšem časa in najbrž še vojaški dogovor proti Japonski. Japonska igra v Aziji isto vlogo, kot Francija v Evropi. Rusija bo za Nemčijo posredovala pri sklepanju trgovskih pogodb s kavkaškimi republikami. Trgovina v Rusiji in Aziji diši seveda tudi Angležem in Italjanom. Italijani so z Rusi že dalje časa v trgovski zvezi, angleški listi pa so začeli na »so moč pisati, kako nevarna je japonska politika miru in gospodarskemu razvoju v Aziji. Vse kaže, da bo Francija prav kmalu osamljena. — Tudi italijanski listi napadajo politiko francoskih zastopnikov. Lloyd George je odločno bjavil, da bo Anglija vedno na strani tistih, ki so za mir v Evropi in da bo nasprotovala vsem, ki so proti, pa naj todo kdorkoli in odkoderkoli. Burno se razpravlja o an- i «Ješkem predlogu lOletnega premirja. Francija nasproti- I K pa če se tudi uda, se ne bo udala iskreno in pošteno. VATIKAN IN SOVJETSKA RUSIJA. Sovjetski delegati so hvaležni papežu, ker se j i« mnogo zavzel za stradajoče ruske pokrajine in ker se : Pošteno poteguje za mir in spravo med narodi. Rusija daje popolno svobodo misijam, katere hoče poslati sveta j Stolica v Rusijo, da versko in socijalno delujejo. Sovjetski : delegat je pa označil papeževemu zastopniku svoje stali- | Ke ter zaprosil, da se cerkvenim misijam za Rusijo ne jodeli noben Francoz in noben Jugoslovan. Od teh dveh ™žav preti Rusiji nevarnost vsled zagrizene politike nje-Jih oblastnikov in za to se mora Rusija zavarovati pred pavijani ene in druge, da ne bi se vršile kake zlorabe. »°pet nov dokaz, kako zgrešena je SHS zunania politika. Rusija pozna skozi in skozi beograjske in pariške politike J v lepi luči jih bode še pokazala pred celim svetom. -"erjetnost imajo pred očmi, da se bo ruska cerkev spo-'taumela z Rimom in mi, ki smo Slovani, in ki imamo v ,yoji državi na enako moč porazdeljeno vzhodno in zapa.l-cerkev, stojimo pri vsem tem ob strani, imamo verske 7°je ter smo na zunaj in znotraj vedno dalje od svobode ^poštenega sporazuma. Tedenske novice. Naši poslanci opozarjajo vse pristaše, da so zopet vsi j *rani v Beogradu in se naj pošiljajo vse prošnje za posre- j 5°vanja in odpomoč na Jugoslovanski klub, v Beograd. Epslanci pa tudi naznanjajo vsem krajevnim organizacijam v^etskih zvez, da bo Jugoslovanski klub poslal vsako ne-in praznik nekaj poslancev domov, da bodo šli >\a ^ode. Krajevne organizacije, ki želijo shode, se naj v 4vr govornikov obrnejo na SLS tajništvi v Maribor in v ^je. . Poslanec dr. Korodec govori 30. t m. dopoldan rta j°°rovanju naše stranke v Laškem, 1. mejnike zvečer ™ shodu kršč. soc. organizacij v Mariboru. Delavsko kmetska proslava 1. majnika pri Sv. Lenartu nad Mežico (Mežiška dolina). JSZ in KZ v Mežici priredita v pondeljek, dne 1. majnika dopoldne izlet k Sv. Lenartu, kjer se bo vršilo skupno zborovanje. Govornik pride iz Maribora. Delavci in kmetje, pridite! Naše zborovanje pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Na Belo nedeljo je zborovala naša stranka pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Samostojni so raznašali vest, da bodo shod razbili, a nobeden niti z mezincem ni ganil, dasiravno jih je bilo dokaj navzočih v družbi socijalnih demokratov. — Proti pričakovanju dobro obiskanemu shodu je predsedoval vrli domačin kmet Janko Pavlic. Poročal je poslanec Žebot o boju naših neustrašenih poslancev proti vedne-mu dviganju davkov in razložil delo našega kluba v prid zboljšanja žalostne usode naših fantov-vojakov in podal smernice za bodočnost naše stranke — osobito pri prihodnjih volitvah. Govornik je razvijal delavski program naše stranke, ker se je udeležilo zborovanja hvalevredno število delavcev iz Dravske doline. Za poslancem je govoril o potrebi organizacije občinskih odbornikov mladi župan Urbas. Župan Hauptman iz Činžata je pojasnjeval zbo-rovalcem bridke težave naših fantov-vojakov, nakar je kmetski sin Pečovnik prečital lepo število resolucij, h katerim se še vrnemo prihodnjič v posebnem članku. Zborovala so odobravali politiko Jugoslovanskega kluba in prosili poslanca Žebota, da jim še pride večkrat poročat o sedanjem, po krivdi samostojnih zamotanem položaju. Vojnim kuratom za našo jugoslovansko vojsko je imenovan č. g. kaplan Bogdan Lendovšek, ki je doslej kapla-noval pri Sv. Duhu v Ločah. Oče Narat, posestnik vrh brezniškega Javnišča, v marenberškem okraju dobro znani Alojz Rebemik, rojen leta 1844 v ribniški fari, poročen leta 1866 v Breznu s še živo ženo Lizo je podlegel kratki in mučni bolezni (vnetje prsne mrene) in v Breznu legel k zemeljskemu počitku v soboto, 22. aprila. Celo življenje je bil marljiv gospodar obširnega in lepega posestva in skrben oče številne rodbine (v vojski je imel sedem sinov), bil je trpin, mnogokrat občutno obiskana žrtev, (ogenj, požar, bolezni, plačila) kmetskega stanu, otroško pobožen, dobrotljiv in globoko veren, pred vsem pa vsikdar odločen, zaveden rodoljub in narodnjak. Brezniška občina je bila vsled krajevnih razmer — Nemci imajo še danes v rokah največ zemljišč in gozdov, trgovskih, obrtnih in gostilniških pravic — vedno trdnjava nemškutarstva. Brezniškega Sonsa imenuje pisatelj Bartsch naravnost »Die Sonne des Deutsch-tums im Drautale«. Menda kot edini izmed tukajšnjih kmetov se je nemškemu valovju ustavljal vstrajno, odločno naš oče Narat. Ko so drugi širili rajnega »Štajerca«, je pa on širil med sosedi slovenske liste zlasti »Slov. Gospodarja«, čigar naročnik je bil do smrti. Seve, kak »odbornik« ni postal, očitali so mu, da je trmoglav, v resnici pa je bil vzor-mož, kremenit značaj, plemenita izjema v svoji okolici, zvest sin slovenske matere, udan vernik katoliške cerkve. Pogreba se je udeležil sedanji prvi slovenski župan breznišlti ter g. P. Mravljak iz Vuhreda kot zastopnik zavednih Slovencev. Blag mu spomin, mladim pa srčen opomin, posnemajte njegov vzgled; ni se vam treba več bati nemškega biča, ne več nemškutar-skega kopita. Dosežene so želje rajnega: Slovenec je na svoji grudi svoj gospod! — Umrl je v Vurbergu tamošnji posestnik Franc Krepek v starosti 62 let. Rajni je bil priden gospodar in izobražen mož ter dober oče revežev, ki ga bodo zelo pogrešali. Bil i'e zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Na Belo nedeljo ;"e >il izročen materi zemlji. Zapustil je ženo in troje otir.k. Plemenitemu možu svetila večna luč! V Hrenci, župnija Sv. Peter niže Maribora je pa dne 20. aprila t. m. v 41. letu svoje starosti umrla tamošnja vrla gospodinja Neža Bračko. Zapustila je žalujočega moža in tri nepreskrbljene otroke. Njen pogreb je pričal, kako priljubljena je bila rajna, kajti od blizu in daleč se ga je udeležilo na stot;ne ljudstva. Bodi ji žemljica lahka! — V Spod. Hoči je dne 18. aprila zatisnil na veke svoje oči poštar Ivan Vernik v 38. letu svoje starosti. Pokojni si je nakopal kal svoje bolezni v poštni službi, ko je za časa svetovne vojne opravljal službo kot vodja brezžičnega brzojava v Zofiji in Carigradu. Njegovo truplo so prepeljali iz Šoštanja ter izročili materi zemlji na domačem pokopališču v Sp. Hoči. Svetila mu večna luč, globoko prizadeti veleugledni obitelji Ver-nikovi pa naše sožalje! V Makolah je vsled vnetja pljuč umrl g. Brumec Fr., star 70 let. Svetila mu večna luč. Bil je oče gospoda poštarja v Zrečah. Umrla je v Vinecu, žiy*niia Sv. Križ tik Rogaške Slatine, splošno priljubljena . .^polonija Kamenšek, pd. Vinški. Njen pogreb se je vršil\ia velikonočno \ade-ljo. Pred tedni so pokopali njeno mater, sedaj ji je sledila še tudi hčerka. Kako priljubljena je bila rajna, priča dejstvo, da se je njenega pogreba udeležilo nad 700 oseb. Bla-gopokojnico so nosila dekleta III. reda sv. Frančiška. — Svetila ji večna luč! Priprave za kraljevo poroko. Pri nas stopamo neposredno na mesto nekdanjega ruskega sijaja na dvoru, čeravno je tu velik razloček, kajti ruski car je imel veh"' dohodke iz ogromnega lastnega imetja, pri nas se pa plačuje in vzdržuje vse iz državne blagajne tudi z dovoljenjem treh slovenskih ministrov: dr. Kukovca, Žerjava in Puclja. Ta sijaj na našem dvoru opisujejo beograjski listi naslednje: Beograjska vlada je določila kralju na leto 210 milijonov kron. Dalje da zidati dvorno palačo na državne stroške, za koje izdatke še ne vedo danes končne svote. Dalje je naročenih na Dunaju za kraljevski dvor 56 prekrasnih kočij, ki bodo opremljene z zlatom in najfinejši, svilo. V Monakovem izdelujejo iz najfinejšega usnja veliko število konjskih, srebrno kovanih oprav za konje, vprežene v te kočije. V Parizu so.naročili 12 dragocenih dvorskih avtomobilov. Kraljevski dvor bo imel 70 razkošno opremljenih dvoran. Dragoceno pohištvo za te dvorane je tudi v Parizu naročeno. Stene posameznih dvoran bo lo okrašene z dragocenimi tapetami in gobelini, ki se nakupujejo po vsej Evropi za drage denarje. Na Dunaju so izdelali tamkajšnji zlatarji srebrni in pozlačeni namizni pribor, to je žlice, nože, vilice, krožnike in drugo. Te stvari bodo v 36 zabojih v kratkem odposlali v Beograd. Dvorski sijaj bodo dvignili neštevilni dvorski dostojanstveniki, uradniki, livrirani sluge, dvorska godba in dva polka telesne straže. — Razun tega dobi' kralj povodom poroke razne gradove v dar. Pokrajinski namestnik v Sloveniji gospod Hribar mu misli pokloniti Bleški in baje tudi Cekinov grad. Te bo treba zopet dragoceno z vsem opremiti. Kraljev novi dvor bo gotov do 1. majnika in si ga bo lahko vsak ogledal, ako bo plačal vstopnino 40 K. Za Velik j noč se je mudil kralj pri svoji nevesti v Bukarešti, sen-vili s pokanjem iz topičev. Domači fantje so delali zvonovoma častno stražo skozi celo noč, prepevajoč lepe slj-venske pesmi. Na Belo nedeljo zjutraj se je zbralo okrog zvonov na stotine ljudstva od blizu in daleč, da jih spremlja, iz Tepanj v Konjice. Iz Konjic je prišlo po zvonova 6 parov lepih konj ter oddelek Orlov na konjih kot častne straža. Nepregledna množica ljudstva je spremljala ta slovesni sprevod v Konjice. Ko so se kar najlepše okrašena zvonova, vozova in konji bližali Konjicam, so prišli nasproti: oddelek Orla na konjih, četa Orlov in Omc v krojih, orlovski naraščaj in ogromna množica ljudstva. — Pred hišo tovarnarja Lavriča sta se ustavila vozova. T« jih je kot prvi pozdravil dični župan tržke občine gospod Gologranc, na kar je millost g. arhidiakon Hrastelj v kaj vznesenih besedah pozdravil novo došla zvonova kot kli-carja k večji časti božji in spremljalca človeka od rojstva do groba. Pozdravil je vse navzoče kume in kumice zvonov kot obitelj kneza Windischgratza, tržkega župana GoI> granca, tovarnarja Lavriča, navzoče predstavitelje oblasti, kot okrajnega glavarja itd., župane skoro iz vseh občin konjiške nadžupnije ter sploh vse farane. Veselje je pri-kipelo do vrhunca ,ko se je veličastni sprevod pomikal skozi trg do nadžupnijske cerkve. Ves trg je bil v zastavah in v zelenju. Ni bilo videti hiše, ki bi ne bila ovenčana t zelenjem in zastavami. Vsa čast vrlim Konjičanom, vsa čast pa tudi Tepanjčanom za njihov trud za povzdigo *e prelepe cerkvene slovesnosti. Pred cerkvijo je slovesno blagoslovil oba zvonova velikana, kajti prvi tehta blizu j 28 meterskih stotov, drugi pa 8 metersldh stotov, mfl. g. arhidiakon Hrastelj. Med časom, ko so dvigali zvonova v | zvonik, je imel zunaj pred cerkvijo nad vse lep cerkveni i govor č. g. prof. dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Vršila se je za tem pontifikalna služba božja. Ta prelepa cerkvena slovesnost je privabila od blizu in daleč na tisoče in tisoče ljudstva. Smelo se trdi, da tako veličastno lepe cerkvene slavnosti še nikdar niso videle staroslavne Konjice. Bela nedelja je bila za konjiško nadžupnijo dan veselja in radosti, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Blagoslovna slovesnost novih zvonov. Od Sv. Bolfen-ka pri Središču nam pišejo: Pretekla nedelja je bila dan veselja za našo faro in za vso okolico. Našemu, za olepšavo cerkve in za čast božjo neumorno delujočemu č. g. župniku se je s pomočjo vrlih in požrtvovalnih faranov in sosednih dobrotnikov posrečilo, zbrati v kratkem času ; toliko denarja, da sta se naročila dva nova zvona. V re-j ličastnem sprevodu sta se preteklo nedeljo ta dva zvona, od kojih tehta večji 800 kg, manjši pa 500 kg, prepeljala iz postaje Središče k bolfenski župni cerkvi. Najprej so j korakale belo oblečene šolske deklice, potem Marijin» družba z zastavo, Orli na konjih, požarniki, voz svatov, nato sta prišla krasno okinčana zvona na z zelenjem In rožami prepletenimi vozovi, na kojih straneh so zopet jahali Orli kot častna straža, za vozovi pa se je vrstila skoia$ nepregledna množica ljudstva ob veselih zvokih godbe. Kot kuma sta bila zakonska Breznik in Borko. Svečan je bil trenutek, ko se je prvi zvon dvignil nekoliko od taj, in je domači gospod župnik trikrat udaril po njem, da je | krepki glas prvokrat zaplaval po okolici. Pomen zvonov je v krasni pridigi orisal č. g. superior od Sv. Jožefa pri Celju, svečano peto mašo pa je imel č. g. pater Hemrich iz Varaždina. Veselo zvonenje in streljanje topičev je privabilo tudi k večernicam veliko število faranov in soseaor. Ta dan veselja ostane v neizbrisnem spominu našega naroda. Zvona je vlila znana tvrdka inženir Buhl v Mariboru. Lepa cerkvena slovesnost. Poročilo iz Brezna ob Dr. Bratovska nedelja miklavška bo 30. t. m. z dvojno službo božjo ob 7. in 10. uri. Mladinski zastavi in sicer mlade-niško s sv. Gregorjem Vel., dekliško s sv. Miklavžem, obe z Marijo Devico Materjo s primernimi napisi, delo čč. šolskih sester v Mariboru, je veliko soboto blagoslovil prof. dr. Medved. Naslednjo nedeljo je v zgodovinskem govoru opozoril mladino obojega spola na prelepe lastnosti in vzorne vzglede gornjih zavetnikov. Navduševal je ljudstvo, naj sebi v časni in večni prid posnema, časti In na pomoč kliče v življenju in smrti izbrane si nebeške pe-trone. Njih češčenje je v teh krajih itak že sto in stoletno, dokaz, da ni prazno. Manifestacija katoliške misli. (Dopis iz Št. Janža na Dravskem polju). Dne 23. aprila na Belo nedeljo se je vršila pri nas nenavadna slavnost, ki bo ostala v trajnem spominu. Vršilo se je blagoslavljanje novega zvona za vaško kapelo sv. Družine v Zlatoličah. S tem ,da so naif vrli Zlatoličani kupili nov zvon za svojo vaško kapelo, o odločno pokazali, da preveva njih srca oni verski duh, fct ga je tako malo najti osobito v teh, vsled strašne svetovn«t vojske in raznih političnih homatij razburkanih časih. — ' Cela izredna slavnost se je vršila popoldne po večernicah. Gotovo pa ne rečemo preveč, če trdimo, da je bila la slavnost najlepša manifestacija katoliške misli, ki tudi pri j nas prav lepo napreduje, saj so te lepe slavnosti udeležili | tudi naši Orli in Orlice, šolski otroci in mnogobrojna množica našega dobrega ljudstva. Ob treh popoldne se je začela procesija pomikati od župnijske cerkve proti Zlatoli-čam. Med potom se je molilo, popevali so vrli naši pevci in tudi godba je svirala. Vse se je vršilo v presledkih in v najlepšem redu. Ob pol štirih smo dospeli do kapelice sv. Družine, kateri je posvečen tudi novi zvon. Najprej so se vršile blagoslovne molitve. Po molitvah kratek nagovor. Po govoru pa so naši pevci in pevke zapele par velikonočnih pesmi. V Skalah se bodo obhajale od 4. do 7. maja duhovne vaje za dekleta iz Šaleške doline. Pridiga bode ob 9. uri dopoldne in ob pol 4. uri popoldne. — Cerkveno prad-stojništvo. Staroslavna romarska cerkev na Ptujski gori bi bila skoro pogorela na celikonočno soboto. Fantalini, ki so zvo niii v zvoniku, so pušili cigarete in pustili čike na trhlem tramu, ki se je s časom vnel in se je začelo kaditi iz zvonika. K sreči so dim pravočasno zapazili in ogenj hitro pogasili. Zitev vojaške krutosti. Doslej smo slišali in čitali o žrtvah vojaške podivjanosti, ki so se dogajale po južnih j delih Srbije in ob albanski meje. Dne 19. t. m. pa je p d- j stal smrtna žrtev vojaške okrutosti slovenski vojak v SI. ! Bistrici. Srbski vojak je privedel civilno oblečenega mla- j deniča iz Celja v Slov. Bistrico, kjer je mladenič hotel pobegniti, vsled česar je ustrelil vojak na kratko daljavo 20 j do 30 korakov štirikrat za njim, ne da bi ga zadel. S pe- j tim strelom pa ga je ranil na roki, nakar se je mladenič ustavil, se obrnil ter mirno čakal. Vojak se mu je približal na dva koraka, izpregovoril par besed, dvignil orožje in ustrelil mladeniča v trebuh — kakor psa .... Mladenič se je zgrudil ves oblit s krvjo. Zdravnik, ki je bil slučajno na postaji, je dognal, da zanj ni več pomoči. V par minutah je revež izdihnil. — Občinstvo se je zgražalo nad živinskim početjem tega junaka, (ki ne zadene drugače, kakor če nastavi puško na trebuh svoji žrtvi) in ki je na ta na- * čin povečal število onih, ki so v zadnjem času izgubili svoje mlado življenje. Radi nepremišljenega streljanja divjaškega vojaka je bilo v smrtni nevarnosti več železniških uslužbencev. Naši poslanci: dr. Hohnjec. Pušenjak in Žebot so bili 25. t. m. radi tega slučaja pri vojnem ministru in so se bridko pritožili, da je ustrelil srbijanski vojak slovenskega fanta na tako divjaški način in vojaške oblasti niso o smrti slovenskega rekruta niti obvestile njegovih staršev, niti mu poskrbele za dostojen pogreb. Poslanci so zahtevali, da se srbijanski divjak kaznuje, in da staršem ubitega fanta zadoščenje in podporo. Smrtno ga je zabodel. Na Belo nedeljo sta se v Hočan sprla Alojz Ogrizek iz Starš in Fr. Lešnik iz Sv. Miklavža. Pri tem sporu je Lešnik zabodel Ogrizka z nožem v prsa, da je bil pri priči mrtev. Preveč tadodarnosti glede dovoljenj plesa. Iz Rem-šnika nam poročajo: O priliki cerkvenega žegnanja se je zopet otvorila nepregledna vrsta nepotrebne muzike :n škodljivega plesanja in pogubnega popivanja ob zvokih hripave harmonike, ob neprestanem (celo popoldne, pozno v noč) sukanju, vrtenju in kričanju mladostnih pa tudi starejših vinjenih parčkov. Ljudje božji, kam, kam, sebi v pogubo, dobrim v sramoto, tujcem v pohujšanje — vendar dirjate? Krčmarji odgovor bodete dajali pred božjim sodnikom. Ali res nimate več nobene vesti? Tak zaslužek vam ne bo blagoslovljen. Okrajno glavarstvo pa občudujemo, da je tako radodarno z dovoljenji plesa in harmonike. Naj vsaj ta dobro hoteči opomin vzbudi merodajne oblasti. Tudi v državnem in narodnem oziru bi bilo koristno in potrebno iztreznenje mladine. Prav po balkanskol Iz Bezene pri Limbušu se nam poroča: Pri nas dobivamo »Slov. Gospodarja« navadno 3 do 4 dni pozneje, pred pondeljkom redko kedaj. Govori se, da nekdo naše časopise zadržuje v Limbušu. Namen je prozoren! Naročniki bi naj izvedeli novice veliko poprej iz nam nasprotnih listov. Škandal vseh škandalov je, da da rabi naš časopis za romanje iz Maribora v Limbuš, kamor prideš v eni uri peš hoda, kar po cele štiri dni! Star polž je v primeri z našo pošto pravcati dirkač! Gospod Eoštni ravnatelj! Ali bi ne kazalo pot med Mariborom in imbušem nekoliko preiskati in dognati, kje neki naš ljubi »Slov. Gospodar« tako dolgo počiva, predno prisopiha v Limbuš, kajti za vožnjo iz Pariza v Maribor se potrebuje samo tri dni! Kje je pravica? Iz Rajhenburga nam poročajo: Ob priliki lanske jesenske mobilizacije je dobil tudi naš občinski odbor poziv, da preskrbi vojaški upravi določeno število vozil in konj. Občinski odbor je v svoji seji sklenil, da more dati dve vozili, oziroma konja manj, nego je bilo zahtevano. Eden občinskih odbornikov, pristaš Slov. ljudske stranke je pripomnil, naj dajo konje tisti verižni-ki, ki jih spravljajo preko meje v Italijo. Samostojnež Agrež je našega pristaša takoj pismeno ovadil okrajnemu glavarstvu, ki je proti njemu naperilo posebno preiskavo. Vsled sklepa občinskega odbora pa je okrajno glavarstvo v Brežicah odredilo disciplinarno preiskavo proti celemu občinskemu odboru. Preiskava se je končala s tem, da je oblast občinski odbor, o katerem je 11 odbornikov pristašev SLS in samo pet samostojnežev — liberalcev, razpustila, in postavila za gerenta hudega liberalca in tudi v občinski sosvet imenovala same liberalce, pa niti enega pristaša SLS. Dve veliki nesreči. Dne 18. t. m. je zletela iz neznanega vzroka v zrak smodnišnica v Kamniku na Kranjskem Vnelo in eksplodiralo je 1000 kg smodnika in 500 kg staroavstrijskega dinamcna. Vsled silnega poka je nastal tako močen zračni pritisk, da so popokale vse šipe v bližini in je zavladal velik strah med prebivalstvom. Vrlim ognjegascem in delavstvu se je posrečilo, da so vsled eksplozije nastali ogenj omejili. Kamniška eksplozija k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Istega dne, kot v Kamniku je zletelo v zrak municejsko skladišče v Bitolju v Srbiji. V tem skladišču je bilo shranjeno blizu 400 vagonov razne municije. Vsi vojaki, ki so bili na straži krog skladišča, so zleteli v zrak in jih je razneslo na drobna kosce. Ta eksplozicija je povzročila ogromen požar, ki se je razširil vsled vetra po celem mestu. Vsled silnega poka, zloma šip in požara je mestno prebivalstvo zapustilo 30 tisoč po številu mesto in se razpršilo po gorati okolici, da si otme Življenje. Število mrtvih ljudi, porušenih in zgorelih hiš in višina škode še ni dognana. Kdo je povzročil eksplozijo, se ne ve, ali pa vojaška oblast noče izdati pravih krivcev. Bitoljska municija, ki je pred par dnevi zletela v zrak in zrušila skoraj celo mesto, je bila — tako zatrjuje »Novi list« v št. 13 — kupljena in določena za Poljsko, kjer bi >e jo bilo uporabilo za bojne svrhe proti — sovjetski Rusiji. Cela eksplozija 400 vagonov municije ne predstavlja samo ogromne škode, znašajoče več milijard dinarjev — ta nesreča, ki so jo vojaški krogi naše države zakrivili vsled j zanikernosti, ima jako temno ozadje: nobenega dvoma namreč ni, da je bojaželjna Francija zalagala Srbijo samo radi tega s tolikimi množinami municije, da se prej ali slej lahko razvila ofenziva Wranglovcev, Poljakov, Ruma- j nov (v Besarabiji) itd. proti današnji Rusiji, ki je pri veleka i pitalističnih in krvoločnih Francozih skrajno osovražena. Sedaj, ko je šla municija v zrak, lahko naši davkoplačevalci premišljujejo o lahkomiselnosti državne uprave, ki kupuje v tujini za drag denar morilna sredstva in jih potem izpostavlja uničenju. Tudi to je mogoče samo pri nas. Koliko ruskih beguncev je v Jugoslaviji? Ruskih beguncev je v Srbiji 29 odstot., v Vojvodini 16—20, v Bosni II—15, na Hrvatskem, Dalmaciji, Črni gori in južni Srbiji 6—10, v Slavoniji in Sloveniji 5 odstotkov. Od teh je 11.251 sposobnih za pisarniška dela, 6.784 za vsako delo, 2.959 pa za ročna dela. Ruskih visokošolcev in študentov imamo v naši državi 18.000, otrok pa 4.074. Velike poplave v naših najrodovitnejših krajih. — Vsled neprestanega deževja v zadnjih dneh so narasli dotoki Donave, Tise in Save. Te velike reke so narash, j se razlile in poplavile celo banatsko nižino, Srem in Sla- i vonijo. Vsled poplave izgledajo ravnokar omenjene pok^a- j jine kot morje. Veliko škode je napravila te dni toča v okolici mesta ; Split v Dalmaciji, ki je obdano od najlepših vinogradom. j Trta je bila ravnokar v najbujnejšem cvetju in radi tega ; je škoda dokaj občutna. Vlak povozil otroka. Zadnji pondeljek je povozil brz > vlak, ki vozi iz Ljubljane proti Mariboru, na postaji štore i necega otroka-šolarja. Iz ljubosumnosti zaklal zaročenko. Ljubavna žaloig-a se je doigrala minulo nedeljo v Beogradu. Kavarnar Stano -mir Trpkovič se je nepopisno zaljubil v svojo zaročenko Natalijo Konstantinovič. Glede zaročenke ga je že dalje časa mučila ljubosumnost. V zadnjem času pa je bil v : svoji slepi strasti do zaročenke že čisto prepričan, da ga 1 ona ne mara več, ampak da gleda za nekom drugim. V nedeljo popoldne je sklenil, da se smrtno maščuje nad izvo-ljenko. Prišel je k Natalijinim staršem na stanovanje in jih prosil, naj ga pustijo samega z zaročenko, da se z njo na samem in med štirimi očmi pogovori. Starši so dali do v d- ! ljenje, a ko sta bila oba ljubimca nekaj časa sama v sobi, so slišali starši obupen in strašen klic svojega otroka. Ko sta oče in mati pogledala po vzroku hčerkinega krika, s:a našla otroka s prebodenimi prsi, v krvi na tleh v zadnjih i zdihljajih. Zaročenec jo je namreč po kratkem razgovoru smrtno zabodel in nato je zbežal in se sam javil policiji. Dobrotnik šole. Gospod Vincenc Bachler, graščak in veleposestnik v Račah pri Mariboru, je blagovolili naklo- j niti tukajšnji šoli za uboge šolarje znesek 2000 K. Za blagonaklonjenost in velikodušno darilo izreka šolsko vod- , stvo imenovanemu dobrotniku najtoplejšo zahvalo. Kdo kaj ve o Martinu Tratnik iz Smartna v R. d. pri Celju, ki je služil kot korkoral pri 26. pp. 3. nad. komp. ter , je zadnjikrat pisal iz Tržiča (Monfalcone), potem pa je šel na rusko fronto oktobra leta 1914 od tega časa .-.i bilo več glasu o njem. Kdor kaj ve, naj sporoči proti dobri nagradi Martinu Lipičnik, Šmartno v Rožni dolini pri Celju. ___ ___________ Ker se je raznesla govorica, da sem spodaj podpisani moral plačati na tisoče kazni zaradi dohodarstvenega prestopka, izjavljam, da je ta vest neresnična. Gospod komisar finančne kontrole, je zadevo temeljito preiskal in | dognal, da me je neki cigan prevaril za žganjalno pripravo (kotel), ki je za žganjarje popolnoma neporaben. Zahvaljujem se tem potom mojemu dobremu soobčanu krot- ! tu Pogorelcu, ki me je na tak prefrigan in zahrbten način i financom naznanil. Vsi ga prav dobro poznamo in mu le ; svetujemo, da še pred svojim pragom lepo pomete. — j Spoštovanjem: Martin Školiber, kmet v Pušencih pri Or- ' možu. Na veliko prodajo tvrdke Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu št. 16 opozarjamo! j Milini' i iimii» 'MiHii'Ji iii.......i iii T~n"frrrrr-TT-r-r rrmi'iirrri k Gospodarstvo, Hodra gaiica. Znano je, da so dobivali naši kmetovalci zadnja leta i potrebno galico skoraj izključno od Kmetijske družbe. — j Zato je prejšnji predsednik g. Jan preskibel tudi zadostne množine tega blaga in je zapustil svojemu nasledniku nad 60 vagonov modre galice pa prav nizki ceni. To blago se je »zažvižgalo« in dolgo nam ni bilo jasno, zakaj in čemu i se je tako brezvestno gospodarilo s to velikansko zalogo, i in zakaj se je ponujala in prodajala cel na Hrvatsko P"d ; lastno nakupno ceno v škodo družbe. Gospod predsednik Pire sicer pravi, da je bila galica za nič- da jo je moral čistiti s trijerjem (čudno, da se niso zaredili črvi v njej) itd. Članek »Razžaljeni koritarji« v 14. št. »Kmetijskega list*i-< j pa nam je pokazal grm, v katerm morda tiči zajec. Ta list namreč piše doslovno: »Kmetijsko ministrstvo je poskrbe- j lo za pravočasno dobavo galice vinorodnim krajem. Iz o zaloge je dobil »Ekonom«, ker se je pravočasno pobrigal za svoje zadružnike in — pristaše, devet vagonov galice po 20 K. Ker v Sloveniji silno primanjkuje galice, r,o s s vinogradniki za »Ekonomovo« galico kar pulili.« Ker vi li- j mo na eni strani brezvestno zapravljanje one od g. Jam prevzete velikanske zaloge galice, na drugi strani pa kričavo bahanje »Ekonoma«, kako se ljudje pulijo za njegovo galico, se vriva pošteno mislečemu človeku nehote — vprašanje: ali morda samostvjni predsednik Kmetijske družbe g. Pire ni nalašč pustil svoje člane na cedilu, da požene vodo na »Ekonomov« mlin? Samo na ta način si je mogoče razlagati dejstvo, da se ni pobrigal za zadostno i množino galice in da se ie zaključni rok za prijave stavi! samo do dne 10. decembra 1921. Kmetijski strokovnjak g. Pire je vendar moral vedeti, da porabi Slovenija dvakrat več galice, kakor jo je še imel v zalogi in da kmetovalci do dne 10. decembra ne bodo naročil galice, ker še ttiu vina niso prodali. Ako je kmetijsko ministrstvo v Beogra lu j vedelo, da v Sloveniji silno primanjkuje galice, in si jo je ; »Ekonom« vedel pravočasno preskrbeti, potem bi mora! g. Pire vsaj slutiti, da ne dela prav, »ako se sedaj veseli, da je nasedlo mnogo vinogradnikov.« Ti reveži so danes brez galice in begajo po trgovinah in krog Židov in plaču* jejo celo do 48 K za 1 kg modre galice. Vsa znamenja kažejo, da predsednik g. Pire ne vodi več samostojno neše Kmetijske družbe, ampak da je zlezel pod odejo gotovih vladnih firm. Saj je na vprašanje nekega odbornika, zakaj ni nestrankarska Kmetijska družba prevzela razdelitve onih borih par kilogramov semenskega ječmena, izjavil, da je odklonil to razdelitev, morda v prid »Ekonoma«, ki je potem kot strogo strankarsko podjetje razdeljeval državno podporo. S takim postopanjem se ruši ugled starodavne Kmetijske družbe in člani ginevajo kakor sneg v pomladanskem solncu. Ako bodo samostojni gospodarili tako, ne bo več dolgo — »žvižgal« pane Pire. Vinarsko društvo za mariborski okraj. Na poziv začasnega odbora Pokrajinske zveze jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo so se zbrali v nedeljo, dne 23. aprila t, v tukajšnjem Narodnem domu zaupniki vinogradnikov celega okraja, da se posvetujejo o ustanovitvi krajevnega vinarskega društva v okvirju Zveze jugoslovanskih vinogradnikov. Izvolil se je pripravljalni odbor, kateremu na-čelujeta kot predsednik veleposestnik g. Ivan Janžekovie iz Lajtersberga in kot podpredsednik g. Franjo Thaler iz Št. Ilja v Slov. gor. Odbor se obrača tem potom na vse p, n. vinogradnike mariborskega sodnega okraja ter jih vabi, da pristopijo društvu. Imenovalo se bo zaupnike po vseh župnijah, ki bodo zbirali člane ter dajali pojasnila o namenu društva, oziroma organizacije sploh. Končno je odbor sklenil sklicati ustanovni občni zbor društva na nedeljo^ dne 28. majnika t. L, ob 10. uri dopoldne v Maribor v Gambrinovo dvorano, na kar se vinogradniki že sedaj o-pozarjajo. Stanje vinogradov v Sloveniji. Vinogradi so dobro pre zimili. Kljub zelo ostri zimi vendar ni opažati dosedaj posebnih poškodb na trsju in rozgah. Les je dobro dozorel in zato tudi dobro prezimil. Mrzlo vreme ovira rast trte. Pomladanska kop je precej zaostala radi obilnega dežja. — I Splošno se je zregulilo več zemlje za nove nasade, kake« lani, čeravno ne v korist kvalitete. Sadilo se bode tudi veliko manjvrednih vrst, ker gledajo posestniki samo le na množino vsled sedajnih visokih cen. — Na Kranjskem sta-neio povprečna vina 18—24 K, sortirana vina in boljše blago 28—34 K, na Štajerskem pa je povprečna cena za slabše blago 22—26 K, za sortirana vina pa od 28 do 39 K. Živahnost slovenske vinske trgovine ovira nekoliko dalmatinski uvoz. — Banat ne pride toliko v poštev. Slovenija se s svojimi izvrstnimi kvalitetnimi vini ni uveljavila v Zagrebu in v Beogradu. Sortiranje vina! Splošno se opaža, da imajo sortirana vina večjo vrednost nego mešano blago. Danes je razlika 2 do 6 kron. Zato svetujemo našim vinogradnikom, da bi začeli obračati večjo pozornost na sortiranje vin, ker se fca delo dobro izplačalo posebno v dobrih letinah. Res je, več dela, več sitnosti, več stroškov, toda umen vinogradnik si bo znal izračuniti, da med sortiranjem in skupnim prešanjem obstoji velik razloček glede cen. Delo se izplača. Kontrolni listi. Vsak vinogradnik, ki proda vino aH ga izvozi v drug kraj, mora iti k finančni straži, ter tam za* htevati kontrolni list. Ako bi financi srečali takega voznika na cesti brez kontrolnega lista, bi mu smeli zapleniti konje vino in voz razun tega bi še bil posestnik obsojen na občutno kazen. Dobava kontrolnih listov pa je zvezana večkrat z velikimi težkočami za gospodarja in za kupca. Kw ovirajo taki nepotrebni predpisi razvoj vinske trgovine, je stavil odbornik Kmetijske družbe Košar pri zadnji seji nujni predlog, da se naj kontrolni listi ukinejo. Naj se odpravijo vsaj za ožjo domovino; že s tem bi bilo pomaga-no našim kmetovalcem. Cene žganju. Slivovka stane 130—140 K, tropinovea j 120—130 K za liter pristnega blaga — »s probo.« S špiri-« tom delano blago je ceneje! »Kmetovalec« je uradno glasilo Kmetijske družbel —» Uradna glasila v Sloveniji še do sedaj niso služila osebne» mu hvalisanju in zagovarjanju osebno storjenih nepak. — , Sedanji predsednik g. Gustav Pire, pa je por; bil uradno» glasilo Kmetijske družbe (glej uvodnik v št. 7 od 15. aprila 1922) v zagovor osebno zagrešenih neparlamentarruh izrazov in hvalisanja svoje osebe. Kam plovemol Uporaba umetnega gnoja. Zelo veliko preglavico dela to vprašanje premnogim kmetovalcem, zato smo se odločili, da na kratko opišema razne vrste umetnega gnoja in njega uporabo. Rastiine potrebujejo za svojo rast pred vsem štiri snovi in sicir: dušik, kalij, fosforno kislino in apno. Vseh teh štirih vrst snovi ne vsebuje nobeno umetno gnojilo. So pa te snovi v pravem razmerju, razen apna, najti v hlevskem gnoju. Pri umetnih gn jilih imamo pa navadno samo po eno, največ po dve gnojilni snovi skupaj. Zato nam ena vrsta umetnega gnojila le malo koristi, kajti rastlina mora imeti, ako hočemo, da bujno raste in rodi, na razpolago vss omenjene snovi. Ako manjka le ena, ne more rastlina tudi ostalih uporabiti v taki meri, kot bi ji bilo sicer mogoče in posledica tega je, da se to gnojenje s samo eno ali dvema vrstama umetnih gnojil ne izplača. Obravnavati hočemo eno vrsto umetnih gnojil za drugo, razdeljene po njih sestavinah. 1. Dušičnata umetna gnojila. Med uušičnata umetna gnojila prištevamo: apneni dušik, čilski soliter, žveplenokisli amoniak, krvna moka irt še nekatere manj važne, kakor rožena moka, usnjata moka itd. Za nas najvažnejše umetno gnojilo sedanjosti je brez* dvomno: Apneni dušik. Izdeluje ga tvornica karbida v Rušah. Mešanica oglja in apnenca se razžari skozi močno električno moč in sef spoji. Tako nastane apnikov karbid. Za tem se vodi skozi, za to prirejene peči od zračnega kisika oproščen zrak skcii peči in pri grozoviti vročini se ta zračni dušik spoji s karbidom v apnikov cinamid, to je apneni dušik. Vsebina dušika: To umetno gnojilo vsebuj« okrog 20 oastotkuv t ušika, razven tega še 55—60 odstot« apna, kar je tudi važno, i 1 27. aprila 1922. ---^^m^rrv^Kigf^ SEUKHNBKDD nnspnnra, 5. sira» 1 Za kakšne zemlje? Najbolj primeren je apnov jušik za boljše, bolj težke zemlje. Pa tudi druge zemlje, fgzven močno peščene, kjer se mora rabiti zelo previdno, jier tam rad zastrupi rastline in premokre kisle zemlje so hvaležne zanj. Dušik je skoro glavna in najvažnejša po» peba rastline, zato učinkuje apnov dušik rabljen tudi s8m, zelo povoljno. Za katere rastline? Čeravno so vse rastline telo hvaležne za to gnojilo, ga najbolj poplačajo: žita, jjompir in drugo, nekaj manj pesa in repa. Kedaj trositi? Trositi če mogoče pred setvijo, p0 žitu tudi spomladi, kadar ni rošno in je površina zemlje prašnata. Mora se takoj podbraniti ali zagrabiti. Na rao-ju-otno zemljo se ne trosi, ker izpuhteva v tem slučaju arnoniak in nam gre precej gnojila v izgubo. V kakšni množini? Največja vrednost tega ujnetnega gnojila obstoji v tem, da se ga rabi, oziroma sme rabiti zelo malo. Do največ 250 kg na en hektar to ie jO.OOO kvadr. metrov ali 1 in tričetrt johe. Le v vinogradih in hmeljiščih se ga sme rabiti tudi nekaj več. Mešanje z drugimi gnojili. Sme se mešati pred trošenjem s kalijevo soljo, kajnitom in tomaževo žlindro, nikdar pa ne s superfosfatom, ker bi apno napravilo vodorazstopno fosforno kislino težkorazstopno. Tudi je trositi ti dve vrsti v presledu par dni. T r o š n j a. Trositi le pri izredno mirnem vremenu. Zadnji čas se meša zopet z ribjim oljem, kar prašljivost Kfecej zmanjša. Škoduje zdravju, posebno očem, zato ve-o pazljivost. Najbolje je rabiti varnostna očala. Ker gre pri trošnji apnenega dušika na mokro zemljo, ali če se dalje časa ne podkopa, preveč dušika v zgubo, je za travni jce manj primeren, ker ga ne moremo spraviti v zemljo. Čilski soliter (Salpeter). Se koplje v obmejnem ozemlju med Chile (Čile) in rPeru v Južni Ameriki kot mineralna sol. Vsebuje po očiščenju in prekristaliziranju do 16 odstotkov dušika, ki je takoj topljiv v vodi. Izgleda kot umazana, rdečkasta sol. Ker je jako naglo topljiv, uporabljamo ga samo že tedaj, ko ga zamorejo tudi rastline kmalu uporabiti. Danes -ja vsled visoke ameriške valute ne moremo kupovati, zato komo najbrž še dolgočasa navezani na apneni dušik. Pripomniti je, da je čilski soliter strup za živino. Žveplenokisli arnoniak. Dobi se kot postranski produkt pri napravi svetilnega plina, njegova uporaba je slična oni, od čilskega solitra, učinkuje nekaj počasneje, zato pa dalje časa. Ker bo povsod elektrika izpodrinila plin, bomo tega gnojila v bodočnosti le malo deležni. Rožena moka. Vsebuje 10—14 odstotkov dušika in do 5 odstotkov fosforne kisline. Napravlja se iz roženih odpadkov živah. Učinkuje počasi, zato gre tudi precej dušika v izgubo, Istotako je Krvna moka rdečkastorujava moka, vsebuje 13—14 odstotkov dušika in do 1.5 odstotkov fosforne kisline. Učinkuje zelo počasi. Teh dveh gnojil pride zelo malo v promet in jih, ker «jih uspeh ni očividen, tudi kupuje malokdo. Dušičnata gnojila so v splošnem najvažnejša, ker je aihov učinek najbolj očividen ter se za to tudi najbolj «porabljajo. Za nas v sedanjem času najvažnejši je apne-m dušik, vsa druga so za sedaj nedosežna. (Dalje prihodnjič). Rastlinsko — občudovanja vredno stvarstvo Kmetovalec, ki opazuje razne spremembe v rastlinstvu tekom spomladi, se ne more dovolj načuditi raznim /r conetnim pojavom, ki so v tem času tako mnogobrojr . Gotovo bo prišel na to, da je tudi rastlina živo bitje, samo da ne izraža življenje na tako vidni način, kakor človek in iival. Najbolj občudovanja vreden pojav je pa gotovo cvet, ki ga ravno v tem času lahko opazujemo. V najrazličnejših barvah se nam lesketajo nasproti poljske rožice; v krasno belo odejo so odeti sadonosniki, živordeče cvetijo breskve itd. Naše očance sedaj najbolj skrbi, če bodo mogle čebele pobrati med od cvetja, ker le v tem slučaju nmore sadno drevje obroditi. Toda temu ni tako. Med, katerega izloča cvetje, ni nikakor nevaren za cvet, mirno bi lahko ostal na svojem mestu. Med, katerega v obliki nektarja izločuje cvet, ima samo namen, privabiti žuželke, da prenesejo cvetni prah od enega cvetja na drugega. Tudi pri rastlinah razločujemo namreč moški in ženski spol. Sredi cvetja se nahaja na skrbno varovanem kraju plodnica, v njej so zarodki za bodoče seme. Tam pričakuje oplodovitve od one čudovite moči, ki se nahaja v cvetjem prahu. Če tega ni, je bil zaman cvet in njega krasota, plodnica zvene in odpade. Ako pa je brazda- t. j. konica plodnice sprejela le zrnček cvetnega praha, tedaj to zrnce obudi plodnico k novemu življenju. Plodnica ne zvene, — temveč se veča in veča, nastane plod, ki hrani v sebi sedenje s čudovito usposobljenim kalom. Kdo pa naj prenosi cvetni prah iz enega cveta na drugega, kajti oploditev Plodnice z lastnim cvetnim prahom je nemogoča? To poskrbijo po večini žuželke, pri sadnem drevju največ čebele katere pobirajo med, ki ga izločujejo cvetovi, da privabijo 'uželke. Zivobarveni cvet, prijetni vonj in med, to so vabila, ki privabijo k cvetočim rastlinam čebele, ki posesajo i)ed, se obsujejo pa tudi s cvetnim prahom, katerega trosijo, obiskajoč cvet za cvetom na tuje cvete, na plodnico. Ljubi Stvarnik pa je dal nagon žuželkam, da obiskujejo pri enem poletu le eno vrsto cvetov. Nikdar se torej ni «Jati, da bi čebela poletela cd črešnje na jabolko in naro-Jj6- Ko pride v panj, jo tovarišice skrbno skrtačijo in se-ji je prosta pot na drugo vrsto rastlin. Žuželka opravlja tukaj torej nehote nekak posredoval-^ posel, ki je pa za rastlino zelo važen, za žuželko pa ko-risten Ako pa je v času cvetja prevetrovo ali deževno VTe-^r ne morejo žuželke opraviti tega prevažnega posla, in P°sledica tega je, da cvet zvene in plodnica odpade. Po "^enju nekaterih čebelarjev očancev, ki jim je zagonetni P°iav oploditve neznan, se je pa cvet zadušil v medu, kakega žuželke niso mogle pobrati. L Rastlina, kakor n. pr. jabolka, hruške in drugo sadn; ^evje, p« nima pri cvetu nikakor namena obroditi krasno ""V debelega sadja, temveč edino namen, obroditi obilo kršenega semenja. Sad ji je samo nekak varovalec se- menja: pečk, ozirom koščice. S krasno dišečim sadjem pa privablja rastlina tudi razne ljubitelje, ki istega odnašajo, vživajo in na ta način njeno seme nehote razširjajo. Kakor vidimo torej, se tudi rastlina bori z vsemi mogočimi sredstvi za svoj obstanek in naravnost čuditi se moramo, ako opazujemo bistroumnost nekaterih poljskih in gozdnih rastlin. Ali e tore kak stan na svetu, ki bi lahko tolikokrat in tako natančno spoznal stvarstvo narave, kakor je ravno kmetski? Ali je kje kak stan, ki bi se lahko toliko rado val nad svojim lastnim delom? Ni ga! Zato ostanimo zvesti svojemu stanu, ne silimo drugam in povzdignili bomo nas slovenski kmetski stan nad vse druge stanove. Podružnica čebelarskega društva v Vojniku priredi v | nedeljo, dne 30. aprila t. 1., ob 8. uri v šoli čebelarski shod | Predaval bode učitelj g. Levstik iz Celja ter se proslavi 25-: letnica čebelarskega društva. Pogovorilo se bode tudi o nameravani prireditvi čebelarske veselice v Vojniku. Po shodu bode izlet k čebelnjaku sadjarskega višjega nadzornika g. Fran Goričana v Višnjo vas. Člani podružnice, pa tudi drugi prijatelji čebel se vabijo k obilni udeležbi! Čebelarski pozdrav! — Odbor. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 7 bikov, 58 volov, 133 krav, 1 konj in 7 telet. Skupaj 206 komadov. Povprečne' cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 30—35 K, poldebeli voli 28—30 K, plemenski voli 28—33 K, biki za klanje 22—28 K, klavne krave, debele 22—30 K, plemenske krave 16—22 K, krave za klobasarje 14—18 K, molzne krave 18—24 K, breje krave 18—24 K, mlada živina 21 do 32 K. Kupčija je bila nepovoljna, ker vsled slabega vremena ni bilo kupcev. Mesne cene v Mariboru. Meso od bikov, krav teli; j I kg 48—60 K. Telečje meso I. vrste 52 K, II. vrste 48 \ kron. Svinjsko meso sveže 72—82 K. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru se ,'e i dne 21. t. m. pripeljalo 175 svinj in 2 kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 300—500 K, 7—9 tednov stari 600—900 K- 3—4 mesce stari po 1000 do 1200 K, 4—6 mescev stari 1300—1400 K- 8— 10 mescev stari 1600—2000 K, pol pitane žive teže 1 kg ; 58-60 K. Kozliči komad 200 K. Cena za seno in slamo v Mariboru. Na mariborskem j trgu stane 1 meterski stot sladkega sena do 200 dinarjev, otave 200 dinarjev, ovsene slame do 125 dinarjev. Blaga je bilo malo. Zagrebški trg. Zagreb, 22. 4. 1922. Žitni trg. V preteklem tednu je stala kupčija v znamenju stagnacije in slabega prometa. Malenkostna količina koruze, namenjene za Dunaj, je vzbudila nado, da se bo izvoz razvil, toda to se ni zgodilo, ker so inozemski kupci pokazo-vali precejšnjo rezervo. Izvozilo se je nekoliko koruze, rži, pšenice in moke. P š e n i c a se je prodajala po 1660 do 1700 K. Zanimanja je bilo malo in ni prišlo do večjih zaključkov. V pričetku tedna se ni bogvedi koliko ponujalo. Zaloge so še precejšnje, dovoz od strani seljakov pa je razmeroma slab. Koruza je dosegla 1200 do 7300 K. Vsled velikih količin pokvarjenega blaga ni bilo mogoče razviti veče i kupčije. R ž. Prevladovala je rž srbske provenijence. Cena-1370—1410 K. Promet za tuzemske potrebe je bil neznaten, eksportirale so se malenkostne količine. Ječmena je v velikih množinah ponujala Srbija Cena 1200 do 1250 K. Pivovarniški ječmen je notiral 1 — 1.5 K višje. Oves. Cena 1200 do 1300 K. Povprašanja ni bilo. Zadostilo se je potrebam domačega konzuma. Moka. Promet neznaten. Za moko 0 se je plačevalo 24.30 do 25 K za kg. Vsled zadnjih dogodkov na deviznem tržišču ni bilo na žitnem trgu prave orijentacije. Blaga je bilo sicer res precej, ali vzdržnost ni dopuščala večjih kupčij. Bližnja bodočnost bo pokazala, če je bila ta vzdržnost umestna. Trgovina s kožami. Kupci so zelo povpraševali po težkih vdovskih kožah. Plačevalo se je 48—50 K za kg. Lahkih kož je bilo veliko, zlasti kravskih in volovskih. Nepričakovano slaba je bila proizvodnja telečjih kož. Cena se je gibala med 70 in 75 K za kg. Tržne ene v Mariboru. Na mariborskem trgu stane ena konjska :oža po 88—100 dinarjev, 1 kg goveje kože 10 din., 1 kg telečje kože 15 din., 1 kg svinjske kože do 5 din., 1 kg govejega usnja 90 in 1 kg podplatov 70 din. ~ Ena kokoš stane 37—45, ena raca 25—30, ena gos 25 — 45 din. 1 liter mleka stane 3—4 din., 1 kg surovega masla 40 din., 1 jajce stane 1 din., I liter novega vina 10—14, 1 liter starega vina 10—12, piva 4.75 din. 1 kg belega kruha 6, črnega 5 din. 1 kg jabolk 7.50, 1 kg sliv posušenih 10, 1 limona do 1 din., 1 kg fig 16 din., 1 kg orehov 10, i -ljuščenih 30 din. 1 liter bučnega olja stane 25, namiznega 25 din. 1 liter vinskega jesiha 2 din. 1 kg fižola 4.5, 1 kg leče 15, I kg pšenične moke 7, 1 kg prosene kaše 5.5, 1 kg ješprenja 5.5, 1 kg otrobov 2.23, 1 kg koruzne moke 4 5, koruznega zdroba 5.5, 1 kg pšeničnega zdroba 7.5, 1 kg ajdove moke 7.5, -1 liter kaše 6, 1 kg krompirja 1.25, 1 kg kislega zelja 4 in kisle rene 2 dinarja. Pomanjkanje bučnega olja. Da letos čutimo veliko pomanjkanje bučnega olja, temu je kriva lanska nenavadna suša ter nepremišljeno gospodarjenje pri nas, ker se je dopustilo po cele vagone bučnic izvoziti v Italijo. Imamo radi tega posledek, da plačujemo danes 100 do 110 I\ za 1 liter bučnega olja. Pripravimo pa vse, da se ta nedostatek v tekočem letu popravi. Treba bo posejati po možnosti veliko maka in solnčnic, katerim velika suša kakor mokrota ne škoduje tako, kakor bučam. Posebno še pa opozorimo vse kmete, kateri so se letos prijavili za pestovanje tobaka, da se dobi iz tobačnega semena izvrstno jedilno olje. Ker tem kmetom ne more nihče odvzeti tega semena, bodo vsaj ti imeli olja čez potrebo. Naj se na to zopet ne pozabi! V Framu se da to seme v olje izdelati, če ga je najmanj 100 litrov. Kdor ima 2000 tobačnih sadii dobi lahko iz teh 400 do 500 litrov semena in najmanj 50 litrov izvrst-i nega olja. V oknu Cirilove tiskarne v Mariboru si 'ahko | vsakdo, kdor pride v Maribor, tobačno olje ogleda, ker je ' nam dal gospod Zunkovič v to svrho malo količino na raz-j polago. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je vsled praznikov popraševanje po hmelju nekoliko popustilo. Pokupilo 6e je 35 bal prvovrstnega hmelja po 3000 čehoslovaških kron za 50 kg. Ker se dviga vrednost nemške marke, se priča-: kuje, da si utegne Nemčija nakupiti večje množine hmelja I na hmeljskem trgu v Zatcu. Vsa znamenja kažejo, da bodo do nove hmeljske trgatve pokupljene, oziroma poprodane vse hmeljske zaloge, torej tudi zaloge tujega hmelja. — Stanje hmeljske rastline je povsod precej ugodno. Cene lesu. Hrast: prvovrstni hlodi 3800 K, slabše blago 2600 K, drugovrstni hlodi 1600 do 1100 K. Hrastovi hlodi za furnire 3400 do 4600 K, najfinejši hrastov les 7000 do 8200 K, hrast za zrcalni res 9000 do 13 tisoč kron, izGrano hrastovo blago 13.000 do 17.000 K; hrastove deske do 5 cm debele 6000 do 8000 K, nad 5 cm po 7000 do 8600 K. — Mehki les, rezano blago 1500—1700 K, tesan les 900 do 1100 K. — Bukev, hlodi brez grč 600 do 700 K, breza, hlodi za cveke 600 do 700 I<; rudniško jamski les III. vrste 340 do 350 K /a en kubični meter. — Kostanjev les za tanin (čreslovino) 1 kg po 120 K. — Hrastovi železniški pragi komad 90 do 120 K. Bukova drva 1000 do 1200 K, mehka drva 800 do 900 K za 1 seženj. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 216, francoski frank stane 22—24 naših kron. Za sto avstrijskih kron je plačati 3.36—3.48, za 100 čehoslovaških kron 480, za 100 nemških mark 94—100, ža 100 laških lir 1200 jugo-slvnssoakih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 2.07 centima (1 centim — 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 41 točk. _ Prireditve. Lajtersberg pri Mariboru. V nedeljo, dne 30. t. i»., ob 4. uri popoldne se ustanovi izobraževalno društvo za ob-, čino Lajtersberg v prostorih g. Sarneca št. 327. Spored: i Pozdravni nagovor, predavanje: važnost izobrazbe, čitanje [ društvenih pravil, vpisovanje članov, volitev društvenega ; odbora, slučajnosti. Vsi velespoštovani občani širne ofoci-i ne Lajtersberg se prav uljudno vabijo! Pokažite, da se za-, vedate važnosti časa, ga uvidevate, da je edino le v izob-| razbi prava pot do boljših časov. Torej na svidenje v ne-i deljo! ; Jarenina. Kmetsko bralno društvo v Jarenini priredi v nedeljo, dne 30. aprila veliko veselico, na katero vabi vse , somišljenike izobraževalnih društev. Na sporedu je: petje, j govor, igrokaz »Divji lovec«, licitacija in prosta zabava v j gostilni M. Cvilak. Ptuj. Ptujska »Poselska zveza« skliče 30. aprila popo!-: dne ob 3. uri v Narodnem domu delavski shod. Govornik i pride iz Ljubljane. Vabijo se vse pošteno misleče služ-s kinje, da pridejo na ta važen shod ter se trdno oklenejo l svoje kršč. organizacije. Dobrodošli tudi drugi delava in delavke, da zaslišijo še drugi plat zvona, nego je brez-verski. Orlovsko okrožje Ljutomer priredi v nedeljo dne 30. aprila ob 3. uri popoldne telovadno akademijo v prostorih , Slomškove dvorane v Križevcih. K obilni udeležbi vabi j odbor. Bog živi! Čadram—Oplotnica. Orel v Oplotnici vabi na gleda-: liško predstavo »Stari in mladi«, ljudska igra v štirih de-j janjih, ki se vrši v nedeljo, dne 30. aprila 1922 o Orlovskem domu ob 3. uri popoldne. Igra se ponovi prihodnjo nedeljo dne 7. maja. Št. Jur ob juž. žel. Marijina družba priredi v nedeljo, dne 30. aprila popoldne po večernicah v Katol. domu igri » V boju« in »Marijina hči pred nebeškimi vrati«. Čisti dobiček je namenjen za nabavo nove družbine zastave. Zato se pričakuje obilna udeležba. Dobrna pri Celju. Slovesnost zlate poroke na Dobrni je bila izredno ljubka, posebno, ker so svatje Žerjav—Bož-nik pritegnili še en drug par zlatoporočenih Vebar, p. d. Gorčanov. Lepo je bilo pa od svatov tudi to, da so raje prišli skoroda vsi, 40 po številu, na veliko narodno predstavo »Domen« v Ljudski oder, kakor pa, da bi v gostilnah oo-sedali. Igra sama jih je zadovoljila, kakor tudi druge številne obiskovalce. Zelo dobro so igralci rešili svoje vloge: Meta (Koren Marija), Sora (Joško Kranjc), Domen (Pan-kracij Žerjav), Anka (Marija Kukovič), Urh (Joško Mast-, nak), Jurec (Fr. Rebernik) in drugi. Na splošno željo, ker je precej ljudi moralo oditi, se bo igra ponavljala dne 7. maja t. 1. ob istem času. Ste vabljeni vsi, ki hočete ne samo z dobrim namenom, ampak tudi z dobrim, čutečim srcem slediti veliki nravni igri. Velenje. Dne 1. maja praznuje letos prvič slovensko krščansko delavstvo delavski praznik 1. maj. Delavstvo ga hoče praznovati skromno, a s|ovesno. Zjutraj sv. maša, jca-tere se naj udeležijo po možnosti vsi člani Rudarske zveze in ravno tako tudi drugi dobromisleči rudarji. Po sv. maši je takoj zborovanje rudarjev v Društvenm domu, na. katerega so povabljeni tudi drugi, ne samo rudarji. Govori narodni poslanec kot zastopnik delavcev g. Jože Gostin-čar iz Ljubljane. Delavci vseh strok, nidarji, železničarji in vsi drugi, pridte vs ta dan na naš shod! srnaKt, -¿emu*-- '-""-rvttmnrriff-- »vrtin•• ••—••• - —— 01. lisi« Pragersko. (Vprašanje g. okrajnemu šolskemu nadzorniku.) Pri nas deluje gdč. učiteljica »izven šole« pri s>o-kolskih prireditvah s šolsko deco tako uspešno, da nam prihajajo otroci močno alkohlizirani domov. Vprašamo, šolsko vodstvo in posebej g. okrajnega šolskega nadzornika, ali nič ne vidi, in nič ne sliši, da nam takšni odgojitelji vodijo mladino v propast. Prireditve imajo tudi izrazito strankarsko-političen značaj, a nekateri starši se bojijo od tegniti svoje otroke tej učiteljici izven šole, ker se bojijo, • da se maščuje nad otroki s svojim postopanjem v šoli. — Opomba uredništva: Bilježimo ta glas s Pragerskega s pripombo, da pridejo »zasluge« te gospodične v poseben bum, ker čez sedem let vse prav pride, včasi pa tudi — < poprejj Koprivnica. Na veliko soboto nam je kruta bela žena pokosila lepo cvetko, 191etno Anico Ašič, hčerko uglednega našega somišljenika Antona Ašiča. Rajno je bila vzorno dekle in ki t taka tudi vneta Marijina družbenica. Kako priljubljena je bila povsod in pri vseh, so pokazale I mnogoštevilne trume, ki so jo prišle kropit in pomolit k njenemu mrtvaškenmu odru, in pn veliko število spremljevalcev k zadnjemu počitku. Bog daj ; ni blagi duši večni mir in pokojJ i. ¿«rSfH bM«mvo v Rožni dolini. Naša Kmetska zveza je imela abM K?, t, m. mnogoštevilno obiskan sestanek, na kate-ireiti te poročal naš rojak, bivši poslanec in urednik gosp-Smodej o postanku in razvoju naše države do današnjega dneva »er o raznih vzrokih, zakaj se nam dandanes tako slabo godi v Jugoslaviji, čeravno smo pričakovali od svo-|e nove domovine vse najboljše. Korupcija, protiverski duh in aalo brezvestnost, nesposobnost vladnih mož, zagrizeno strankaretvo, vse to in še marsikatera podobna »čednost« naših vodilnih politikov je vzrok, da raste neprestano nv:d ljudstvom nezadovoljnost ter se zlasti kmetski stan z ogromnimi davki in raznim šikaniranjem tira v obup. Sprejele so se soglasno resolucije, v katerih zahtevamo, naj vlada neha vedno višje in višje obdavčevati kmetski neš stan, naj se rajši z denarjem bolj štedi in pametneji gospodari, naj se vrh vseh drugih neprilik, ki se ž njimi ljudstvo vedno razburja, ne sega še neprestano v naše verske svetinje, kakor se to zopet namerava z odpravo veronauka iz višjih razredov, ali z določbami, da bi na ljudskih šolah ,.o učeviih veronauk posvetni učitelji. Proti takim nameram božjih in cerkvenih sovražnikov z največjo ogorčenostjo protestiramo, Konečno se enoglasno izreka zaupnica J'i-oslovanskemu klubu in zahvala vsem poslancem Kmets-zveze s prošnjo, naj ostanejo na svojem mestu ter se naj kot dosedaj tudi vnaprej pod spretnim vodstvom g. dr. Korošca borijo za naše kmetske pravice. Sv. Jožef nad Celjem. Letos obhajajo misijonarji s\. Vincencija Pavi. 70!etnico svojega bivanja pri Sv. Jožefa nad Celjem. Ob tej priliki bi radi poklonili sv. Jožefu kot svojemu zaščitniku in zaščitniku slovenskega ljudstva nove zvonove. Sv. Jožef nad Celjem pa nima lastnih faranov. Njegova fara je cela razsežna škofija. Zato naj bi mu po možnosti vsi verniki lavantinske škofije pripomogli do novih zvonov. Kakor vsako leto, bo tudi letos na tretjo nedeljo po Veliki noči pri Sv. Jožefu nad Celjem cerkveni shod Ta dan bo vsakokrat po pridigi darovanje za nove zvonove, pri katerem naj bi vsi častilci sv. Jožefa mu pokio i kak dar. Oddaljenim pa bo poslana poštna položnica, po kateri naj blagovolijo poslati svoj dar, ali ga pa naj prinesejo sami v teku lete, ko se pridejo priporočit sv. Jožefu. Cvea pri Ljutomeru. Ker se širijo govorice, da sem jaz član Samostojne kmetijske stranke in sem pri zadnjih občinskih volitvah celo podpisal njeno kandidatno listo, te govorice odločno zavračam. Kandidatne liste nisem jaz podpisal, pač pa so na njo brez moje vednosti pristavili ime moji sorodniki. In ako me je mogoče Samostojna rrs kedaj prištevala med svoje člane, odločno izjavljam, da nisem njen ud in da zdaj pristopim k Kmetski zvezi. Cven pri Ljutomeru,^ 15.^ aprila lQ22.^--^Pranc Koyačič._ Pred'ogledalom more vsakdo vsak dan opažati, kako se lepše in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellerjia že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva r-a lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova Elsa< Tanochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh po-mad skupaj s poštnino 80 K,) Fellerovo »Elsa«-lilijno mleč no milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi poštnine "prosto 120 K. Bugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. pom Zahvala Na Veliki petek, dne 14. aprila je Vsemogočni odpoklical našo preljubljeno hčer, ozir. sestro in | teto gdč. Apolonijo Kameniek pd. Vinski katero smo na Velikonočno nedeljo, spremili k več- I nemu počitku. Izrekamo najtoplejšo zahvalo č. gg. I žu >uiku in kaplanu ter dekletam III reda sv. Fran- I čiika, katere so nosile in spremljale z zastavo drago pokojnico. Zahvala bodi tudi vsem sosedom ter sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli | ter njej izkazali zadnjo čast. Nepozabno pokojnico 1 pa priporočamo v molitev in blag spomin! Vinec pri Rog. Slatini, dne ¡7. aprila 1922. Žalujsča rodbina Kamenšek pd Vinški.l bi jUV »-N h J* t (iti cŠMniA H, Opozarjamo na oglas na inseratni strani današnje številke, zadevajoč splošno znano veletrgovino Miloša Oset, Maribor, Aleksandrova cesta 45, katero toplo priporočamo. Nova emisija delnic Trgovske banke d. d. Ljubljana. Pred kratkem ustanovljena Trgovska banka je na svojem izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922 sklenila zvišati delniško glavnico od 10 milijonov na 30 milijonov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnji inserat. Dobro je postrežen kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričal, naj si m pozabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstnega miks* in platna in videl bo, da kupi res najceneje in najbolje. 27. aprila 1922. Vinograd yffifs ¡Trgovski néene« orala ta proda. Pesnica it, 8» Marjeta ob Peretd 810 TTčmiAP moÄmn H. U vOUUl/ (prejme pri ko 'al-k««n mojstra J. Novaöer, Mail bor. 817 Alojz Jerič j« otvoril vlnotoé prd vejo v »roji bili v Pačehovi pri Maribora. 2-S 806 Obiti OJSi pomoSnik (tadt Invalid) ter mliaarsri učjcej se takoj sprejmeta. Aloji Ka toreo, ametal mlin, Ptuj. 116 MALA NAZNANILA fVJifc «imsko orodje In stis-LvlU kaliiioa a» ¡adje na vijak i« proda. Fpraífi se: Janes B idoli, Ore ;ova vas-Slivnte» pri Maribora. 811 Na prodaj brota! kasen: vsake velikosti, li braset kamni ca kose Iraaít. Josi* Plaw'na, Bogate«. H - 6 238 Tgo« se vsi}» vsota deaaij* ta J-BtiW fcratok rok píos! »kujiibi 10 odstotno obrestsvsitje. Nn!o; v opravi lista. 820 \ q ¿j v dobrem stana, ob dti. sesti, speaobna as «go Tino aH drag« obrt, 6 sob, 8 ka hlnje, 3 shrambi, velika klet, ?e-rilatea t drema kotloma, dmraiee, t konjski hlsv, Bi sadnih dreves, pol orala vrta, stanovanje a 2 sobama in kuhinja s si?tmbo se iakko takoj saseJe. Triaika sorta H. 63, Maribor. 811 vshílíl 88 ob8ai ti,or 6i>" v «.Uitv s^Qila'ste Haárage v Mariboru, r. s. ■ o. 1., ki se trii v sede jo, d- e 7. mejnika ob 9. nrl predpol-iu v Maribora, S^livareka ulica t. Daeval red: 1. Poročilo o delovanja cadrngs. 9. Odobr'te® raiaeskcgs aakijuéka aa doba od «aéetka poslovanja «*-drage do 81. d«®«iabra 1921. — 8, Sptamemb» tai ie 14. plavil v tem smhla, da se obresti deležev ne tspis&ajo letno, t«mvsč pri ii-stopa člana. 4. Slučajnosti. Ako ne ffiid - ob agoraj navedeai ari za skledo so* t sadostao število ¿lasov, se vrli obia! abar pol are pssseja m« jilf.de ua Ste illo čia-;io->■ Odbor 6bspsd»r*ke zairuge, Fr. Bsdl, «aSolstk 815 Hontoristinja 18 do 80 let stara, vešča slovenskega, hrvatskega ia nemikega jesika liče leBua trgovina tiiji Pi»dovl8, Fram, Staj. Stanovanja !b arana, a plača po dogovora. ponndbe na Bija Predavié, Tsraidin, Medjisnurska cesta 8 aii Fratn št. 10, 4—205 ia poltene kile M sprejme pri Joitp Farkal, tzgoviaa a siešaata blagom, Sv. Jurij ob BSamtat l—i 81» Sotove obleke, površnika, zimsko perilo, posteljne perje, dežnike itd. se dobi najceneje pri j»—* 21 i. TRPIN Maribor, Glasni trg 17 Denarja kakor llatia " auiaiii« 11»tjit trgovci, gostlaičarji in vsakdo a nsbisaniem s 1 a 11 s i - ki h steklenic, buteljk ie dragDa Beveds s-mo snainlk is sepo-manikljirih. Vsako množino oi kupi in pUča najbolje. F. Zlnatur v Maribarn, Aleksandrova cest» št 45, II. nditr. 8—8 231 Viničar oženjen dobi službo v bližini Celja. Naslov v upravi. 313 Dežne plašče Klobuke peni>o dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri, po solidni ceni JAKOB LAH, Maribor, Q\mm trg 2. 74*« iaaeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite aro ■.-«S fifi- ? . 1 Q i iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si po pravljanja in jezo mnmt mi iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. iiAStJCNE UEE. Bogata izbira verižic, prstanov, abanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3-20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od: Tvorniške tvrdke H. SUTTNER. Ljubljana št 992 Samo I dinar Vam je treba poslat! za poštnino, ako žalite, da se Vam brezplačno in takoj pošlje veliki katalog RAZGLAS. Dražba lovov v mariborskem okraju. Dražba lovov v mariborskem okraju se vrši po sledečem redu: Dne 8. maja: Ciglence, Dragučova, Sp. Dupljek. Gru-šova, Sv. Marjeta na Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Sv. Peter pri Marib., Vosek. Dne 9. maja: Cirknica, Dobrenje, Gradiška, Št. Ilj v Slov. gor., Kaniža, Pesnički dvor, Plač, Selnica na Muri, Vrtiče. Dne 10. maja: Jelovec pri Kamnici, Kamnica, Krčevinu, Sv. Križ, Selnica na Dravi, Svečina, Bre-sternica, Vukovski Dol. Dne 11. maja: Sv. Jurij ob Pesnici, Zg. Sv. Kungota, Ploderšnica, Polička vas, Slemen, Spod. Šentjakobski dol, Zg. Šentjakobski doi, Spičnik. Dne 12. maja : Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Činžat, Lehen pri Ribnici, Loba, Sv. Lovrenc na Poh., Recenjak. Rudečibreg. Dne 13. maja: Fram, Gorica, Sp. Hoče, Ješenca Sv. Marjeta na Drav. polju. Orehova vas, Pi-vola, Rače. Dne 15. maja: Dogoše, Morje, Pobrežje, Ranče, Raz- vanje, Studenci, Tezno. Dne 16. maja: Sv. Ana, Brezje, Jelovec-Makole, Lu šočka vas, Modraže. Pečke, Pekel, Polj-čane. Stanovsko, Stopno, Žabljek. Dne 17. maja: Slov. Bistrica, Zg. Bistrica, Cigonce, Črešnjevec, Laporje, Zg. Ložnica, Sv, Martin na Poh., Ritožnoj, Smrečno, Stu-denice. Dne 18 maja: Bojtina, Bukovec, Dežno, Hošnica, Kalše, Kovača vas, Sp. Nova vas, Og ljenšak, Ošelj. Dne 19. maja: Fraihajm, Gabernik, Pokoše, Sp. Polj-skava, Zg. Poljskava, Pretrež, Šentovec, Vrhloga Vrhole. Dne 22. maja: Drvanja, Korena, Kremberg, Sv. Lenart, Zg. Ročica, Šetarova-Radehova, Zimica Dne 8. do 15. maja se vrši dražba v veliki dvorani okr. glavarstva, 16. do 19. maja v obč. pisarni v Slov. Bistrici, 22. maja v obč. pisarni pri Sv. Lenartu. Z dražbanjem se začne 'vsak dan ob 8. uri zjutraj in sicer se kličejo občinski lovi po redu, po katerem so navedeni v tem razglasu. Okrajno glavarstvo v Mariboru, dne 18, aprila 1922. 314 Okrajni glavar: dr. LajnšiŽ, s. r % % 1 § S § % VELIKA PRODAJA | se vrši radi prezidave infpovečanja! trgovine pri tvrdki Franc Hsstek» Mariten Glavni trg 16» ¡§? Prodajalo se bo do 31^7» pod faktitno ceno vsakovrstno sukno, platno in sploh vse manufakturno «¡? in modno blago. I — — Vsak naj si ogleda od 1. maja dalje na novo ocenjeno blago v izložbah in T|| trgovini ter se bo tako sam najbolje prepiral. — Ne odlašajte niti dneva dokler je še bogata izbira. ^ Vtliiia"prodala traja samo od 1 do 22» mala in sicer od 9« do 12, ura dop ih In od 2. do 5» popoldne. Se priporoča 51 FRi KC KASTEK, ¡»fakturna in modna trgovina, Maribor, Glavni trg 16. 37. ap»!a 1922. SmBHNSKI onSEDDARj, % dfcBi rfjgjj t Šoštanja na prijaznem JJ.10» knyu bil«» žopne cer |(( 1 B«kaj aemljišSem m drsž-^■im potom 3. maja eb 2. mri poldan proda » cerkveni h>'8i. — T»iS P070 cerkveno predstojnigtvo. a— S 802 Drovprežna (£S"r) g drema mladima konjema, t dobrem stanja 1 traru-k ia goid do 8 oralov le» le proda. Cena se izve pri Vanpotičn na Ptuj ¡H gori. 8-2 299 Pozor! SEMENA Pozor! vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najceneje pri tvrdki 1—10 aco I. DEČKO, Celje, Glavni trg 10 tl< farne cerkve (preje Miiai Ho5evir)n podružnica Ljubljanska cesta št. 4. Istotam se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni. Vinogradnikom n&saa&jam, da Imam le na w-pdato nekaj cepljenih trt na preči»! hs tfdi čmarnlce, kdo; si hož« aaroiiti, naj se takoj oglasi pri Jas««« Verbajak, trtničai, Breg jri Ptuja. 2—2 29» Kupim vsakovrstne konjske repe, grive, Hme j In Sietlne, ter plačujem po n*j-I vlfjih dnevnih ccnsi. i-js neje kakor kjerkoli, samo pri: ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica gt. 12 |6-lo 153 i-——-A--- Na drobno TRGO Vili Na debelo \ I Mmmmmm •■^ms^mmmmmmgsammi^ mmmmmmmmssmmmmmm^k. ■■■ •|-rr -i-----1 "1 .ihi(liriTWMWJilWl'!W'<»MMUti..UJ Mammana g 1 funxmvrWimtaHmmi mwaumwcvmswhwi podnještajerska ljudska posojilnica h Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren nimfoi ¡¡fcis pr:)d»ja na debelo in na dro bno najmodernejša avtomatična tovarna sa kis (jesih) FELIKS SCHffllDL .Maribor, Koroška 1.18 Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod »ahteva le pristea SCHMIDLOV kis. 2-10231 emajlove, steklene, porcelanaste ir, raajolične p .sr-ds se priporoča cenj. oLču.atvu j fj ULBERT IfICEL, Maribor, Glsvai trg 5. mmmmomtammmmmmamomtuBitimtm ■ olje, milu, peti-oiej, kr iž i. t. d. Za obilen obisk se pri; >roča f II Vv- j ,"0 ,„ sttnamaEJtMM»» m wPsea.'jMc»ja union CELJE, Glaff-üí airgy S. y fertfcoru, Stolna ulica žtev. g, r. l i h l Jest» napr«; navadne vie^e po in večje vlog« pa po dogovora. —M—BU'» — ni m « Kdor lino© ims prvovrstne poljedelska stroje in ¡¿borne oralne priprave kakor: Lokomobile, mlatil-nice na parni pogon sej al ne in kosila», stroje, mlattlnice na vitel ali ta ročni pogon, Raznovrstne pluge, brane, okopalnike in o.-ipalaike, vitle, sla-rnoreznice, pumpe, re-poreznice, čistilnice, drobiine mline i. t, d. t Gostilničarji, tornarji in vlrogradniki pozor! % Trgovina z vinom Franjo Cajllkc vSiovenigradcu Naznanjam, da sva se z mojm kcmparjor.rm A. Osetcm raz-družila, ter vedim napiei a irsko iigovino v Šlovenjgradcu sam, katero sem si kot lastnik večjih vinogradov in kot spoznavaldc vseh boljših vinorodnih krajev upeljal tako, da lahko ob vsakem času svoje cenjene odjemalce postrežem z najboljšim blagem. V zalogi imam: Muškateljc, graševino (rizling), burgundec, traminec, šipon in druga boljša ramizna vina iz vseh boljših vinorodnih krajev. Kupujem vsa najboijia vira cd pit ducentov po najvišji ceni. Vino v steklenicah (buteljke). Se priporoča in želi vsem starim in novim odjemalcem vesele velikonočne praznike. FRANJO CAJNKO trgovina z vrnem, Slovenigradec nai pride pogledat ali naj piše na tovarniško zalogo * 3*. Jta^Ju <*h Jui, že!. Mí j ^ ¡ POZOR! Skladišče poljedelskih strojev prvovrstnih tovaren kot Umrath & drne, Bubna, Mayfarth & drug. Dunaj, Wichterle & Kow:rik, rrostejov, Titana, We,'s i. t. d. se nahaja pri tvrdki IVAH KAJNY MAKIBOR, Aleksandrova cest». 45 nas ¿roti glavnemu kolodvoru ter priporoč a: vitle s pripravo, rr.latilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali ^d-biralnike, slamoreznice za ročni terpogon na vitel. • dne mlin;, grozdne mline, stiskalnice, reporezruce, drobiine n.,i:i- zn t.••. ie i o vanje vsakovrstne moke, koruzne robkarje, sesalke in pocin kane cevi gnojnirne črpalke, Sackove pluge, izborr o počiti!, n brzoparilr.ike v velikostih 50 do laol, brzoparilne lonce, m! -r.r poanemainika. Oskrbim tudi prvovrstne slamorezne m ¿e. Popravilo raznovrstnih strojev se izvrši dobro in z- ocsljivo. F -«reiba točna in solidna. Številna polvaln-s prizrir.la na ras;v>-lago I Zastopniki se spreiemajo. nc