Ali gre gradbeništvo iz krize?
Večja investicijska dejavnost v lanskem letu in boljši obeti za letos, predvsem ob pogoju, da bomo pričeli graditi avtocesto Bratstvo in enotnost, hidroelektrarne na Savi in Muri, 3700 stanovanj iz pro-grama ZIS in dmge infrastruktume objekte, dajo nekaj več optimi-zma, da bo gradbeništvo le izšlo iz krize, ki traja že več kot pet let, so povedali komunisti Gradisa iz Ljubljane v razgovom s predstavniki CK ZKS, skupščine SRS, IS skupščine SRS, predsedstva ZSS in go-spodarske zbornice Slovenije. Razgovorje bil v sredo 25. februarja in so se ga udeležili Vlado klemenčič, Sonja Lokar, dr. Janez Šinkovec, Saša Skulj in Vinko Franjo.
Po uvodnih temah o prenovi zveze komunisiov in spremem-bah ustave in zakona o združe-nem delu je stekla beseda o polo-žaju gradbeništva v slovenskem gospodarstvu in v vlogi Gradisa in njegovih razvojnih usmeri-tvah.
Slovensko gradbeništvo je do-seglo dokaj visokotehnološko usposobljenost, kar dokazuje z gradnjo najzahtevnejših objek-tov doma in na tujem. Vendar je v zadnjih dveh letih vse manj dela na tujem, kar povečuje konkurenco doma, ki je dosti-¦krat nelojalna in ob močni poli-tični podpori. Kljub težavam pa je delež izgub gradbeništva pod slovenskim povprečjem, dosti-krat tudi na račun nizkih osebnih dohodkov gradbenih delavcev, saj je znano, da so na repu slo-venskega gospodarstva. Ravno nizki osebni dohodki pa so bo-trovali množičnemu odhodu strokovnjakov iz gradbeništva, kar je za gradbeništvo predstav-ljalo hud kadrovski udarec. Po-ložaj še poslabšuje vsako leto vse slabši odziv učencev za vpis na srednje gradbene šole in grad-beno fakulteto.
Te težave niso obšle niti Gra-disa, ki je najstarejša in naju-
spešnejša gradbena organizacija v Sloveniji, kar dokazujejo tudi podatki o poslovanju v lanskem letu. Gradisovci so.ustvarili 91 milijard dinarjev celotnega pri-hodka, kar je bilo za 136 odstot-kov več kot leto prej in 63 od-stotkov nad planom. Ob tem, da so bile ravno Gradisu zaupane največje slovenske naložbe, kot so: jeklarna 2 na Jesenicah. pre-nova in razširitev zmogljivosti ostalih slovenskih železarn, gradnja 60.000-tonskega silosa
za žitarice v Luki Koper, nova tovama glinice in aluminija v Ki-dričevem in še nekatere, se je povečalo tudi število zaposleniih na skoraj 7000delavcev v dom<o-vini in čez 300 v tujini.
Tudi osebni dohodki v Grra-disu so temu primerno naraščaili, tako da je lani povprečni oseb^ni dohodek znašal 116.130 dinaar-jev, kar je nad povprečjem sHo-venskega gradbeništva in iše vedno. dva odstotka pod pow-prečjem slovenskega gospodaar-stva.
Osnovna usmeritev, da bocdo tudi letos in v prihodnje poveč?ali delež Gradisa v slovenske:m gradbeništvu, je bila osnova g^o-spodarskega načrta za letos.. v katerega so zapisali. da boodo ustvarili 170 milijard dinarj^ev celotnega prihodka na gradbiščiih doma.
CVETO PAVLIN