MOGOČEN ODMEV TITOVEGA ZUNANJEPOLITIČNEGA EKSPOZEJA energija nai nfinni—..im... iiihi—iii—————— ciisži sa blaginje ljudi v. tudi jeka knjižnica Milana J »ros lavo aesto t'1Z 0 lir tj i o V e/i vi < i 300] Q d(j>n Dijaki krške gimnazije so povabili pisatelja Franceta Bevka, da bi pr.sostvoval igri »Tonček-, ki so jo uprizorili letos v januarju. Ker pisatelj takrat ni imel časa, je prišel v petek, 4. t. m.: pripeljal je s seboj še pisatelja Josipa Ribičiča ‘n dva mlada pesnika Janeza Menarta ter Kajetana Kovča, Opoldne so brali pisatelji svoja dela gimnazijskim dijakom iz Krškega, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Mladina je z živim zanimanjem sledila pretresljiv■ črtici »Drejček ki jo je bral France Bevk. Josip Ribičič je prebral črtico »Vrabček*, k. je dijakom močno ugajala. Veselo sta jih razgibam pesnika Menart in Kovič « svojimi igrivimi in šegavimi ter gladko tekočimi pesmicami. Zvečer so brali naš: p'saic‘11 ob sicer razprodanih, ne pa polno zasedenih sedežih v dvorani nekatera objavljena, pa tudi se neobjavljena dela. Navzoči so » globokim občutjem sprejeli vsebinsko in oblikovno dognana dela pisateljev ter snovno bogate lirične pesmi mladih pesnkov. Vsakdo je zaželel, da bi še večkrat slišal pisatelje in pesn kz in tako neposredno od tvorcev sprejel literarna dela Za vzbujanje pravilnega odnosa do knjige in do p sat el jev pri mladini in pri odraslih se nam zdi tak neposreden st k med avtorji in publiko najprimernejša oblika. Zato bi bilo prav, da bi bili prirejeni taki literarni večeri še večkrat in da bi prišlo čim peč literatov med ljudstvo in mladino, da bi jih osebno spoznali. Č V. Odpor protj atomski oborožitvi in proti politiki delitve sveta v bičke, ki ga je v ponedeljek popoldne v svojem poročilu na skupni seji obeh domov Zvezne ljudske skupščine v Beogradu poudaril predsednik JOSIP BROZ-TITO, je Izzval po vsem svetu veliko pozornost. Skoraj vse tuje časopisne in radijske agencije so objavile daljša poročila iz eks-pezeja predsednika Tita, zlasti pa tiste odstavke, v katerih se je maršal Tito odločno izjavil proti atomskemu oboroževanju in za nujnost aktivnega sožitja med narodi vsega sveta. Iz govora tovariša predsednika, ki so ga v torek objavili vsi naši dnevni časniki, objavljamo nekaj odstavkov. Potem, ko je predsednik Tito opisal, da temelji naša zunanja politika na osnovah načel Ustanovne listine Združenih narodov, na ohranitvi miru in na mirnem mednarodnem sodelova. n ju, na spoštovanju enakopravnosti med državami in narodi in na odločnosti, da hočemo ohraniti težko pridobljeno neodvisnost, je med ostalim dejal: »Prepričani smo, da je edina pot, ki zagotavlja napredek člo- pasu PO SVE.TUI Ali lahko slavospevi atomski oborožitvi ter vojaški sili ugodno vplivajo na sedanji, razmeroma še vedno napeti položaj med obema svetovnima blokoma? Brez dvoma ne. In prav v tem smislu presojajo napredni, miroljubni krogi po vsem svetu nedavne Churchillove izjave, da Zahodu ne preostane v teh dneh nič drugega, kakor da se odloči za »politiko zastraševanj a«, to je da še vnaprej izpopolnjuje jedrsko orožje. in kopiči njegove zaloge. Pri tem se avtorj; take smeri v zunanji politiki opirajo na več ali manj sumljivo domnevo, da sr zahodne sile, predvsem ZDA, v jedrski fiziki mnogo da;j od sovjetskih znanstvenikov in da že sedai razpolagajo s precej večjim; zalogami jedrskih bomb vseh vrst. Ameriški zunanji minister Dulles pa se je nekaj dni po tem v govoru po televiziji in radiu pohvalil z ameriškim- oboroženimi silami, na katere se opira vsa zahodna obrambna politika tako v Aziji kako, v Evropi. Ob istem času so _nad pustinjami ameriške države Nevade pričeli z novimi atomskimi poizkusi, kar hai bi njegov- izjave še bolj podkrepilo. Zato trezni politični opazovale; precej zaskrbljeno gledajo na konferenco »petih atomskih velesil« (ZDA, Vel. Britanije ZSSR. Francije in Kanade) članic ožjega odbora Združenih narodov za razorožitev, ki naj bi te dni našla izhod iz oboroževalne dirke. Bojevite izjave na obeh straneh (tudi Molotov ni pri tem zaostal) nam kažejo, zakaj s tajnih sej v Londonu doslej že niso izdali niti ene. kolikor toliko bodrilne izjave za svetovno javnost. Te bi v-saj malo pomirile miroljubne sile na svetu v času, ko se zamis i o zahodnoevropski zvezi, novi obrambni tvorbi zahodnega bloka, vse bolj uresničujejo, ko se na srednjem Vzhodu porajajo nove, zahodnoblokovske vojaške zveze (Irak, Turčija. Pakistan) in kp stopa v veljavo tudi obrambni pakt za jugovzhodno Azijo. Na škodljivo politiko dveh blokov in atomskega zastraševanja je opozoril v svojem zunanjepolitičnem ekspozeju pred obema domovoma Zvezne skupščine tudi maršal Tito. Odločno se je zavzel za miroljubno kko • rišČanje atomskih sil. ki lahko prinesem svetu blagostanje in mir. Izjave velikega državnika, ki se je nedavno vrnil s svoje mirovne poti v Indijo in Bur-mo' so naletele na velik odmev v tujim in na odobravanje š".r-še javnosti. p0 vsem svetu Medtem ko se v Italiji čutijo notranja trenja med strankami vladne koalicije, ki sa neka; Časa grozila cel0 z vladno krizo, sta se britanska laburistična sredina in desnica lotili levega krila P od vodstvom Bevana. To je namreč kil juto sklepu večine v laburistični parlamentarni skupin •• glasovalo proti konser-(Nadaljevanje na 2. strani) veštva, uporaba jedrske energije v mirnodobske industrijske namene, v namene dviganja življenjskega standarda ljud) ' ter odstranitve bede in zaostalosti, ki so tudi v veliki meri razlog vojnih spopadov. Seveda Pa se razume, da to predvsem zahteva, dir se s te splošno človeške pridobitve odgrne tančica skrivnosti in da postane ta pridobitev dostopna vsem narodom. Po drugi strani sem mnenja, da bi bilo treba uničiti vsa razpoložljiva jedrska orožja ter njihove materiale uporabiti v energetske namene, • za blaginjo ljudi, kar se da tehnično zelo lahko ln hitro uresničiti. Mi smo torej za uporabo jedr_ ske energije samo v mirnodobske namene, seveda ob učinkoviti mednarodni kontroli, ki bo preprečila zlorabo te velike znanstvene pridobitve s katere koli strani. Ko uporabljam to priložnost, želim seznaniti ljudske poslance s tem, da smo posvetil) vso pozornost in dali ustrezajoča sredstva, da se ustvarijo pogoj) za izkoriščanje jedrske energije v proizvodne namene v naši deželi. S tem namenom so bili ustanovljeni v Beogradu, Zagrebu in Ljubljan) dobro opremljeni inštituti za raziskovanje na področju jedrske znanosti. Ustanovili smo ustrezajoče terenske raziskovalne organe za odkrivanje jcdrsldh surovin, kar je - dalo že zelo dobre rezultate, razvili smo industrijsko fn tehnološko delovanje v tej smeri, storili smo tudi druge ukrepe. Služba, k) ji je bila poverjena naloga, da raziskuje in oskrbuje potrebne surovine, je opravila obsežna dela Dosedanji rezultati dokazujejo, da Imamo dovolj surovin za izkoriščanje jedrske energije v naše mirnodobske industrijske namene. Glede na to smo mnenja, da Imamo možnost neposredno začet) dela za proizvajanje jedrske energije. Vsi ti rezultat) so bil) v glavnem doseženi z lastnimi silami. Gostoljubnost, ki so jo našim ljudem nudile znanstvene ustanove v tujini, in obiski tujih strokovnjakov v naših znanstvenih in tehničnih središčih, so liko skupno dejanje, ko bodo velikanski nov) vir) blaginje, .ki jih nudi jedrska energija, postavljeni v službo človeštva. To je program, ki ga želimo uresničiti in za katerega bomo zastavili vse svoje sile. Da bi to omogočili, delamo vse dragocene ukrepe, tako organizacijske kakor druge, da bi naša dežela sodelovala z vseh mednarodnih akcijah z namenom, k) sem ga pojasnil. To sem omenil zategadelj, da bi naše ljudstvo vedelo, da jedrska energija ni samo monopol nekaterih velikih sil, da bi vedelo. da obstajajo v njegovi mali deželi dragocene jedrske surovine in da obstaja realna perspektiva, da bo v bližnji bodočnosti to veliko odkritje človekovega uma postavljeno v službo za dosego blaginje ljudstva v naši držaVi.« 1500 paketov Okrajni odbor RK v Krškem je v januarju dobil od Glavnega odbora RKS iz Ljubljane 1500 Čare paketov. Vsem občinskim odborom RK je nato svetoval, naj s sodelovanjem odborov SZDL skličejo širše seje, na katerih naj določijo oz. izberejo po 30 do 40 pomoči najbolj potrebnih oseb. Pri tem naj bj upoštevati zlasti tiste, ki jim je lani poplava uničila v kleteh ati stanovanjih živež, nadalje socialno najpotrebnejše posameznike, iz vrst vojnih invalidov, slepe ter gluhe, bolnike TBC in druge. 30 občinskih odborov RK je dobilo nato 1200 paketov. Okrajni odbor Zveze borcev je dobil za Dijaški dom v Krškem 60 in za dom v Brežicah 40 paketov. Poleg tega je dobil Pro-fituberkulozni dispanzer v B're- Rdeeega knža je razdeljenih žicah 200 paketov, ki jih deti tamkajšnja protituberkulozna sekcija najpotrebnejšim težkim bolnikom TBC. Na okrajn) odbor RK prihajajo razne pritožbe glede delitve paketov, češ, da je tudi ta ali on; potreben paketa, pa ga ni dobil. V mnogih primerih ugotavlja odbor, da so to ljudje, ki ne vidijo od sebe še bolj potrebnih in ki radi izkoriščajo organizacijo v lastne namene. Vsakomur pa mora biti razumljivo, da so paket) namenjeni zares najpotrebnejšim in vsa javnost mora ostro obsoditi vsak primer, kjerkoli bi se pr; razdeljevanju pomoč) pripetila kakršnakoli nepravilnost. Plodno delo rezervnih oficirjev bili dragoceni, toda še vedno nezadostni. Znanost se ne more uspešno razvijati, če ni univerzalna, ne more se razvijati brez svobode, ki je osnovni pogoj razvoja znanstvenih misli )n izkušenj v svetu. Oviranje svobodne izmenjave izkušenj in objavljanja rezultatov na tem področju, ki ga počno z izgovorom nacionalne varnosti, pomen) dejansko zaviranje razvoja in zaustavljanje napredka nasploh. Zaradi tega želimo in sj prizadevamo, da bi dosegli popolno sodelovanje z vsem; narodi, ki imajo z nam; enako željo, sodelovanje na osnov) enakopravnosti, medsebojne pomoči in prizadevanja, da uresničimo ve- ZASLUŽN1M ŽENAM V BREŽICAH VSE PRIZNANJE Za počastitev dneva žena — ®. marca so se tudi brežiški pionirji spomnil zaslug naših žena. Veliko žena bi‘morali obiskati, vendar tega pionirčki kljub dobri volji ne bi zmogli. Zato so letos obiskali le tri zaslužne žene in jim izrekli svore čestitke. Tako so obiskali tov Albino Hočevarjevo. nar. herojko, tov. Savico Zorko, agilno javno delavko in predsednico Društva prijateljev mladine, in tov. Milico Trtico, nosilko partizanske spomenice 1941. Naši malčki so tovarišice obdarili tn z deklamacijam< in čestitkami Izrekli globoko zahvalo ženam za njihovo skrb in prizadevanje za boljšo bodočnost naših narodov. Tovarišice So malčke pogostile in se v imenu | vseh žena zahvalile za izkazano pozornost naših najmlajših. Čestitke, ki so jih sprejele, so veljale vsem našim delovnim že-nan. Rezervni oficirji Senovega so minulo nedeljo polagali letni obračun. V preteklem letu so dosegi) neko'iko lepih uspehov v strokovnem dvigu, prav tako pa so tudi politično učvrstili organizacijo ki je bila aktivna na množičnih proslavah in manifestacijah ter pri izvajanju raznih nalog ob tesnem sodelovanju z Zvezo borcev, ZK in ostalim) organizacijami. Precejšnje število predavanj in organiziranje ekskurzije v minulem letu je še bolj razširilo' strokovno obzorje rezervnim oficirjem, ki so bili v svojem delovanju marljiv; in disciplinirani, razen nekolikih posameznikov, katerih slabo delovanje je članstvo na občnem zboru tudi obsodilo. Tudi v bodoče nameravajo predvideni Narodni heroj Albinca Hočevarjeva med ženami v Pišecah V nedeljo 6. marca so tudi v Pišecah dostojno proslavili Dan borbenih žena. Lepe proslave se je udeležila med drugim tudi narodni heroj tovarišica Albinca Hočevarjeva. Navzočim je podala izčrpen referat o pomenu tega narodnega praznha in o zgodovinski borbi žena vsega sveta za resnično enakopravnost. — Sle (Ul je lep kulturni spored, ki so ga priredli pionirji in šolska mladina pod skrbnim vodstvom prosvetnih delavcev šole v Pišecah. Tečajnice Rdečega križa so nato zaigrale igro »Gospa Kor-dula«. ki jo je režirala lov Mil-ka Pregrad, učiteljica v Pišecah. Udeležba je bila lepa ter so bili vsi navzoči z dobro in uspelo proslavo nadvse zadovoljni. Ma. m Senovem in v Brestanici program dela obogatiti s primernimi ekskurzijami, z nabavo poučnih vojaških strokovnih filmov ter se hkrati lotiti aktivnega dela v strelskih vrstah. V program dela bodo uvedi) metode, k; bodo še bolj zainteresirale člane organizacije za delo v njej. Posebno jim bo prišla prav pomoč vojaških oblasti, ki je vsem organizacijam Združenja v te mletu že zagotovljena. Čeprav je bilo sodelovanje rez. oficirjev Senovega m Brestanice s predvojaškimi centri dobro, vendar še pogrešamo tudi njihove češ če prisotnosti na vajah predvojaške vzgoje kar bi nedvomno koristilo rezervnim oficirjem in pripadnikom predvojaške vzgoje. Prav lepo pa So se izkazali pri poživitvi dela strelske družine, saj so bili med prvimi, k) so organizirali njeno ponovno delovanje ter skupno z organizacijo Zveze borcev pomagali, da je bil urejen kabinet in nabavljene za zimski trening potrebne zračne puške. Tudi v seznanjanju širokih delovnih množic z delom in življenjem JLA so storili uspešne korake z vsakoletnim) akademijami v čast Dneva JLA. katerih program s filmi iz vojaškega življenja polni sindikalno kino dvorano do zadnjega kotička. Tud) v bodoče nameravajo e predavanji in filmi seznanjati in povezovati delovne ljud; Senovega in okolice z Ljudsko armado. Po pregledu doseženih uspehov in bodočih nalog so sj izvolili nov občinski odbor za področje komune Senovo K B. Samo do 10. aprila le še čas, DA SE VPIŠETE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE IN SI ZAGOTOVITE ZA ČLANARINO 300 DIN 5 KNJIG (ZA DOPLAČILO 50 DIN PA CELO 6) IN UDELEŽBO PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, V KATEREM BO IZ ŽREBANIH VEČ 100 DOBITKOV MILIJONSKE VREDNOSTI Tri mesece nič — zdaj pa preveč Poročali smo že o nenadnem prihodu zime, ki je potrkala na naša vrata tik pred prihodom pomladi. 5., 6. in 7. marca je nasulo snega tud) v našem okra. ju nad 60 cm, tako da so bile nekatere vasi za dan ali dva odrezane od bližnjih krajev. V planinah je zapadlo ponekod več metrov snega, v Planici ga je gfdffTOŽSIff ^ica sre »fera‘ag odbor« IL^ndk^e prosvete Krško in Trbovl>o V mal) dvorani Prosvetnega doma v Brežicah je bila 3. marca skupna seja plenumov Ljudske prosvete okrajev Trbovlje in Krško. Seji so prisostvovali zastopniki ljudske oblasti Rozika Bohinčeva, predsednik Sveta za kulturo in prosveto OLO Krško, Franc Kolar, sekretar OK ZKS tn predsednik SZDL okraja Krško, inšpektor tajništva za prosveto prof. V. Čopič tn načelnik za prosveto tov. Preskar, Dominik Kužnik, načelnik Sveta za kulturo ln prosveto OLO Trbovlje, Adlešič Peter, predsednik Sveta za kulturo in prosveto LOMO Trbovlje, Krautberger Ivan Iz Zagorja, Jože Kenk iz Hrastnika, Zora Polajner in Ferči Miler jz Radeč. Tovariš Rado Demač, predsednik Ljudske prosvete okraja Krško, je poročal o dejavnosti Ljudske prosvete, ki je mnogo bolj razgibana, kakor pa lahko o tem sporoča odbor. Tajnik odbora je odšel v pokoj, pa tudi vasi, kjer mnogo delajo, malo ali pa nič ne poročajo o svojem delu. V krškem okraju so štiri Svobode, trije SKUD, 25 KUD in 2 MK UD. Najaktivnejše so gledališke skupine, saj so dale 103 igre. V resnici jih je bilo več, le društva niso vseh prijavila. Večino iger pripravi na vasi učiteljstvo, pa tudi kmečki fantje in dekleta so kot režiserji dosegli že lepe uspehe. Bolj pe- reče je vprašanje pevskih zborov, ker ni pevovodij. Pri društvih deluje 11 zborov in 8 godb na pihala. Pevskih koncertov je bilo 15, godbenih pa ljudsko-prosvetno delo izmaliču-jejo (Zdole), ker jim ne gre za namen ljudske prosvete, ampak za blagajno. Zato bo treba tudi v tem pogledu več pažnje, pozornosti in predvsem pomoči. Lani je bil prirejen slovensko-hrvabski festival, na katerem so sodelovati tudi okraji Celje-okolica. Novo mesto in Koper, od hrvaških okrajev pa Kla-njec, Samobor in Zagreb-oko-lica. Najbolj pereče vprašanje v okraju je vprašanje prostorov za vaje in prireditve. V okraju ° suuueiuu ‘ za vaje m prireditve, v o Kraju 14. V okraju so štiri Ljudske imamo 5 dogotovljenih dvoran- DnnJtl ir ir vi___ • - - _ _ univerze: v Brežicah, Krškem, Senovem in Sevnici. Posluje pa zadružnih domov, 5 zadružnih domov, kj še niso dogotovljeni _ • w*u.iv F uumvv, jaj oc ILBO UVgOlOV lJCTUt tudi 18 ljud sikih knjižnic, izmed ! a že uporabljivi, 7 prosvetnih in Ir34-rvr-ico vt n4 J : e: i. _ •. , — katerih so najbolj delavne v Brežicah, Krškem, Sevnici, Dobovi, Artičah in Kapelah. Tudi zanimanje za šah je precejšnje in ponekod je mladina, posebno pošolska, odločno posegla v šahovsko igro, saj imamo med mladinci republiškega prvaka. fizkultumih domov in 6 prosvetnih domov in dvoran, dvorano v Domu JLA v Brežicah, Gasilski dom z dvorano in odrom v Sevnici in nekaj manjših dvoran izven prosvetnih društev, toda pri zadnjih so večkrat težave (Krško Sevnica itd.). V vaseh, kjer ni domov, je šol- Nekatera gasilska društva sko poslopje žarišče šolske in iz- venšolske prosvetne dejavnosti. Pohvale vredna je vsestranska pomoč okrajnega komiteja ZKS, okrajnega odbora SZDL in OLO, k) so nudil) Ljudski prosveti vso pomoč. OK ZKS in okrajni odbor SZDL sta na svojih sejah večkrat obravnavala vprašanje Ljudske prosvete, OLO pa jo je finančno podprl. Ustanovljena je bila izposojevalnica iger, pevskih in glasbenih del, ki je dostopna vsem društvom okraja. Po poročilu tov. Demača se je razvilo živahno razpravljanje. Inšpektor prof. V. Čopič se je ustavil pri vprašanju odnosov do dramskih skupin, gasilskih društev in n) odobraval ozkega stališča omejevanja prosvetnega dela gasilcev. Ce so pogrešiti, je naša napaka, je dejal med drugim, podpirati jih moramo in pomagati, ln dokler v tistih kraiih ni KUD. jim moramo nuditi vsestransko pomoč. Nato je poročal tov Lado Levec. sekretar LP Trbovlje. V (Nadaljevanje na 2. strani) bil dober meter, v Novem mestu 70 cm, v Kopru pa so nekaj dni imeli 7 cm debelo sneženo odejo, kar se tam dogodi le redkokdaj. Ker je bil sneg doslej suh, ni naredil posebne škode v telegrafskem in telefonskem prometu. Nekaj dni so izostali avtobusi na nekaterih progah nekaj zamud pa je bilo tud) na železnici. Kmetijstvu sneg pri nas ni naredil posebne škode. — Za 18. marec je ob 10. uri dopoldne napovedana seja odbora za gospodarstvo Zveznega zbora, na kateri bodo razpravljali o načrtu zakona o prevozu blaga po železnicah. — Prihodnjo sredo bosta prispela v Beograd na uradni obisk egiptovski minister za nacionalno proizvodnjo in član revolucionarnega sveta Hasan Ibrahim in egiptovski minister za trgovino Hasan Marij. Z našim) gospodarskimi voditelji se bosta razgovarjala o možnosti trgovinske izmenjave in drugih oblikah gospodarskega sodelovanja med obema državama. Vremenska napoved od 13. do 19. marca: Do prvih dni prihodnjega tedna pogoste padavine pretežna večina v obliki snega. Sredi tedna dva ati tri dn; lepo. oziroma suho vreme v usnih nočeh bo prevladoval oster mraz, temperatura podnevi pa bo znašala nekaj stopinj pod ničlo. Od srede tedna dalje poslabšanje s padavinami, k; bodo prešle v sneg STRAN Kdor letos ne bo gnojil ludi z umetnim gnojem. Najbolj zanesljivo bomo dosegli lepe uspehe v pridelkih na polju, če bomo rastlinam zadosti pognojili. Ker Sj marsikdo ni na jasnem, koliko gnojil je treba dati posameznim kmetijskim rastlinam, hočemo našim kmetoval- cem v tem oziru svetovati. Ker vsebujejo različna gnojila različne količine hranil, navajamo zaradi tega količine čistih hranil katere je treba dati posamezni rastlini v času ene vegetacijske (rastne) dobe. Te količine so: kg čistih hranil na 1 ha posevka ali nasada Kmetijska rastlina dušika kalija fosf. kisline (N) (N2O) (PjOs) Vinska trta ...... 150 300 150 Sadno drevje 100 200 100 Pšenica, rž, ječmen . . . * 50 50 50 Oves e 15 80 50 Oljna repica 80 75 45 Krompir 150 250 150 Kronska pesa 150 260 130 Koruza 170 220 130 Soja — fižol ...... 10 60 50 Detelje ob setvi 10 60 50 Detelje v 2. in 3. letu . — 60 50 Travniki . ...•,. • 160 400 160 Za vinsko trto se naslanjajo line. Poskusimo še n. pr. s podatki na izkušnje Lenz Mo- krompirjem: gnojimo s 300 q serja v Avstriji in ing. Dražiča hlevskega gnoja in s tem damo iz Iloka. Za sadno drevje daje 150 kg čistega dušika, 180 kg navedene normative za strnjene čistega kalija ii 1 90 kg tistega sadovnjake bivši ravnatelj Vi- fosfora. Dušika je dovolj, manj- n ar ske šole v Mariboru prof. ka 70 kg č'stega kalija in 60 kg Priol Navedene količine hranil čistega fosfora, kar nadokna- pri ostalih rastlinah pa uporab- dimo s 175 kg 40 % kalijeve soli Ijajo naši znanstven- zavodi na in s 330 kg 18 % superfosfata. Češeniku in v Beltincih (poročilo o delu Kmet. pos. in kon- Upoštevati je treba, da vsebujejo umetna gnojila približno si zares ne zeli dobro za apnene zemlje, kjer se po- ne pa .na kupčke k rastlinam, javlja kloroza. | Le na travnikih in deteljiščih Nitrofoskal: 8% dušika, 8% gnojil ne zagrebamo, ampak jih kalija, 8% fosfora, deluje po- pustimo raztcošene na površju, gagi. da jih dež izpere h koreninam. Kas: 4% dušika, 8% kalija, Zato je pa treba travnike in go/, fosfora deluje hitro. | deteljlšča dovolj zgodaj gnojiti, Od navedenih gnojil se po- j še pred vegetacijo, da bo do časi tope in jih je treba sejati j vegetacije dež gnojila že raz-ob setvi: Apneni dušik, vse j topil. kostne moke, Thomasova žUn- Veliki popust (regres) pn dra in Nitrofoskal. Vsa ostala umetnih gnojilih, ki ga v letoš-gnojila se lahko uporabljajo še i njem letu daje naša ljudska v prvi dobi, ko rastline rastejo,' oblast, je ceno umetnih gnoju seveda ne prepozno. Večje ko- znižal tako, da si lahko umetna litine gnojil (nad 400 kg p<> ha) | gnojila zdaj resnično vsakdo nase naj uporabljajo v dveh obro- ' ’~L~" kih, ker se tako bolje izkoriščajo. Kakor hlevski gnoj, je tudi Bralci nam pišejo Razmere v Krškem so se zbol šale bavi. Kdor se letos ne bo poslu-žil umetnih gnojil, ta resnično sam sebi noče dobro. Mnogo uspeha vam želim in umetna gnojila priporočljivo prosim za sporočila, kakšne plitvo podkopati. Raztresemo jih uspehe ste s temi nasveti topo vsej površini enakomerno, segli. Tit Dobrsek Ne smemo prezreti, da so se razmere v našem mestu precej izboljšale. Vsem popotnikom, ki prihajajo po raznih opravkih v Krško ali pa čakajo zjutraj na avtobus za Novo mesto, nudi restavracija Kmetijske zadruge vsak dan o zgodnjih jutranjih urah toplo zatočišče in topel zajtrk. Tako ni nihče nejevoljen, če ima avtobus zamudo Ob prijetnem kramljanju ljudi iz raz' nih krajev čas h tro preteče. Prav tako se je zboljšala tudi mesnica Kmetijske zadruge o Krškem. Vljuden in uslužen upravnik mesnice z visoko strokovno sposobnostjo vedno rad postreže vsem gospod njam s kvalitetnim mesom in mesnimi izdelki Zavod za socialno zavarovanje daje ob uradnih in neuradnih dneh pojasnila prijazno m razumljivo, tako da ga lahko vsak razume. Prav tako odpravljajo uslužbenci delavske nšpekcije m posredovalnice za delo z vljudnostjo vsak dan številne stranke P. M. rili ie taka delitev prav;,na? Ztiiuzite? Ludsie prostate okra e i Krško in Trbcvl e trdnega zavoda). Zaradi tega sledeče količine čistih hranil: jih smemo uporabljati tudi v široki praksi, ker najbolj odgovarjajo potrebam posameznih rastlin po hranilih. Ko računamo, koliko hranilnih snovi dajemo Po razpredelnici Apneni dušik; pribl. 20% čistega dušika, deluje počasi. Čilski soliter: pribl. 18 % tistega dušika, deluje hitro. Apneno amonijev soliter (nem. posamezni rastlini, upoštevajmo, ško: Kalkamonsalpeter): pribl, da damo s 100 q (10 voz po, 20% tistega dušika, deluje hi- 1000 kg) povprečnega hlevskega I gnoja na ha rastlini 50 kg či-! Amonijev sulfat: pribl. 20% stega dušika, 60 kg čistega ka- čistega dušika, deluje bitno, pri-lija in 30 kg čistega fosfora.; meren za apnene zemlje, kjer Če smo na primer dali v vinograd 300 q (30 voz po 1000 kg) ! hlevskega gnoja na 1 ha (na 1 ar 300 kg), smo dali vinski trti s. hlevskim gnojem 150 kg čistega dušika, 180 kg čistega kalija in j 90 kg čistega fosforja. Vidimo,1 da ima trta pri tej količini, hlevskega gnoja dovolj dušika, j manjka pa ji 120 kg čistega ka- : lija in 60 kg čistega fosfora. Manjkajoča hranila nadoknadi- j mo z umetnimi gnojili, v tem primeru s 30 kg 40% kalijeve se pojavlja kloroza. Superfosfat: pribl. 18% čistega fosfora, deluje hitro, primeren za apnene zemlje, kjer se pojavlja kloroza. Surova kostna moka: pribl. 18% čistega fosfora, deluje počasi. Parjena kostna moka: pribl. 20% čistega fosfora, deluje počasi. Itazklejena kostna moka: 30% čistega fosfora. deluje počasi. Thopiasova žlindra: 17°/« či- soli in 330 kg 18% superfosfata. 9tegg v{osforaj deluje počasi. Na podoben način, kot smo ga navedli ga vinograd, si s pomočjo tabele lahko vsakdo izračuna potrebne množine hra- Kalijeva sol: 40% čistega kalija. deluje hitro. Kalijev sulfat: 50% čistega nil Za vse ostale kmetijske rast- kalija, deluje hitro, primeren neštet eo »rebrn zavod BrtZ ce poziva vse najemnike-lastnike grobov na mestnem pokopališču v Brežicah, da takoj ali najkasneje do 30 apr. 1955 poravnajo zapadlo najemnino za grobove. Kolikor ne bo najemnina podaljšana in poravnana, bomo primorani grobove prekopati oziroma jih oddati drugim interesentom. Nadalje sporočamo da so nalemniki-lastn ki grobov dolžni redno vsak mesec oskrbovati svoje grobove Vse zanemarjene grobove bomo kljub poravnani najemnini odvzeli in prekopali. Uprava pokopališča sprejema naročila za redno oskrbovanje grobov urejanje nasadov, peskanje in namestitev okvirov an spomenikov. Za vsako postavitev okvirov ali spomenika je obvezna predhodna odobritev zavoda Interesenti naj dostavljajo naročila z navedbo del upravi zavoda, ki jim bo dostavila račun, ki se mora poravnati pred pričetkom del. .... Zavod izvršuje prevoze mrličev na pristojna pokopališča, ima na zalogi vse vrste mrliških krst, pregrinjal, okraskov za krste n ostali pogrebni material po nizkih cenah. Nasade izvršujemo po lastnih cenah -n prodajamo izdelke naše cvetličarne. Naročila dostavljajte na MESTNI POGREBNI ZAVOD BREŽICE. (Nadaljevanje s 1 strani) trboveljskem okraju deluje 12 SVOBOD in 7 prosvetnih društev, ki imajo 33 dramskih družin, 7 mešanih, 4 ženske, 7 moških in 2 mladinska zbora ter 8 godb na pihala. V preteklem letu so imeli 528 prireditev. Nad 4000 ljudi dela v društvih, vendar pa tudi v teh delavsko-lndustrijskih krajih primanjkuje strokovnega kadra. 5 lutkovnih gledališč je imelo več predstav. OIX) Trbovlje hi SZDL sta vsestransko podpirala ljudsko-prosvetno dejavnost V letu 1953/54 so imeli 18 tečajev, v letu 1954/55 14 tečajev, akademiki trboveljskega okraja pa organizirajo razna predavanja. V razgovoru je tov. Pavle Kovač poudaril, da društva delajo veliko več, kot pa je prijavljenega odboru. Da si ljudje želijo na odru veselih stvari, vidimo iz dobrih obiskov »Totega teatra«. Menil je, da kritika mnogokrat veliko razbije v kratkem času, kar so drugi ustvarili z večmesečnim delom. Tovariš Franc Kolar je med drugim dejal, da stanje ljudske prosvete na terenu ni slabo. Težnje za delom so silno močne. Ogromno je veselja in dobre volje, želje po knjigah, naročnik; Prešernove knjižnice — vse nimamo jih, pa tudi v vsaki vasi ni mogoče imeti orkestra, p>evskega zbora itd. Ljudi, ki delajo, pa ne smemo obremenjevati s funkcijami m moriti z organizacijskimi posli. Tov. prof. Čopič je razpravljal še o kmečko-gospodarskih in gospodinjskih tečajih, o teča. jih RK in o proslavah državnih praznikov. Tovariš Kovač je govoril o nastanku SVOBOD. Tovariš Preskar je govoril o delu SVOBOD v trboveljskem in krškem okraju. Društva delajo pod zelo različnimi pogoji. Materialni pogoji so v krškem okraju mnogo slabši kot v trboveljskem. Kader prosvete je v veliki meri učiteljstvo — mlado učiteljstvo, ki ima veliko volje, z raznimi tečaji pa jih moramo še bolj usposobiti. Delo na vaseh je živo. čeprav imajo mnogo slabše in težje pogoje za delo kot v centrih. Tajnik OLO LP naj bi bil v bodoče profesionalec. Nato sta oba plenuma sklenila, da se okrajna odbora LP združita Izvolili so začasni izvršni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Pavel Kovač iz Trbovelj, za podpredsednika Rado Dernač iz Artič za tajnika Lado Levec iz Trbovelj, člani odbora pa so: Jože Sotler iz Radeč, Jože Kastelic iz Hrast, nika. Darko Mižigoj iz Krškega, to nam kaže, da v tem predelu I Tone Horjak s Senovega. Viktor Posavja stojimo pred važnimi Krenčič iz Sevnice in Jože Pod-nalogami Premalo je ' knjig, jed iz Zagorja knjižnice niso urejene, področje I Glede proslav 10. obletnice ljudske prosvete pa je neiz-! osvoboditve so sklenili da pod memo široko in nima meja. okvirom SZDL pripravi Krško Spori med društvi so rezultat sebičnosti. Res je, so težave, pomanjkanje sredstev in kadrov, a odbore društev je treba disciplinirati, da nehajo z borbami in nezdravim tekmovanjem. Ponekod so področja celih občin, kjer so gasilci edina organizacija, ki dela, in če bi posegli v zase in Trbovlje zase proslave, od vseh proslav po bodo zbrali najboljše točke in priredili turi1 ski mn o proslavo D V, P I S E C E Dne 26. januarja 1955 je Prostovoljno gasilsko društvo Piše ce priredilo pustno zabavo z njihova dela, bi še tisto, kar je | lepim kulturnim sporedom, ki nozltivnega. razbili. Krepiti in ga je voda] vodja kultumopro-plemeniti moramo, kar je do- svetnega odseka društva, tovariš brega, slabo in sovražno bo sa- 1 Ostrelič Sodelovale so tudi mamo odmrlo. Ne smemo obsojati ske; najboljše izmed njih pa so vsega, kar ni plod dela SVO- , bile nagrajene. Prireditev je BOD ali KUD. Tudi pomanjka-' kljub slabemu vremenu dobro nje kadrov ni tako hudo. Res je. uspela. Mednarodna organizacija Rdečega križa daje mnogim starim, siromvšn m, boln'm in revnim ki so kakršnekoli pomoči potrebni, tu in tam pomoč v hrani in obleki. Namen te organ zacije le, da s svojimi prispevki vsaj delno pomore res potrebnim ljudem. Zadnje čase je zopet delila na posamezne občinske odbore RK dar Ine pakete Toda komu naj jih ti razdelijo? Ta določitev ni lahko, saj je vedno več potrebnih kot je paketov Delo ni bilo mnogo laže, če b: bili ljudje sami objektivni, če bi se upoštevale vse okolnostl in če bi ne bilo osebnost Tega pa prt naših liu-deh. žal. še marsikje ni Dober dokaz za to je v Artičah. Med drugimi je dobila paket tud! družina Ivana Kneza v Ar~ t čah. ki ima približno 2 ha zemlje m pridela tudi 15 do 20 hi vina Imenovani se sklicuje, da je bolan. Res boluje na sladkorni bolezni, toda prejema mesečno nvalidnino, zdravniške preglede in zdravljenje pa ima zastonj Poleg tega pa si še s čevljarskim delom precej zasluži. Kadar se na sestanku razpravlja, kdo bi kaj dobil, so Knezovi Delo knjižničnega sveta na Senovem Zaradi lažjega in boljšega dela v senovski knjižnici Svobode sj je društvo izvolilo poseben svet. Iti bo pomagal pri delu v knjižnici, svetoval pri naba-j vab knjig in skušal tudi usmer-I jati bralce, katera dela so zlasti dobra in vredna branja. Ta svet bo, verjetno v obliki seminarjev ali diskusij, začel tudi z razpravljanjem o posameznih knjižnih delih ter njihovi vrednosti ter tako skušal v bralcih zbuditi smisel za pravo vrednotenje knjig. Tako se bosta hkrati širila obzorje in razgledanost bralcev o kvalitet, posameznih domačih ali tujih knjižnih del. Knjižnični svet p>a bo imel , obenem nalogo, da bo izbiral I najboljše poti. px) katerih naj bi se branje knjig kar najbolj populariziralo piri najširšem krogu ljudstva in kako naj bi se zanesla naša knjiga zares v poslednje delavsko stanovanje in zadnjo vas. V tem pogledu pričakujemo vso potrebno pomoč ! občinskega ljudskega odbora. Od | nekdaj namreč je znano, da naši ljudje radi berejo, treba jim je le dostop h knjigi čimbolj olajšati, da jim bo dosegljiva po možnosti češ če, ne samo ob redkih urah v tednu. Zlasti velja to za kmečko prebivalstvo, ki se mu je teže držati določenih ur oziroma bi st morali ljudje posebej odtrgati čas za izposojo knjig. Morda bi lahko pomagali z izdajo knjig ob nedeljah? A. najbolj revn: In najbolj zaslužni , . Gorje, če bi si kdo upal trditi, da to ni res. Ali tl ljudje res ne pomolijo ali pa nočejo vedeti, da ’ma občinski ljudski odbor dovolj starih In potrebnejših ljudi fe’ še pri nobeni delitvi niso prisl■ na vrsto? Čudno, da tega organizacija RK ne zna presoditi in t nepravilnosti ne uredi. Bodimo že vendar enkrat kri lični in samokr tični! Anka Zorko P0 SVE.TU (Nadaljevanje s 1. strani) vativni obrambni po Hik. .n bojevitim Churchillovim izjavam. Kaže da bodo Rovana izključili z vseh vodilnih položajev v stranki, da n. »ohranil disciplino« Na drugi strani krajevne organizacije stranke odločno zavračajo take ukrene to opozarjajo na nevarnost pred razkolom Iz Zahodne Nemčije poročajo, da je socialdemokratska opozicija sedaj, ko je Zvezni zbor že potrdil pariški, skle-p>e, px>pyusti!a v svoji bojevitosti Tako se ie odrekla plebiscita med nemškim ljudstvom ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali si želi pxmovno oborožitev ali združitev Svoia prizadevanja je sedaj usmerila na zahteve po vsenemški združitvi, v.adna večina pa se pripravlja na razpravo o pariških sklepih v drugem domu parlamenta v Zveznem svetu. Krvavi dogodki pri oazi Gaza v Palestini, kjer je padlo 36 egiptovskih vojakov, so svet spet opozorili na neurejene to naravnost skrajno sovražne odnose med Izraelom in arabskimi državami. Od onega dne ko ,ie px> drugi svetovni vojn; vznikla s pomočjo Združenih narodov izraelska država, so se arabske države trudile, da bi jo v kali uničile. Prišlo je do palestinske vojne, v kateri je Izrael pokazal svojo življenjsko si'o __ in prisilil združenega nasprotnika, da je podpisal premirje. Kljub temu se neredi na mejah nadaljujejo. Za arabski svet >2 Izrael še vedno država ki se je kot »zajedavec vrinil na arabsko zemljo.« Na egiptovsko zahtevo bo 0 dogodku razpravljal Varnostni svet, ko bo preje! zaneslj_va poročila od načelnika opazovalcev OZN za Palestino, generala Burnsa. Jasno pa je da zadeve ne bo mogel rešiti. Zato je potrebno daljše razdobje. Tit Dobršek: KAJ SEM VIDEL V MAKEDONIJI? (Nadaljevanje) Brata, Iti nista pustila nobenega učenca, sta podobe rezala 12 let. Samostanski brat pa jima je ves čas med delom čital zgodbe iz sv pisma in 00 tem, kakor sta jih slišala, sta sproti rezljala podobe Da imajo t= lesorezi resnično veliko vrednost, kaže tudi to, da Angleži to Amerikanci ponujajo zanje zelo lepe vsote — do 10 milijonov dolarjev MAVROVO Ob 12. uri smo 22. oktobra prispeli do velikanskega jezu za hidrocentralo Mavrovo. Napravili bodo umetno jezero, ki delno že obstaja. Dolgo bo 12 kilometrov, široko p»a šest. Globina bo ponekod dosegla 56 m, sam jez je pa visok 60 m in širok 100 m Jez bo poraščen s travo, tako da bo imel čisto naraven i zgled. Iz doline, kjejr se jezero že steka, so izselili prebivalce v druge kraje. Okolica jezera bo sčasoma postala zelo lep letovišča rskj kraj. posebno še. ker je okolica preraščena z gozdovi, kar n; slučaj pri Ohrid- skem jezeru. Iz jezera bo voda odtekala po 25 km dolgem podzemskem rovu, kjer se bo moč vode s pomočjo turbin pretvarjala v električno energijo. Centrala bo pri vasi Brutok (pri izviru Vardarja), nekaj kilometrov pred Gostivarjem. OD MAVROVEGA DO SKOPLJA Od jezera Mavrovo se vije cesta v ostrih ovinkih proti Gostivaru, kamor smo prispela ob 13.20. V Gostivaru smo imeli kosilo in nadaljevali pot proti Skoplju. Kljub temu, da nismo bili napovedani, smo vsi dobili kosilo po izbiri. V Gostivaru smo si nekateri ogledali turško molilnico, džamijo. Notranjost džamije je brez slik in brez stolov, tla pa vsa v preprogah, na katerih muslimani bosi molijo. Med molitvijo klečijo, vstajajo in zopet klečijo. V džamijo prihajajo molit samo moški, ženske molijo doma. Od Gostivarja proti Tetovemu se na levi strani nahaja iz knjige Karla Maya znana Sar, planina z naj višjim vrhom Tur- j činom, visokim 2760 m nad mor-! jem, katerega so sedaj prekr-! stili v Titov vrh. Cesto od Go- j stdvarja do Tetova modernizira-! jio in smo zaradi tega ponekod morali zelo počasi voziti. Polje je tu zelo lepre. Žalostno pa je bilo, da skoraj 50 odst. koruze še ni bilo potrgane. Tem ljudem se res nikamor ne mudi in jim je vseeno, če del pridelka propade. Ob cesti smo videli tudi več razmeroma lepih nasadov jablan, saj smo se bližali Tetovemu, domovini znane jabolčne vrste tetovke. Pii Tetovem je srednja kmetijska šola, kjer se p»a zaradi muhavosti nekaterih, ki so si raje ogledovali mesto Tetovo kot pa šolo, nismo ustavili. Tetovo ima tudi večjo tekstilno tovarno, ki je pa znotraj nismo videli. Samo Tetovo je skoraj bolj zanemarjeno kot ostala ma_ kedonska mesta. V neposredni okolici Tetove-ga je spet več nasadov tobaka, zato ima tudi Tetovo svojo Du-vansko stenico in pa seveda večjo drevesnico. Zelo preceni je v Tetovem meso: govedina po 140 din kg (pri nas v tem času po 200 drn kg), teletina pa pre 180 din kg. Na splošno ’e Tetov*o roli e zelo lepo in rodovitno. Tudi da- lje od Tetovega smo imeli priliko videti lepo polje, ki je pa bilo slabo obdelano. Zemlja je tukaj rdeča. Sele pred Skopljem prj vas; Saraj, Iti je športni: center, smo videli spet bolj skrbno obdelano zemljo in sadovnjake. Vidi se/ da so sadovnjak} znak kulturnejših ljudi ter bolj pridnih in skrbnih kmetovalcev. V Skoplje smo prišli 22. oktobra popoldne, ko smo obredli skoraj vso Makedonijo Pri večerji smo se dogovorili, kaj bomo spraševali drugi dan kmetijske strokovnjake Makedonije, s katerimi smo imeli napovedano konferenco. Na žalost pa ta dogovor drugi dan ni držal, ker je glavni debater, ki naj bi govoril, prof. ing. Sadar, sestanek zamudil. DŽAMIJA MUSTAFA PAŠE V SKOPLJU Pred konferenco ,23. oktobra smo nekateri . pri ogledovanju Skopi j a zašli v džamijo Mustafa paše. sezidano leta 1432 Postavljena je vsa iz marmorja. Kupola je od tal do vrha visoka 36 metrov. Da bi si lahko ogledali notranjost, smo se sezuli in v nogavicah v spremstvu hodže (muslimanski duhovnik) ogledali no-1 tranjost džamije. Kot v Gosti- varju tudi ta molilnica nima v notranjosti podob, tla so pa vsa v krasnih preprogah. Edini okras je lepa ura ob steni nasproti vhodu in pa arabski napisi z izreki iz korana (muslimansko sv pismo) V arabskih črkah je zapisano na desni strani stene (glavna stena nasproti vrat) ime Alaha (mohamedanski bog), na levi strani pa ime Mohameda, njegovega preroka. Pod temi napisi so slike mest Meke ! in Medine, muslimanskih svetih krajev Na stranskih stenah so napisna imena Mohamedovih apostolov: Babekir, Um ar, Osman in Alija. j Hodža se je pritoževal, da slabo živi. Kot čuvar džamije dobi od oblasti mesečno 1500 din nagrade, ker ima džamija zgodovinsko vrednost. Verniki, to je moški (ženske ne smejo v džamijo) dajo sedaj zelo malo in jih je vedno manj. Nekdaj so paše in drugi turški velikaši moral; obvezno dajati vsaki džamiji 6 odstotkov svojih letnih dohodkov. Po odhodu Turkov tega ni več. in zato hodža toži po starih, dobrih časih ... Ogledali smo Sj še pravoslavno cerkev Sv Spase, kjer je krsta makedonskega narodnega junaka Ko ste DelČeva. Cerkev je slična našim katoliškim, samo nekoliko bolj umazana je. KONFERENCA S KMETIJSKIMI STROKOVNJAKI MAKEDONIJE Na konferenci je bilo navzočih šest makedonskih agronomov iz centralnih ustanov v Skoplju. V našem imenu je konferenco vodil ing. Tine Mastnak, ki je pa predolgo razlagal naše probleme in tako skrajšal čas za razgovor z Makedonci. Najprej so nam obrazložili sistem upravne službe. Vsa kmetijska pospeševalna služba v Makedoniji je v rokah Uprave za poljoprivredu pri Izvršnem svetu LR Makedonije. Ta uprava ima dve grupi: grupo za unapredjenje poljeprivrede in grupu za zaštitu bilja. Znanstveno delo se razvija v okviru Poljoprivrednega inštituta, kjer je zaposlenih 20 agronomov. V sklopu tega inštituta so zavodi Za posamezne panoge, kot zavod za vlnogradarstvo, zavod za vočarstvo, ribarstvo itd. Zavodi imajo na terenu 7 upitnih (poskusnih) stenic, kjer opravljajo poskuse. Trsni ce so hkrati poskusni zavodi za vinogradrištvo. Po okrajih se odvija pospeševalno delo preko teh postaj. Kmetijsko strokovni; odbor v okraju daje poleg zavodov postajam smernice za delo. (Dalje prihodnje) Drobne iz Kostanjevce S KUD Lojze Košak se iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so na , kakršenkoli način pomagali, da kulturne prireditve kratek pre- je Teden kulture dosegel 'tako j mor, bodo predavanja mnogo lepo raven. Posebno pa se zahva- Naše žensko društvo Zena m dom se je priprav lo na proslavo mednarodnega dneva žena — 3. bolj obiskana. V načrtu imamo Mu je Bučarjevm, Mr Ponovi, marca. Za to priložnost je bila v več kvalitetnih predavanj prizna- Žibertovim, Rabušetovim, Avgu-Kostanjevici akademija, posve- n;h strokovnjakov, ki bodo vsa- štinovi. Borštnikovim, Fr. Ločena ženam in materam, nato ko nedeljo ob pol osmih zjutraj, karju, zlasti pa dr. Ivaniševiču, pa tradicionalna zabava, ki če ne bo tistega dne kakih dru- Omenjeni so dali na razpolago gih prireditev Računamo, da bo vse, kar so najdragocenejšega do konca sezone še 12 preda- imeli v svojih stanovanjih in tavanj, s čimer bo naš letošnji ko nesebično pomagali pri orga-načrt v celoti dosežen. I nizadji razstave in drugih prire- jo žene v Kostanjevim priredijo vsako leto. Kostanjeviška organizacija Rdečega krča je nabavila šoli umivalnike im vedra, kar smo vsi pozdravili. Poslej bomo lahko bolj pazili na čistočo, pa tud preskrba s pitno vodo bo urejena. Organizaciji RK, ki bo te dni imela svoj redni občni zbor, se iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi jo druge organizacije posnemale. * Nabiranje novih članov Prešernove družbe dobro napreduje. Pokojni poverjenik Gajšek jih je nabral 13. Stvar je zaradi njegove smrti za nekaj časa prenehala, zdaj pa je prevzela oo" verjeništvo na pobudo Okrajnega odbora Ljudske prosvete, ki; si zelo prizadeva, da bj dvignil število naročnikov v našem okraju, tovarišica Marija Smrekarjeva, ki je že nabrala okoli 20 novih naročnikov. * Ljudska univerza v Kostanjevec redno deluje. Doslej smo imeli štiri predavanja. Ljudje se za predavanja zanimajo, predvsem pa za splošne teme. Predavanja iz kmetijstva niso bila dobro obiskana, kar pa spravljamo v sklad z dejstvom, da je bilo pri nas zadnje čase mnogo prireditev in da se vseh kar ni bilo mogoče udeležiti, zlasti še, ker so vse prireditve navadno le v nedeUo. Zdaj, ko bo vsaj za ditev. Božčniknv Žani se je naslovil Uspeh tečaja Rdečega križa v Sevnici V ponedeljek so tudi v Sevnici zaključil; večmesečni tečaj Rdečega križa za mladinke. Obiskovalk) ga je 36 tečajnic, kj so z veseljem prihajale k zanimivim im poučnim predavan :em saj se dobro zavedajo, da člove' toliko velja, kolikor zna. Tečai je vzorno vodila tov Simončičeva Na izpitih so tečajnice dobro odgovarjale, saj so snov tečaja temeljito predelale Uspeh je zelo dober; 19 tečajnic je naredilo izpit z odličnim uspehom ostale s prav dobrim in dobrim Pri izpitih je bil navzoč tudi predsednik okr. odbora RK Krško dr Mirko Rojina m zastopnik odbora RK Sevnica tov Kladnik — Delo ki so ga tečajnice letos začele, bodo v prihodnji zimski sezoni nadaljevale. Vse tečajnice so se včlanile v Rdečj križ in so sodelovale tudi na proslavi Dneva žena v četrtek. Za dosežene uspehe je predsednik LOMO tov Smodej po-1 hvalil delo tečaja in najboljšimi 8 tečajnicam podaril v imenu ljudskega odbora mestne občine knjižna darila Tečajnice so se nato zahvalile vsem ki so omogočili tečaj, zlasti pa preda- Štiri ndva;set nagel nov.. Vsi Krčani so dobr0 poznali mu vrnili zdravje. Žal jim ni nadvse prijaznega Žani ja Božič- uspelo. Neizprosna smrt ga je nika, ki je z godbo in osebnim iztrgala iz družinskega naročja, humorjem vedno razgibal staro vzela ženj moža in trem malim in mlado. Bil je kakor večni otrokom dobrega očeta, mladenič. Od ustanovitve tovar. „ ne Celuloze je bil njen zvest Nad:,m kostne družine so delavec in strokovnjak železo- ^ip,eI!ali mrtvo ™učeno telo, strugarske stroke Leta 1941 ga 0(1 katerega so se v torek po- ; vateljem. Okrajnemu in občin-je okupator izselil za štiri leta Sllovili Številni prijatelji in znan- skemu odboru RK. LOMO in v izgnanstvo Po vrnitvi v do- jci ter Fa spremlI'i 113 njegovo šol. upravitelju, ki je dal na movin0 je zopet prijel za delo. | pos!ed:n'io Pot-Leta 1953 ga je napadla težka j Naj mu bo lahka domača bolezen in moral je zapustiti de- , zemlja, ki jo je srčno ljubil. Ža-lovno mesto. Odšel je v Ljub- lostni družini in sorodnikom na. ljano, k mr so se trudili da bi še iskreno sožalje. P. M. VESTI 5 SENOVEGA RAZSTAVA, ki so jo ob za- | kuharskih izdelkov, ki so pred-ldjučku priredila dekleta, ki stavljali pravo umetnost, so bili so obiskovala kmetij sko-gospo-dinjskj tečaj, je minulo nedeljo privabila več sto Senovčanov, ki so kljub slabemu, snežnemu razstavljeni tudi predmeti, ki so jih napravile pridne tečajnice-šivilje. Vsi razstavljeni predmeti so vremenu posebno v popoldan- potrdili uspešnost izvedenega Zani™an.igikS m tujih jezikov, pr ka-plačo, ki znaša v začetku šola- tenh si lahko izberejo angleški, nja 800 din. v tretjem letu pa francoski ali pa nemš.ci jezik. 1400 din na mesec. Vzgoja v vojnih akademijah Delovni čas v akademiji traja pa ne bi bila popolna, če se go-6 ur rednega pouka in 3 ure jenci med študijem ne bi 92-ponavljanja in priprav. Ostali znanili tud; z nauki znanstve-čas uporabljajo 'gojenci za kul- nega socializma Naša domovina turnoprosvetno izživljanje im za; je danes edina na svetu, ki do-zatoavo. j sledno gradi socializem na pod- .... Največ skrbi posvečalo v voj- | lagi materialističnih temeljev i hjj in ^ Nemčiji. V Nemčiji je nih akademijah vojaškemu stro-, marksizma. Zveza komunistov ! zahtevala tudi nekaj žrtev. Pri Bodoči oficir JLA pri študija v vojni akademiji imetj sodobni vojaški voditelj. ; s o poklicani, da kot vo; aki Vendar naša vojna akademija ! skrbe za obrambo naše svobode in neodvisnosti. Zato je peli- ne vzgaja zgolj vojaških strokovnjakov, ki se ne bi zanimali tudi za ostale veje znanosti. Nasprotno: stalno skrbi za vsesplošno kulturo gojencev. Poleg vojaških strokovnih pred-zvezke, pisaln; i metov Se uče gojenci tudi geo- tična vzgoja gojencev v vojnih akademijah vsestranska. Kot posebne predmete imajo v učnem načrtu politično ekonomijo, dialektični in zgodovinski materializem. Gojenci imajo v akademiji na razpolago vse dnevne časnike in knjižnico s 40.000 knjigami, med katerimi so strokovna ■ vojaška, politični in literarna i dela. , V vojni akademiji posvečajo i veliko pozornost tudi telesni »i vzgoji in skrbe za zadovoljitev : vseh ostalih kulturnih potreb j gojencev. Gojenci imajo priložnost, da se po lastnih željah in j sposobnostih vključujejo v raz-I ne sekcije, ki jih vodijo znani i strokovnjak; glasbeniki, slikarji, : kiparji in drugi Med šolanjem j obiščejo gojenci vse beograjske muzeje, enkrat na mesec pa si | ogledajo tudi najzanimivejše tekme in druge nastope Vse to pa so le posamični podatki iz življenja in dela gojencev vojnih akademij, vendar zadostujejo, da pokažejo, kako vzgaja ljudska država bodoče oficirje naše mlade Ljudske armade na strokovnem, poetičnem in splošno kulturnem področju. Tudi letos bodo spet sprejemali gojence v vojno akademijo v Beogradu. Vsi mladinci, ki se zanimajo za podrobnejše pogoje življenja in dela v vojnih akademijah, lahko dobe na Društvene smučarske tekme v Krškem V petek, 4. marca, je imelo TVD Partizan Knško društvene smučarske tekme. Sodelovalo je 92 tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati tekmovanja so naslednji: Smuk za člane: 1.—2. Dolinšek, Zibert 31,4, 3. Potisek 31,7. Slalom za člane: 1. Zibert 38,8, 2. Potisek 40,9, 3. Žuraj 49,3. Smuk za mladince: 1. Koritnik 27,9. 2. Žnideršič 32,7 3. Germek 34,7 Slalom za mladince: 1. Košo-rok 38,9. 2. Naroglav 53.4 Smuk za pionirke: 1. Lileg 19.5, 2.—3 Božičnik in Strubelj 21,0. Smuk za pionirje (10—14 let): 1.—2. Mišo Zgomba in Kreutz Jurij 26,0. Smuk za pionirje (do 10 let): 1. Černetič 13,5 2. Falkner 15,0, 3. Malešič 16,5. Cicibani: 1. Bizjak, 2. Seler, 3. Hiti. Da so se zlasti pionirji ’-n pionirke udeležile tekem v takem številu, je v prvi vrst; zasluga društva, ki je v letošnji sezon; razdelilo preko 100 parov smuči mlademu naraščaju Tudi Brežičani so priredili smučarske in sankarke tekme 2. Petan 38,0, 3. CoUa V soboto, 5. marca, ie bilo na Čatežu zelo živahno. TVD Partizan Brež ce je organiziralo iam smučarske in sankaške tekme, katerih se je kljub delavniku udeležilo okrog 60 tekipovalcev Najprej so se pomerili pionirji in pionirke na sankah. Najboljše med njim: sta bila Gregl in Spo- 34.8, 41.9. Smuk za dane: 1 Bojde 35,7, 2. Vogrinc 36,0, 3. Škrabel 36,6. Slalom za člane: 1—2 Bojde, Vogrinc 16,2, 3. Skrabel 36 8. Skoki na 15-metrski skakalnici: 1. Bojde 15 m, 2. Verban* lrjeva, od smučarjev pa Les Ra- Dolenc51Z0 m. Slmč‘C 12"5 T Vojnem odseku v Krškem vsa j 30,0 do in Setmc Mojca. Ostali rezultati so bili naslednji: Smuk za mladince: 1. Kolar 28,2, 2. Cirnski 29,4. 3. Grabner potrebna in obširna pojasnila. Ni lepšega za zdravega, pogumnega mladinca, kakor biti oficir naše armade, katere prvi vojak je tovariš Tito! Kapetan 1. ki. Dušan Opačič Smuk za mladinke: 1. Žagar Meka] navodil o gripi Gripa ali ep’demična influenca se je zadnji čas razširila po _______________________ svetu in tudi v našem okraju. sledno gradi socializem na pod- i £red mesecem je razsajala v Ita- _________*____________________s,.,, lli' in Nlamniii V N«n; Bolezen se prične nenadno mrzlico, glavobolom, boleč nami Hokej v Brežicah V soboto, 5. marca so imeli brež ški hokejisti v gosteh Kar-lovčane, da b odigrali dve prijateljski tekmi v hokeju na ledu. Hokejisti Krke iz Brežic so se proti Železničarju iz Karlovca v prvi tretjini .gre dobro izkazali. Občinstvo je b lo prepričano, da hrbtenici kosteh ' in mišičju j bod.°. ^mačmi zmagali, saj Bolnik prav: da se počuti kot bi bi] pretepen. Razen tega ma c«*_____j— . _________ ______________ _____- , pekoče bo’edine v grlu. tempe- ; kovnemu pouku, tako da posta- j si nenehno prizadeva, da bi vsi nas P a je bila v večjem obsegu 1 raturo do 40° C in suh kašelj, aejo gojenci v času šolan;a moj-j naš; delovni liudje spoznali ! y Sarajevu, Mariboru ;n v Ljub’ Pri majhnih otroc h so lahko tu- stri vojnih veščin in dosežejo; marksistični svetovni nazor, k: j Ijani. Pred št Tinajstimi dnevi j di krči. Čez nekaj dni lahko do- vse potrebno znanje, ki ga mora ' je toliko potrebne j ši ljudem, ki j sm° . imeli manjšo epidemijo v : bi bolnik bolečine v všes h I j Brežicah, kjer je v internatu j vnetje obnosnih votlin in celo ' i obolelo nad 50 d jakov Vsak | virusno pljučnico. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE dan opažamo, da se širi bolezen j v glavnem preprečujemo gr-- naše bolnice Anica, Lenart - dečka; Zokalj ' žriev e ni terjala UtošnjTTpi- ' Pffc Z dobro osebno higieno. Bol- Ljub.ca, Cerklje - dečka; Mr’ de^a % “a iSa Z-\^ “ p;,U,B' vodili 4 : 1 Na žalost pa sta bili drugi dve tretjini za domače neuspešni. Domačin, so klonil; pred gosti Železničar i7 Karlovca je V Brežicah je zadnje čase veliko zanimanje za zimsk šport. Navdušeni so zlasti pionirji, pa tud. starejši ne zaostajajo dosti za njimi, saj je tekmam prisostvovalo preko 100 gledalcev. V porodnišnici so od 20 2. do 6. 3. 1955 rodile: Jankovič Marija, Senovo — deklico; Jerkovič Ivanka, Zadovi-nek — deklico; Zvar Alojzia, Sedem — deklico; Kerin Marija, Straža — deklico; Šoln Frančiška, Senovo — deklico; Než č Ljubica, Rozga — dečka; Prte-njak Jožefa. Veliki dol — deklico; Vrstovšek Angelca, Biežice — dečka; Novak Marjana, Lenart — deklico; Pšeničnik Veronika, Ma]; Obrež — deklico; Miševič Olga. Brežice — deklico; Preskar Nada, Krško — deklico; Volk Frančiška. Sobenja kac Albina, Lenart — dečka; Zupanc Ida, Senovo — deklico. Piltaver Dragica. Krška vas — deklico; Kostrevc Terezija, Blatno — deklico; Podgoršek Marija, Podgorje — dečka; Beribak Ljudmila, Sobenja vas — deklico; Vdovic Anica, Kumrovec — čaja. pljuje. v bližini drugih oseb. Tzo-g.bat. se mora skupne uporabe , 5'r pa *e bj.!a v Pr,e.te*cle.™ st.P; brisače in jedilnega pribora za -e ju prava s.ba. Vecj. epidemiji časa večje epidemije je preoove-crriDe leta 1889 (imenovana 1 j____ -.f ■ .. f-V.............. gripe leta 1889 (imenovana »ruski nahod«) n 1918. leta »španska«), sta zahtevali ogromno žrtev. Tedaj je obolelo okrog 500 milijonov ljudi, od katerih dečka; Lisec Jožefa. Laze — deč- je umrlo okrog 22 milijonov, ka; Šepetave Pepca, Zgornja Su- Bolezen povz-oča poseben vi-šca — dečka; Kuntarič Anica, rus Vendar sam virus ne po-Pristava — dečka; Kuhar Jožefa, vzroči tako hude bolezni, pač pa Kovačev hrib — dečka; Kraljec povzroči težja obolenja skupno Anica, Kraljevac — deklico, Ke-ne Jožefa, Podgorje — dečka; vas — deklico; Balič Amalija, . Dujafov č Rozalija, Ve'ikj Obrež Ravne — dečka; Vovčak Rozik?.. ; — dečka; Škofljanc Vera. Dol-Brestanica — deklico; Deržič nje Skopice — dečka; Mihelin Ivanka, Rigonce — dečka; Novak Marta, Zgornja Sušica — dekli- Spomin na italijansko ofenzivo na Gorjancih (Nadaljevanje s 3 strani) gijski kasarni« kot talec. Nato so ga odpeljali v Italijo, od koder se je vrnil spomladi 1944. Naslednjo noč smo sklenili odpotovati. Prebiti smo se hoteli skozi sovražne zasede, ki so bite postavljene še na vseh krajih. Čimprej smo se hoteli zbrati na domenjenem zbornem mestu Na pohodu sreča ni bila z nami V jutranjih urah 5. novembra smo naleteli na močno italijansko kolono v Starem gradu Okupator je ujel tovariša Tone ta Gerdov.ča in Ivana Leniča ki so ju na mestu umor li. Ostali smo se rešiti in prispeli k osamljeni domačiji aktivista Franca Dragana v Mladju. Zelo smo se razveselili, ko smo našli tam nad štirideset tovari šev s komandantom Dušanom. Pozdravljal smo se in pripovedoval) svoje doživljaje Obz'a'o-vali smo izgubljena tovariša, obljubili maščevanje in obsodb: vse tiste, ki so se lahkom selno predali sovražniku in izdali domovino. Sovražna ofenziva na Gorian ci'h je bila za nami, mi pa smo svobodni, z novimi izkušnjami in pesmijo, korakal novim borbam in zmagam naproti. Leopold Dečeko co; Milanovič Dobrla, Brežice — deklico; Koren Olga. Stara vas — deklico; Vizter Terezija Velika vas — deklico. Čestitamo! delovanje virusa z naknadno infekcijo z bakterijam . Dispozicija (sprejemij vost) za influenco je splošna. Bolezen prenaša s kapljično nfekcijo. Najbolj občutljivi so otroci nad 5 let starosti in m'adostniki, manj otročk in starci. Inkuba-1 c’j a traja nekaj ur do 2 dni. Za-j to je razumljivo hitro širjenje bolezni. dano sestajanje v javnih prosto. r il, šolah , m cerkvah, ker na ta način prenašaš bolezen na zdrave. Ne obiskuj bolnikov ca gripi! Zdravljenje: Proti komplikaci-; jam zelc uspešno uporabljamo sulfonamide in pen c lin, ki ra na sam virus ne učinkujejo. Dobro se je obne- el kinin in v Jama C Sicer dajemo sredstv . : proti vročini in ublaženju bolečin (Piramiden) Bolnike za gripo rado zebe, zato j.m dajmo tople pijače in termofor. Vsak, tudi nav dežno lahek bolnik, j spada v posteljo! Dr Miroslav Krištofič san tar m inšpektor KRONIKA NESREČ Franc Skinder, dijak Iz Brežic, si je dne 4. marca 1955 pri smučanju zlomil desno nogo; Vinko Banič, delavec pri Tehniki v Cerkljah, je 28. februarja, nabiral premog v baraki, pa se je vsled snega podrla streha barake in je Vinku Bamiiču pri tem zlomilo nogo. POPRAVEK Dodatno k obvestilu »Preveč v ,a in savske vode«, ki smo ga objavili 26. 2. 1955 sporočamo premagal Krko iz Brežic s tes- , po naknadnih obvest lih M F. nim rezultatom 7:5 (1:4, 4 : 0, ' j7 Loga in našega sevniškega do-2:1): . j pisnika, da imenovana ni padla Povratna tekma, ki naj bi bila v Savo zaradi alkohola, ker ie v nedeljo, je odpadla zaradi no- spila le dve šilcj zganja, temveč vozapadiega snega da se ji je primerila nesreča. ritoajie in ftoflažt KINO BREŽICE predvaja od 14. do 17. marca: Ingrid Bergman v premieri amer. filma »SLAVOLOK ZMAGE« s predfilmom; od 18. do 20. marca: Hans Mo-ser v avstrijskem filmu »DVA V AVTU«. F. N. 8. KRŠKO predvaja 12. marca ob 20. uri in 13. marca ob 18. in 20. urj francoski film »LEPOTICE NOČI«; 16. in 17. marca ob 20. url italijanski film »ZA DVA SOLDA UPANJA«. KULTURNI OBZORNIK' — Tako. sedaj bom, upam vsa, mel mir.. leka m sli ob zakFuiu Tedna kultura v Kcslanievic * s Kakor znano, smo imeli v Ko- bila akademija stanjevici v dneh od 5. do 13. srce, katero je Neiztrohnjeno značilnejših pesm;. dve zborov- druga znamenita umetniška obiskalo okoli ski skladbi na Prešernov tekst, imena iz davnine. Mnogi pred- februarja Teden kulture, kate- 700 ljudi. Dvorana, ki ni majh- drama Prešernovega življenja II- meti So take vrednosti da rega se je udeležilo nad 5000 na, je bila nabita do zadnjega ke Vaštetove, nekaj narodnih se z njimi ponašal marsikateri -judi, kar pomeni, da je sleherni kotička. Prireditev so pod vod- plesov ;n nič drugega. Vse' to muzej, če bj jih imel. Kostanje Vičan obiskal tiste dni stvom učiteljskega zbora prir e- smo povezali z lepo spremno be- „ ’ '. vsaj dve prireditvi. Za podeže- dili člani SKUD in pionirji. Že sedo in postavili na oder. Seve- razstava Pokazala, da bo v -je je to vsekakor izredno, zato tu se zdj potrebno pribiti, da je da smo poskrbeli, da je bila sle- nasc™ mestu v prihodnje treba se bomo ob tej manifestaciji zgrešeno mišljenje, da se ljudje herna pesem na svoj način po- orSan:zirati majhen mestni mu. ' ulture malo zadržali. ne udeležujejo rad; proslav. Ni dana se pravi, da n sta bili niti ZfJ’ ,,kl, bl L”el1.v SVO',lh Misel, da b) tudi v Kostanje- res! Poskrbite, dragi prijatelji, dve pesmi tehnično enako izve- ^k^ je'mŽmesto vici praznovali Teden kulture da te proslave ne bodo moreče, den1-. Vse to dale akademiji vi- kar je naše mesto lahko po-.*ZZiT„ - , Kmture’ enolične in brezbarvne r>» se dez žlahtnega mozaika in v^ to nosno- Nešteti vtisa, kj so na- ,e bila sprizena ze lani saj smo lindie vselei rad^ude ’e nu’no potrebno, da se izogne P’-sanj v knjigi vtisov z vso to- prireditev žT aniTmo pnrS MS £ in Smiv morečem" ^dušju. ki ga plino in ljubeznijo, nas spodbu- Si oSli da se ZstvarHo- vsakega osvoji, seveda Z za- ut^ne Proslav^ ]a]° k temu to nam daJG]° Drugo uspelo prireditev pred- poguma za tako akcijo. rmtuss Z&FSZSZZZZ j? ™ 5ro obnese in smo zato za letos hteva t9ka prireditev mnogo več f |,r rea‘!fv Pye«- w « rtpravill ob^ejM sporS dela in potrpljenja kot režija stavija razstava starožrinosti in Kulturni teden je bil za vse /seh prireditev je bilo s'mno^ katerekoli .drame ali komedije; 1*tu‘lurnjn ro je ni- naše prosvetne aktiviste poln /itvamj vred dvanaist Tu s,o to tu je vzrok, da so naše dvo- f dniga^ razstava našega SKUD bogatih izkušenj, sprejem pri /itvami vred dvanajst. Tu sjo poleg treh filmskih premier, ki ■o ožno'st, vštete še naslednje pri- ob proslavah dostikrat ’* letošnji sezoni. Za to razstavo občinstvu pa opozorilo, da naše smo zbrali' vse predmete, ki delo ni bilo zaman. Kako čudo-toliko Sst 1 všteti še3 naslednji pri- p^t^^^’u^ra^dela kaVk°r toIiko kulturne vito priznanje prosvetnemu de- od-tve: razftava JS^ostf to In naporov, p« vrže puSko v ko- ll/ri ^ ^ ^ Je ^ ^ :ulturnih spomenikov mesta in Videli smo _________________________ mzo- Vsako delo je združenp s "l”. P-*?*,' “U, n '. ‘^1 “““ V veži Doma kulture sreča Tditev ob priložnost' delitve vesi;i0 i,n humanizmom, biti . ,s° blle epo araI^iran^ ta & Pa v prvem nad- Rrešemovih nagrad na akti^ek mora' nesebičen in nnitr-idllčv. sta.r,Pske narodne noše železna stropju.« jima odgovori. : - ' Napori pr rediteljev v Kosta- Rccatoiki iz nekdanje kovnice »Potem bova pa morala po n levici to pot nico bili zaman, denarja itd Posebno pozornost stopnicah!« »i..j—n_ 1. li, ... ......_______ co vzbujali predmeti.............. "im mlad'm kulturnim delavcem in aktivistom. Vse te pri- •editve pa morajo bit.; dostopne dva. Zato so bile brezplačne. "KUD Lojze Košak je dalo na "azrno! a go ves svo j rezervni 'ond, ki ga «e nabralo v lrtcšnii '"»oni, in tako omogočilo izved-' e tega lepega načrta. Nmspeleiša prireditev je Akademija je bila do skrajnost: vzoujaii predmeti iz daljne čim širšim piaštem "našegaTuud- Prf^irnnz prireditev, ki so jo ^t^Sš^eto™ zrn” ljudje temu pr.merno tudi na- stopri v Središče svetovnega zan,- T.KP„. grajevali, saj so med zvaja.njem manja. Na razstavi so bile ktaj- } “ doživela« Pa sta' ni oe k alj m dobesedno cenefali. delovne obleke, de^nij p^-šč, , To pa tudi pribila nese m š’je- orkester z godali, bobni in gon- "a sta nje o odnosu ljudi do te vrstu Som itd Posebno vrsto paše prireditev Pa so predstavljale slike. Na Pa k=fj le bilo na »poredu bo- razstav: smo vide-li Laverja ozi- toplo ti je pri srcu, če vidiš ste rekli Neka! Prešernovih naj- roma njegovo $olo Tominca in da si ga resnično razveselil. »Nič zato, vama bom pa pomagal!« Pa .sta mu o-ba hkrati odgovorila: »Kaj takega pa še šla in bila ginjena. Kako malo je treba, da razveseliš našega človeka in kako SEVNICA predvaja 12. in 13. marca ameriški barvni film »DVOBOJ OB SREBRNEM POTOKU«. KOSTANJEVICA predvaja 13. marca angleški letalski film »MREŽA«; 16. marca ameriško barvno pravljico »DUMBO«. BRESTANICA predvaja 16. in 17. marca italijanski film »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO«; od 18. do 20. marca ameriški barvni film »NIAGARA«. SEJMI Za okraj Krško; 15. marca na Zdolah, 16. marca v Cerkljah, 18. marca na Bizeljskem, 18. marca v Vidmu-Krškem. Za okraj Klanjec; 14. marca v Kraljevcu, 18. marca v Dobra vici. Opozorilo Sanitarni inšpektor okraja 'trško opozarja, naj ljudje ne kupujejo od neznanih prodajalcev raznih zelišč. Neka ženska je pred dnevi proda‘ala v Mrčnih selih pri Vel. Kamnu koreninice, ki so baja »dobre za živce«. V neki družini v tej vasi, ki je iz takih koreninic 'kuhala čaj, se je zastrupilo za-"adj tega šest ljudi. Rešila jih ie le takojšnja zdravniška po-noč. Ne nasedajte mazačem in ne uživajte čajev in podobnih »zdravil« iz zelišč, ki jih ponu-'ajo neodgovorni posamezniki. MALI OGLASI UGODNO PRODAM 18 arov vinograda in nekaj gozda v bližini. Krškega v Osredku. Naslov v upravi lista. PRODAM POSESTVO 3 ha, vinsko klet s stanovanjem, nov vinograd, sadovnjak in gozd v bližini železniške postaje. Lega prisojna ki zelo primerna za sadinrstvo. Vora-šajte pri pri Francu Arhu, Stari grad 13, Videm. fGUBTLA SE JE 28. II. 1955 LOVSKA PSICA, brak ja-zbe-čarka. temnorjave barve, stara 10 mesecev. Kdor hi kaj vedel o njej, naj javi proti nagradi Lovski družini Videm. UPOKOJENEC, inteligenten, soliden vdovec, išče domačo oskrbo prj dobrosrčni čedni kmečki ali mestni gospodinji. Resne ponudbe na upravo lista po »Zaupanje«. Lastnik in zdajatelj Okrajni adboi Socialistične zveze delovnih l.jud Krško Izhaja vsako soboto - Urejuje uredpišk, odboi Odgovorni urednik Tone Gošnik - Naslov uredništva m uprave POSAVSKI TEDNIK V’dem-Krško 1 - Telefon uredništva ir uprave Krško 17 - Tekoči račun pri Narodni banki podr Krško št 615-T-145 - Letna naročnina 400 din, polletna 200 dm, čcUlietDa 100 din — Posamezna številko 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru