JNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 •ima L nadstr.). Uradns ure za stranke so od 10. do 11. loldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in mikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne _	sprejemajo	:	: :
liROCNlNA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za ijMlio-0'T8ko in Pesno K 21-CO, polletna K 10-80, četrtletna »5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznlfr«? .* .• .•	ob	pol	11.	dopoldne.	\ \ •
UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna pelitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserntc sprejema upiavništvo.
Nefrankirana ali premalo frankiranu pisma se ne sprejemajo
■ i	Reklamacije	lista	so	poštnine proste.	"	—
Stev. 660.
11	'	-	-..	-TT-ST.................	-	.......
V Ljubljani, v ponedeljek dne 18. avgusta 1913.
Leto III.
Dopolnjeno je!
Od vsega, kar je bilo telesnega, je ostal le Itnpček pepela: čisti ogenj je ločil snovi, ki so nesfavljale Beblovo truplo, da so se razplavale l«a vse štiri strani sveta in se spojile z vesolj-|Gostjo, iz katere so prišle. Smrt je vzela, kar |l fc zapadlo. Toda ob zadnjih ostankih in ob Doiuinu na moža, ki se je bojeval od zgodnje mladosti pa do zadnjega diha, se ne spodobi ihtenje in stok. On, ki se je za vse čase poslovil od nas. je bil bojevnik; miljoni, ki so ga ljubili in mu sledili, so vojščaki. Globoko je žalOr vanje za junakom, čigar prapor je vodil k zmajam in bridka je misel, da ga ne bo nikdar več; jloda žalovanje za Avgustom Beblom je žalo-I vanje pogumnih src in močnih duš. Zastave se [klanjajo, srca se stiskajo, ali stiska se tudi pest okrog meča, ki ga je vihtel voditelj, pa ga nezlomljenega zapustil armadi, da ga nosi dalje Inaperjenega proti sovražniku, dokler ne završi taditja zmaga zadnjega boja in ne zavlada s svobodo mir!
Avgust Bebel ie šel od nas m na njegovi tadnji poti se je izkazala vsa neizmerna ljubezen ogromne armade delavstva, ki jo je užival pokojni vodja kakor le malo ljudi v vseh tisočletjih človeške zgodovine. Koliko dežel, koliko narodov je bilo zastopanih na tem izrednem pogrebu! Kakšna nepregledna truma živih je tledila krsti, v kateri je ležal mrtvi vojščak!
In vsak, kdor je korakal v tem velikem spre-I vodu, je čutil: Bil je naš! In vsak, kdor je prišel Itz daljnega kraja, je lahko dejal: Z mojim jezikom govori in z mojim srcem čuti tisoč in tisoč I najboljših članov mojega naroda.
Vsa Evropa, ves kulturni svet je bil zbran ... krsti, v kateri se je izpreminjalo Beblovo truplo v pepel. In naj je bil tragičen povod t'jmu [nenavadnemu zboru, njegova sestava ie blažila žalost, ker je pričala o velikem boga.«.tvu dopolnjenega življenja. Preko žare. v kateri so Uliranieni zadnii snovni ostanki bojevnika, gre pogled v neskončne daljave, v katere drže iota [mveštva. Tudi njegove oči so zrle v te daljave. tudi njegova roka je krčila pota, in "-daj, ho ni več njega- je med nami njegovo del ), ki L* neumrioče. Ako bi mogla njegova usti še tovoriti bi klicala mogočno kakor nckd?j na delo in na boj, in Pr«d .n.?mi bi k»rakal tja. kjer se blešče najsvetlejši cilji
Njegovi mani ne zahtevajo solz in ihtenia. Z delom in bojem bo proslavljen njegov spomin ker ie bila to vsebina njegovega življmja. Dokler bodo žarele oči zatiranega ljudstva koprnečega v svetlobo, dokler bo na svetu <ive Uelje za svobodo, dokler se bode uporne «'uše dvigale v prometejskem hotenju in kljubovanju, bo Avgust Bebel živ. In kadar razbije deav-Uki razred, ki ga je pokojnik učil samozavesti jn plemenitega ponosa ter mu vdihaval svojo bojevitost, zadnje verige: kadar pokoplje osvobojeno človeštvo razredne ntzlike, pehajoč iga v sužnost najsurovejšega in najbrutalnejš ga malika; kadar se zbere prerojeni rod na pnz-novanje svoje najsijajnejše zmage, tedaj bo na pročelju hrama Svobode in v srcih svobodn ?a Njfldstva med prvimi zapisano ime Avg1 ta | Bebla.	t
NA MRTVAŠKEM ODRU.
(Posebno poročilo.)
C u r i h , 16. avgusta.
Iz C hura ie bilo Beblovo truplo prepeljano jem. v to mesto, ki ga je pokojnik posebno ljubil in kjer so tudi smrtni ostanki njegove fene našli počitek. Sam je želel, da se shrani hiegov pepel tukaj. Ko se je pripeljal vlak, v katerem je bila krsta, je bila na kolodvoru .ti rana velika množica tukajšnjih delavskih organizacij s povitimi zastavami. Načelstvo stranke ;n večje število zunanjih sodrugov je bilo jukaj. Potem so truplo prepeljali v »Ljudski jjon?«. kjer je bila velika dvorana izpremenjena y mrtvaško sobo. Tukaj je živi Bebel včasi navduševal poslušalce, ki so srkali njegove be-jede: tukaj počiva zdai mrtvi Bebel. Dvorana je vsa črno zagrnjena. V sredi se dviga oder, »a katerem leži Bebel v odprti krsti. Vseokrog pa je cveten vrt: Venci, šopki, cvetlice v loncih. vse pisano in vse duhteče. Ob krsti stoje Itirje sodrugi na straži. Beblovo obličje je ne-jzprenienjeno in v smrti še skoraj polepšano. Lasje nad visokim čelom so beli kakor sneg. Od jutra do večera roma okrog te krste nepregledna množica, večinoma delavstvo, pa tudi mnogo pripadnikov drugih slojev. Izmed znanih prvakov socialne demokracije so tukaj dr. Viktor Adler, Skaret, Poppova iz Avstrije, Thomas m Bračke iz Francije. Keir Hardie iz Anglije, Plehanov in Balabanova iz Rusije; in drugi. — Mestni svet v Curihu je položil venec pred krsto in določil svoja člana dr. Niigelija in ir. Erismgnna, da ga zastopata pri pogrebu.
C u r i h, 17. avgusta.
Priprave za pogreb so v polnem tiru. Od *utra orihalalo z vsakim vlakom množice od
vseh strani. V Curihu sc zbirajo ogromne trume delavstva iz Švice in iz Nemčije. Vsi člani načelništva nemške socialne demokracije so tukaj; odsoten je edini sodrug Haase, ki še ni okreval izza zadnje operacije. Nemških socialno demokratičnih poslancev je oseminosemdeset navzočih. Po vseh cvetličnih trgovinah po mestu so razstavljeni venci, večinoma z rdečimi trakovi, vse za popoldnevni pogreb. Vse potrebne odredbe so že izdane in določena velika množica rediteljev.
POGREB.
(Posebno poročijo.)
C u r i h, 17. avgusta.
Beblov pogreb je napravil nepopisen vtisk. Lahko se pravi, da se ga je udeležil ves Curih, razuntega pa neštete delegacije iz vseh krajev Švice, Nemčije in iz ostalih evropskih držav. Sedanji Curih sploh ni vklel takega pogreba.
Opoludne so dvignili krsto v »Ljudskem domu« in so jo prepeljali v hišo na Schanzen-bergn, kjer stanuje njegova hči Frida Simon. Na dvorišču so se zbrali sorodniki, zastopniki nemškega državnega zbora, curiškega mestnega sveta, kantonskega zastopa, ter zunanje delegacije. Vse ulice v okolici so sc napolnile z nepregledno množico. Cela armada rediteljev je imela opraviti, da je vsem oddelkom nakazala mesta. Razvijalo pa se je vse v najlepšem redu brez najmanjše nezgode.
Ob 2. popoldne so v hiši žalosti vzdignili krsto, med tem ko je godba igrala koral. Potem se je sprevod jel pomikati. Spredaj je korakala godba. Sledilo je petsto članov organizacij lesnih delavcev in kovinarjev, ki so nosili vence. To število ni zadostovalo. Vseh vencev ie bilo okrog tisoč, tako da so jih morali cele hribe voziti. Za venci je prišel voz s krsto, potem sorodniki, nadalje zastopstvo nemškega državnega zbora, delegacije iz tujih držav, zastopstvo curiškega kantonskega sveta, zastopstvo narodnega sveta (švicarske vlade), predstojni-štvo iieir/^e socialne demokracije, oficielna zastopstva švicarskega delavstva, delegacije iz Nemčije, potem na v nepreglednih vrstah politične in strokovne organizacije s svojimi zastavami in s črnim florom in z godbo.
Iz Avstrije so bil navzoči dr. Viktor Adler, Slcaret, Hueber., Poppova, Nemec, dr, IJriderik Adler in drugi.
Sprevod se ie pomikal skozi ulico Raniš, preko nasipnega mostu skozi Talstrasse. preko Sihlskega mostu, skozi Badenerstias.se do mestnega pokopališča na Sihlu. Povsod, kjer ie šel izprevod, je bil po ulicah gost špalir, kar ni našlo prostora tukal, je pa zasedlp vsa okna, balkone, sploh vsak prostorček, odkoder je bilo mogoče videti sprevod in eventualno vreči rdeče cvetke na krsto.
V cerkvi sv. Jakoba so ves čas zvonili zvonovi.
Zaradi ogromne udeležbe je bil vstop na pokopališče omejen. Le oficielne delegacije so dobile vstopnice h krematoriju, kjer je imelo biti Beblovo truplo po njegovi zadnji volji sežgano.
Tukaj so govorili: Sodrug Molkenbuhr v hnenu v načelništva stranke, sodrug Fischer y imenu socialističnih poslancev nemškega državnega zbora; sodrug Legien v imenu strokovne komisije: sodružica Zetkin v imenu organiziranih žena. Izvajala je: Zene se spominjajo prebujenja, ki je prišlo od sodruga Bebla, ki jim je pokazal smoter socialističnega ideala in s tem podal njihovemu življenju veliko večjo vsebino nego jo daje sama zahteva po enakopravnosti z moškimi.
V imenu avstrijskih socialističnih strank je govoril dr. Viktor Adler, ki je dejal: Bebel živi dalje v nas vseh. Njegova beseda nam bo tudi v bodoče podajala v težkih urah moč. Bebel je mogel toliko storiti, ker ni ljubil le človeštva, ampak tudi človeka. In ne vidi več obljubljene dežele, videl ie pa še pohod bojujočih armad, ki bodo zmagale.
Nadalje so govorili za francosko stranko zedinjenih socialistov Bračke, za ameriško stranko HHlquitt. za angleško stranko Keir Hardie, za rusko socialno demokracijo Plehanov, za italijansko Balabanova
S	tem so bili poslovilni govori končani. Zbor je zapel, nato pa se je truplo izročilo ognju. Silno je zažarelo, v kratkem je bilo telo izpremenjeno v pepel. Ognjeni proces je napravil nepopisno blažilen in povzdigujoč vtisk. Zbrani pepel so takoj shranili v žaro in jo namestili poleg posode, v kateri je shranjen pepel njegove žene, blizu spomenika pesnika Oottfrieda Kellerja in groba Ulrika Huttena.
Za množico se je sočasno priredil žalobni zbor pod milm nebom na velikem travniku blizu pokopališča. Tukaj je bilo postavljenih več govorniških odrov, s katerih so govorili David za nemško stranko, Skaret za nemško stranko iz Avstrije. Nemec za češkoslovansko stranko, dr. Adler za poljsko in za jugoslovansko Stranko.
KO JE SLUTIL SMRT.
Poročali smo že, da je bil Bebel še meseca maja na francosko-nemški medparlamentarni konferenci v Bernu, kjer je zadnjič javno nastopil. Ko se je vrnil s te konference, je pisal iz Curiha dne 20. maja svojemu prijatelju so-drugu Manzu sledeče pismo:'
Dragi sodrug Manz! Previdnost je mati modrosti, če bi se mi na poti ali v Berlinu pripetila kakšna nesteča (srčna, možganska Kap ali pod.) imam pri sebi beležko, po kateri Vam bodo nezgodo brzojavno naznanili, da morete previdno obvestiti mojo hčer. Da bosta potem Vi in sodrug Lang stala moji sestri s svetom in činom ob strani, sem prepričan. Odredil sem, da se rnoie truplo sežge, pepel pa shrani v Curihu. Z zadnjimi pozdravi Vam in Vaši ljubi ženi — Vaš A. Bebel
Iz Beblovega življenja in delovanja.
OTROŠKA LETA.
Avgust Bebel je bil rojen 22. februarja 1840. v Kelmorajnu. Njegov oče je bil podčastnik. Družina je živela v prav slabih razmerah; plača očetova je bila tako pičla, da je bil glad dostikrat gost v družini. Naporna služba in pomanjkanje sta oslabita predčasno Beblovega očeta. Po petnajstletni službeni, dobi je težko obolel in ie šele po dolgi bolezni okreval toliko, da je zopet lehko mislil na delo. Dobil je mesto paznika ob belgijski meji. Ali dolgo ni zdržal v tej službi, iznova se ga je polotila bolezen tako močno, da je šele 3Sletni mož umrl. Brez vse pomoči je ostala z dvema otrokoma Beblova mati, zakaj pokojnine ni dobivala. V leseni leta 1844. se je poročila z bratom svojega yioža; ali tudi drugi soprog, ki je lepo izpolnjeval dolžnosti očetovske pri zapuščenih otrokih, je že umrl čez dve leti. In zopet je bila družina osamljena, zapuščena.
Mati sc je požtrvovalno trudila, da bi preživljala svoja otroka. V svojih » Spominih« piše Bebel o materi: »Koliko žrtvuje mati za svoje otroke, to sem doživel pri lastni materi. Nekaj let je šivala mati za svojega svaka -- bil je ro-kovičar — bele vojaške rokavice, par po 6 kr. Ta zaslužek je bil za življenje prepičel, za smrt prevelik. Ali tudi to delo je morala čez nekaj let opustiti; lotila se jo je jetika in zadnja leta svojega življenja je bila nezmožna za vsako delo. Bil sem najstarejši in zato sem moral oskrbovati naše malo gospodinjstvo. Kuhaj sem kavo. snažil sobo in jo ob sobotah umival; kositrno in pločevinasto posodo sem snažil. postiljal itd. in znanje teh del mi je v letih, ko sem potoval in ko sem bil v zaporu, prišlo prav. Pozneje niti kuhati ni mogla mati več in zato sva hodila opoldne z bratom vsak k drugi teti na obed. Za mater pa sva hodla po hrano, saj potrebovala ni mnogo, k različnim dobro situiranim družinam. Da bi naš položaj nekoliko izboljšal, sem hodil po šolskem pouku v neko gostilno postavljati keglje. Od tega dela sem prihajal navadno šele okolo desetih zvečer domu. ob nedeljah pa mnogo pozneje. Neprestano pripogibanje mi je pa povzročalo take bolečine v hrbtu, da sem vsak večer pristokal domu. Opustiti sem m§ral to opravilo. Drugo opravilo, ki sva se ga udeleževala oba z bratom, ie bilo v jeseni pobiranje krompirja na nj>ivah tele. Kadar je bilo megleno, mokro in mrzlo, ui bilo to opravilo prijetno. Ob sedmih zjutraj do mraka sva delala na njivah, ali vztrajala sva. ker sva dobila z plačilo veliko vrečo krompirja za zimo: razen tega sva dobivala vsako jutro, kadar sva šla na delo, velik kos češpljevega kolača, ki sva ga oba strastno ljubila.«
Leta 1853. je umrla Beblu mati in sedaj sta osirotela brata popolnoma. Avgusta je vzela k sebi teta, ki je imela v NVetzlarju mlin v najemu, njegovega brata, ki pa je že čez nekaj let umrl, je vzela druga teta. Pri teti je moral Avgust čvrsto delati. O veliki noči 1854 je izstopil iz šole in sedaj se je moral odločiti za bodoči stan.
VAJENEC. — NA POTOVANJU.
Mladi Bebel bi se bil najrajše posvetil rudarskemu strokovnemu pouku. Ali denarja ni imel. Postal je struparski vajenec. O svoji vajeniški dobi pripoveduje y »Spominih«: »Mojster in njegova žena sta bila prav poštena in ugledna. Vso oskrbo sem dobival pri mojstru, hrana je bila sicer dobra, a ne preobilna. Uk je bil prav strog in delavni čas dolg. Ob petih zjutraj sem pričel, ob sedmih zvečer nehal, odmorov ni bilo. Od stružnice k jedi. od jedi k stružnici. Kakor hitro sem zjutraj vstal sem moral prinesti 4krat do dve čebriei vode od 5 minut oddaljenega vodnjaka. Za to delo sem dobival na teden po štiri krajcarje. To je bil
ves moj denar, ki sem ga dobval v učni dobi. Med tednom sem smel malokdaj od doma, zvečer že celo ne in nikdar brez dovoljenja. Tudi ob nedeljah je bilo tako. Ob nedeljah smo največ prodali, ker so prihajali kmetje v piesto in kupovali pipe itd. in prinašali predmete v, popravilo. Proti večeru ali zvečer sem smel za dve ali tri ure z doma. V tem oziru ni biilo v vsem Wetzlarju vajenca, ki bi bil smel tako malokdaj na prosto hi dostikrat sem jokal od jeze. ko sem videl ob lepih nedeljah, da hodijo moji prijatelji in tovariši na izprehod. Jaz pa sem moral stati v prodajalni, čakati na kupce in smažiti kmetom umazane pipe. Ko nisem več obiskoval nedeljske šole, sem dobil dovoljenje, da smem ob nedeljah dopoldne v cerkve. Za obisk cerkve se ravno nisem ogreval.«
Razboriti vajenec je vse raje čital knjige in bral, karkoli mu je prišlo v roke. Od doma je imel nekaj zgodovinskih knjig, v katere se je zatopil z veliko vnemo. Bebel je nestrpno pričakoval konec pouka. Hrepenel je v svet, preletel bi bil najraje vsega. Ko je bil prost, je ostal Še nekaj časa v hiši svojega mojstra, ki je bil med tem Časom umrl. Potem pa je Šel na potovanje. Prehodil je južno Nemčijo. Badensko. Hessensko, prišel v Alzacijo, na Bavarsko in pozneje tudi na SalcburŠko. V Salc-burgu je ostal do konca februarja 1860. 1., kjer je bil tudi Član katoliškega pomočniškega društva. A ne vsled pobožnosti, temveč upal je, da se bo tukaj, kjer je shajališče delavcev, kaj naučil. Po večmesečnem potovanju se je vrnil v Nemčijo, kjer je delal po različnih krajih dokler ni ostal v Lipskem. Tukaj so ga zanimala stremljenja, ki so Šla za ustanovitvijo delavskih izobraževalnih društev. Razumni, po znanju hrepeneči mladi delavec se je z navdušenjem oklenil mož. ki so one čase učili delavce in kmalu je Bebel krepko sodeloval v delavskem gibanju.
BEBLOV VSTOP V DELAVSKO GIBANJE.
Takratno delavstvo ni še prav nič vedelo
o	svojih razrednih interesih, ni vedelo, da je na svetil nekaj takega kakor socialno vprašanje. Zato so pa delavci kar drli v društva, ustanovljena s pomočjo liberalnih voditeljev. Te vrste delavskih društev so rasla v začetku let (>0tih iz tal kakor gobe po toplem poletnem dežju.
V	Lipskem je bilo takrat politično življenje zelo živahno. Nekega dne je bral Bebel v demokratični »Mitteldeutsche Volkszeitung« vabilo na ljudski shod. kjer naj bi se ustanovilo izobraževalno društvo. Ta shod ie bil 19. februarja 1861. Bebel je bil tedai na prvem javnem shodu. Razvila se je ijebata in delavca Valteich in Fritsche sta zahtevala popolno samostojnost društva, ki mora biti politično. Pouk je stvar šole, ne pa. društva odraslih. Bebel sicer ni soglašal s temi govori, ampak silno mu je imponiralo, da so delavci tako krepko govorili z učenimi gospodi, ki so nosili na zborovanju zvonec. Društvo se je bilo ustanovilo in Bebel je pristopil še tisti večer. Predavateljev za znanstvena vprašanja je bilo dovolj. Tudi Liebknecht, ki je bil prišel v poletju 1865 v Lipsko, je večkrat predaval. Poleg tega ie gojilo društvo tudi pouk v francoščini, stenografiji, obrtem knjigovodstvu, nemščini in računstvu. Ustanovili so tudi telovadni in pevski odsek. K zadnjemu je pristopil tudi Bebel.
Pri novih volitvah v odbor je bil izvoljen tudi Bebel. Udejstvila se je s tem njegova' želja, govoriti javno pri debatah. Prijatelj mu je pripovedoval pozneje, da so se člani, ko je Bebtl vprvič govoril nekaj minut, spogleda-vali in vpraševali: »Kdo je ta, ki tako nastopa?« Bebla so izvolili tudi v knjižnični odsek in v odsek za zabave. Končno se je udeleževal tudi pouka v knjigovodstvu in stenografiji.
Kmalu nato se je pojavila v društvu opozicija radikalnejših elementov pod vodstvom Valteicha, ki je hotela preustrojiti društvo v zgolj politično in izključiti vsak pouk. Na občnem zboru leta 1862. je opozicija pogorela in k temu je mnogo pripomogel Bebel. kakor priznava sam. Opozicionalci so izstopili in ustanovili društvo »Voruarts« V tem društvu so prav živahno razpravljali tudi o sklicanja: splošnega nemškega delavskega kongresa. Za priprave krngresa so izvolili odbor, v katerega so poklicali tudi Bebla.
Že takrat ie mladi Bebel strme! nad taktiko libeialcev. Razpravljali so sicer na ljudskih shodih o ustavnih razmerah po posameznih državah, ali za Prusijo, kjer so vladale najslabše razmere, so se razmeroma malo zmenili. To dvojno mero je zapazil Rebe!, Kakor ie bil Še mlad. prav kmalu. Liberalcem je bila pač Pruska, kljub razmeram, ki so tam vladale, država.' ki edina zamore zvesti nemško edin-stvo tako kakor so si želeli in ki jih lehko ščiti pred vlado mas.
Metode, po katerih je poizkušal tedaj vladati Bismark. so bile metode Napoelona III.: izkoriščati obstoječa razredna nasprotja za
'svoi zistem hi še celo s splošno volilno pravico. Bismark je poizkušal izkoristiti za svoje interese delavsko gibanje proti liberalni bur-žvaziji.
Koncem avgusta 1862. je delavski shod v Berlinu tudi sklenil sklicati splošen delavski nemški kongres in sicer v Berlin. To je dalo lip-skemu odboru povod, da so stopili v stik z vodilnimi osebami berlinskega gibanja in so predlagali Lipsko za kraj kongresa. Oba odbora sia se zedinila in določila, da se skliče kongres v začetku leta 1863.
V	začetku leta 1863. je zboroval v Lip-skem »Nationalverband«, ki je odrekel delavcem interes za javne zadeve in jim priporočal, da na! varčujejo. Delavci naj bi bili le »duhovni« član Nationalverbanda. To je pospešilo ločitev od liberalcev. Delegatje lipskega centralnega odbora so kmalu nato našli pot k Lassallu, s katerim so dogovorili vse nadaljno postopanje.
Bebel je izstopil v začetku novembra 1862. iz centralnega odbora. Delo v izobraževalnem društvu ga j.>. prevzelo docela. Vsak večer, če ni bil na shodu ali seji. je prihajal v društvo. I akrat je bil še delavec, in je delal od šestih zjturaj do sedmih zvečer, le z dveurnim odmorom za obede. Bebel je bil ves začuden nad iz-premembo, ki se je izvršila na zunanje tako pr' odločilnih osebah. Ali v onih vročih, kipečih letih, se je izpremeuilo kmalu tudi njegovo naziranje. Tri leta pozneje, ko je hitela Nemčijo nasproti katastrofi leta 1866., se je iz-prememba dovršila tudi pri njemu, iz Savla je posta! Pav dl.	(Dalje,	prih.)
Dnevne beležke.
—	Cesar in državni pravilnik. Vprašanje, ^do je v avstro-ogrski monarhiji izmed cesarja in državnega pravdnika večji gospod, se bo zdelo vsem ljudem nesporno in vsled tega kar smešno. Pa ni. lo je naravnost klasično dokazal državni pravdnik v Zagrebu. Po sklepu bu-kareštskega inirn so razni monarhi izmenja-vali ined sabo brzojave, pa je tudi cesar in Ki alj Pran Josip brzojavno čestital rumun-skemu kralju Karolu. Vse te brzojave so objavljali vsi listi, ki imajo za to prostora in zanimanja. Tako je hotel tudi zagrebški »Obzor« objaviti Fran Josipov in Karlov telegram. V tiskarni je bilo že skoraj vse gotovo, rotacijski stroj ie metal zadnje iztise iz svojega žrela, kar se ie pojavilo nekoliko policistov, ki so pobrali \ H) naklado in jo odnesli s seboj. V Zagrebu iirajo namreč še vedno preventivno cenzuro n: časopisi se leliko konfiscirajo, preden izidejo, oploh se smejo tiskati šele dve uri potem, ko so oddani cenzurni iztisi državnemu pravdni-stvu in policiji. Ker sta bili dve uri potekli, so t.skali list mirne vesti, prepričani, da ni v njem nobenega hudodelstva. Ali po dolgem premišljevanju ic prišel državni pravdnik le do za-k .učka, da je list prenevaren za lojalne državljane in ga je dal zaplenili Zaradi — cesarjevega telegrama! lega si dober patriot ne bi mislil, da more cesar telegrafirafi reči, ki jih državni pravdnik ne more puščati v javnost! Am-pak zgodilo se ie tako, in cesarjev brzojav je osi.il zaplenjen. Pravijo, da je zbodla cenzorja .sena »pacifikacija« v oči. To pomeni »po-nujcnje«. Nemara je pač na Hrvaškem vsadka misel na pacifikacijo nevarna. In v bodoče bo morda dvorna kabinetna pisarna morala vpraševati zagrebškega državnega pravdnika za njegovo mnenje, preden poide kakšen vladarski telegram kam na tuje dvore. Najlepše bi bilo. če bi še kraljevsko sodišče potrdilo konfiskacijo kraljevskih besed v — kraljevem imenu.
-	— Mezdno gibanje pivovarniških delavcev v pivovarn! Union v Šiški. Ko se je zadnja leta v Pivovarniški stroki izvršil oni veliki preobut. da je pivovarniški kartel pokupil vse pivova ne po Kranjskem razim ene, si je bilo delavstvo takoj na jasnem, da ima opraviti sedaj z mogočejšim nasprotnikom. Jn v resnici je ta kartelirana moč pivovarniških družb postala t<:ko močna, da je delavstvo skoraj resigniralo, posebno še vsled slabe izkušnje ob času zadnje stavke pred nekaj leti. Razmere v obratu šari iom, .so bile tako nezdrave, da je vsako upa-me v boljšo bodočnost, ostalo le upanje. Pa-tnalialične uredbe, katere čuva tovarna s posebno Skrbnostjo, so že same na sebi za delavstvo veliko zlo, poleg tega pa je igrala veliko vlogo nezavednost okoliških delavcev, ki je ■ (!v.ira!a. dolgo časa vsak tudi najmanjši napre-cek, I oda odločna volia nekaterih sedrugov, k; so za svoje prepričanje žrtvovali tudi svojo eksistenco, ie slednjič le zmagala. V jeseni lan-sKega leta Se je pojavilo med pivovarniškimi delavci živahno gibanje, in brez vsakega šu-ma, so se delavci oklenili svoje strokovne organizacije ter utrjevali svoje postojanke. Led je >■ prebu. \ nekaj mesecih je bila že polovica
delavcev v organizaciji, pa tudi s. vlarski pomočnik; posameznih strok, so se oglasih v večjem številu. Spomladi letošnjega
1	'a s!!. Sc delavci zbrali, da se posveiujejo, o svojih zahtevah. Ko je vodstvo pivovarne .e ?'a *0, 'c seveda hotelo to gibanje udu-s.ti. Ioda organizacija je imela že trdna tla. In c 1. junij;i t. 1. so se vložile putom organizacije delavske zahteve, in že dne 28. julija t. I. je tiiganfeacija sodarjev brez vsakega boja sklenila z tvrdko »Union« oziroma »Schutz-vcrbandoin der Alpenlandischen Braucreien« pogodbo, katera je, to se lahko reče, za vse pivovarniške delavce sploh, velikega pomena. Pogodba vsebuje sledeče točke: Delovni čas se za vse v pivovimi vposlene delavce zniža od • >i ur na 9 in pol ure. Nedeljski počitek se uredi lako, da je vsem delavcem garantirano, da so 26 nedelj v letu popolnoma prosti. Doslej so morali držati takozvane nedeljske inšpekcije brezplačno, dajal se jim je samo večji \\>a\ utn piva. Nadalje dobe delavci v slučaju
bolezni ocl tovarne toliko 'doplačila, cfa znaSa njih bolniška podpora z doplačilom tri četrtine njih dnevne plače. Ravno tako se plača tudi oni kvantum prostega piva po 16 vin. liter Nadalje se pripoznajo organizacija in zaupniki ter delavska posredovalnica za delo. Pogodba stopi v veljavo 17. avgusta 1913 ter traja tri leta. Če se pomisli, da je to prva pogodba pivovarniških delavcev na Kranjskem, in da so se vsi ti pogoji dosegli brez boja, potem se lahko reče, da je to lep uspeh pivovarniške organizacije. Seveda se še davno ni doseglo to, kar imajo že delavci v dtugih pivovarnah. Ce bi bila organizacija močnejša kot je bila, bi se prav gotovo doseglo lepše uspehe. Toda led je prebit, čas je ugoden, treba ga je samo izrabiti, potem bomo čez tri leta lahko govorili o lepših uspehih. Upamo, da bodo spoznali, da je strokovna organizacija res edina zaščitnica delavstva, tudi tisti, ki so živeli doslej še v raznih predsodkih. Stvar naših zaupnikov pa bo, da bodo strogo gledali na to, da se organizacija v pivovarni tako izpopolni, da bo sleherni delavec organiziran. Kajti le na ta način nam bo mogoče priborjene ugodnosti tudi obdržati ter se pripraviti za bodoče čase. Upamo, da bo pivovarniško delavstvo razumelo resnost položaja, ter bo storilo vse potrebno, da bo obrodil njegov trud v bodočnosti še lepše sadove.	—č.
— Obsojeni socialni demokrat. Sodriig Josip Umek nam piše: Vse polno laži je natrosil »Slovenski Narod« v svojem poročilu o sodnijski obravnavi, ki se je vršila med menoj in g. Škerjancem. Najprej hočem poročati o shodu, ki je bil 15. junija v Litiji. Shod so sklicali jugoslovanski zvezarji in otvoril ga je gospod Mlakar. Poročal je pa prožni mojster gospod Škerjanec iz Trsta. V vsem svojem poročilu ni povedal g. Škerjanec prav nič stvarnega; blatil je le socialno demokratične državne poslance in dejal, da ti le »farbajo« svoje pristaše z najrazličnejšimi predlogi. Drugi govornik je bil g. Juvan iz Ljubljane, ki je posnemal g. Škerjanca in za izpremembo blatil so-' druga Kopača. Celo dvakrat je poudarjal, da je sodrug Kopač egoist, da ne dela za korist železničarjev, ampak da izkorišča zase našo organizacijo. Nato je začel hvaliti Škerjanca in tudi sebe ni pozabil in vabil železničarje v jugoslovansko zvezo, da se oklenejo g. Škerjanca, ker je on edini mož. ki žrtvuje ves svoj prosti čas v prid slovenskih železničarjev. Na to sem se priglasil k besedi in na kratko poročal o zgodovini železničarjev, v kakšnih slabili razmerah da so bili, preden so se organizirali v naši mednarodni razredni organizaciji in da so veliko pripomogli k izboljšanju njihovega bednega stanja naši voditelji, ki sta jih gg. Škerjanc in Juvan tako blatila. Tem mojim besedam je sledilo splošno odobravanje. Potem sem se ozrl na preteklost g. Škerjanca in povedal, da ni še dolgo od tega, ko je vneto agitiral za socialno demokratično stranko. Poudarjal sem. da človek, ki tako menjava svoje ptepričanje, ne more koristiti nobeni stranki. Omenil sem tudi to, da ni imel še neben prožni inojser stanovanja na postaji in da bi ga tudi g. Škerjanc ne bil dobil, če ne bi bil postal Jugoslovan. Nato je govoril še g. Taufer iz Zagorja in tako nesramno napadal sodruga Čohala. da ie morala zavreti vsakemu poštenemu človeku kri. Hlede sodnijske obravnave pripominjam le toliko, da sem res izrekel v razburjenosti ostre besede, ker sem bil razburjen. Razburilo me je namreč to. da nisem smel jaz prijaviti svojih prič. Razburjenost in sirovost
—	in o moji sirovosti ve »Sl. N.« toliko povedati — jc pa dvoje. Zato sem tudi odklonil njihovo odpuščanje. Da bi me bil moj zagovornik poučeval na razpravi, kako se nai vedem, to si je poročevalec »Sl. N.« tudi na lepem izmislil.
— Deklamacijski večer, ki sta ga priredila gospoda Skrbinšek in Šest v soboto večer v mali dvorani »Narodnega Doma«, je ob ponekod pičli udeležbi v splošnem dobro uspel. Ker nam danes primanjkuje prostora, povemo jutri o tem kaj več.
—	»Narodne strokovne organizacije,«, pravi lucus*a non lucendo. so imele.zadnje dni v Ljubljani zabavo s ponosnim naslovom »kongres«. Nismo Se brigali za to z vsemi bobni in trobentami napovedano poličinefcko prireditev prej, pa se ne bi menili zanjo niti sedaj, če ne bi bili časi tako klavrni, da pride nekaj komike vedno prav. In komična je bila ta reč tako. da' bi s samimi poročili o tem pavlihovstvu kakšen boljši humoristični list. nego smo jih zadnje čase imeli na Slovenskem, lehko prehranil par številk. Seveda je to lehko pričakoval, kdor je poznal aranžerje. Njih namen pač ni bil humorističen. Kakor smatrajo sami sebe za strašno resne, tako so tudi strašno resno mislili loviti delavce za svoje famozne »organizacije«. Ali za to bi morali priti v Ljubljano malo drugačni kavetjni kakor koiifuzni idealist dr. Mandič ali pa kreature & la Mrak. Donkihotski junaki so imeli velike muhe v glavi in so n. pr. kar zahtevali, da naj Ljubljančani razobesijo zastave po hišah. Dejali so celo, da bi bila sramota. če ne bi storili tega. No, ljubljanski hišni posestniki so sedeli na ušesih in hiše so ostale brez zastav. Pa ie bila škoda, Hišni posestniki so nemara mislili, da gre res za kakšne organizacije delavcev, katerim pa sami sebe nikakor ne prištevajo. Bili so pa napačno poučeni, kajti ta ričet, ki se imenuje NDO., je vse, le delavski ni. In gospodom, ki so kumovali tej pisani veselici, ne prihaja niti v sanjah na misel. da bi snovali kakšne resnične delavske organizacije. Kajti delavci so jim le materijal za Hjitoove, ne pa za delavske ci’ie. Mi smo ostali ob vsem tem dirindaiu hladni do kosti, ker nam je vsn komedija le dokaz, da je začel komedijante obhajati velik strah pred socialno demokracijo. In prav nobenega razloga niinaano. da
Ifl‘siHfcnemirjali. kajti lov, ki ga uprizarjajo na delavce, bo še tistim delavcem odprl oči, ki doslej niso spoznali, da se je treba postaviti na lastne noge. Dokler bodo take kapacitete uničevale socialno demokracijo, bomo zelo dobre volje. In pojdemo naprej.
— Dr. Mandič je imeniten filozof. Včeraj je govoril v »Mestnem domu« na shodu, ki je vkljub posebnemu vlaku iz Trsta napolnil komaj polovico dvorane. Govoril pa je tako. da so morala še te poslušalce boleti ušesa, če so res poslušali in pri tem tudi kaj mislili. Predvsem prinaša modrijan tržaško solzavo brez-strankarstvo v Ljubljano. »Mi — namreč NDO. (v Trstu pravijo »naše domače ovce«) — nismo liberalci, nismo klerikalci, mi smo le Slo-veeeenci! Za božjo voljo, bodimo le Slo-veeeenci! Brez strank, izven strank, nad strankami, pod strankami! Škoda za dr. Mandiča, da ni prišel vsaj za petdeset let prej na svet; tedaj bi bil še čas za njegove briljantne nauke. Medtem si je pa slovenski narod vkljub Mandičem dovolil nekoliko razvoja in — Bog pomagaj — razdelil se je v stranke, ker so stranke povsod, kjer je razvoj. Ali to mu bodi odpuščeno, ker so njegove imenitne besede itak le besede, ki ne izpremene na dejanskih razmerah niti pike nad črko i. Sicer se dr. Mandič rad postavlja kot človek, ki je »študiral« socializem. Če pa ima človek toliko drugih reči opraviti kakor dr. Mandič, mu nazadnje ni zameriti, da se ob vsem študirariju ni mogel naučiti, kaj je pravzaprav politika. V kakšni resnični delavski organizaciji ve že najmlajši član, da določajo politiko gospodarske razmere, vsled česar je nemogoče, da bi vodila kapitalist in delavec enako politiko. Ali zato je Mandič doktor, da mu ni treba vedeti tega najelemen-tarnejšega dejstva, pa vendar lehko klobasa o socialnih in političnih vprašanjih. Potem tudi ni čudno, da ima o narodnosti in mednarodnosti tako krasne pojme. Na nekakšen skrivno* sten način je dr. Mandič iztaknil, da je kapitalizem mednaroden. Bogve koliko se je moral truditi, preden je dognal to vsakdanjo resnico, ki jo že vrabci na strehah čivkajo. Ali ker je učenjak, izvaja iz tega spoznanja konsekvence:	Ker je kapitalom internacionalen, morajo biti delavske organizacije nacionalne! Taka je Mandičeva doktorska modrost. Mi pa se ne čudimo, zakaj take absurdnosti je klatil tisti modrijan, ki je nekdaj pripovedoval v Trstu, da ne bo nihče smel imeti več kakor 25 kron v žepu. če zmaga socialna demo-kracija
—	Ker hočejo biti NDO. nestrankarske, jim
je bil predsednik liberalni poslanec dr. Ravnihar. Najbrže obžaluje mož, da je dobil pri zadnjih volitvah socialistične glasove, pa bi se prihodnjič rad obvaroval te nesreče. V tem se mu lehko ustreže. Naposled bo itak vseeno, ce ima mandat, ali če ga nima. Kar je piavu v »Mestnem domu«, je namreč res tako visoko, da bo zanj bolje, če se posveti kakšnemu nepolitičnemu poklicu. Mandič je pravil, da morajo biti delavske organizacije samoslovenske. Ravnihar pa je deklamiral, da se morajo pridružiti češkim narodnim socialeetn. V parlamentu sedi dr Ravnihar v klubu — mladocehov. In mladočehi pa narodni socialci se gledajo kakor pes pa mačka. Nemara je hotel ljubljanski poslanec s tem izpričati svojo nesebičnost. A i političar, ki dela eno. uči pa drugo, je vsekakor čudna prikazen.	.	, ,
— Zapomniti si bo treba, da se je udeležila komedije »narodnih strokovnih organizacij« tudi »Akademija«. To je društvo, ki se je ustanovilo izven strank in jc imelo svOjcas izključno izobraževalne namene. Pri ustanovitvi in tudi pozneje so zelo marljivo sodelovali posamezni socialisti. Pri predavanjih so dostikrat polnili dvorano socialisti. Ocividno je to sedanjemu vodstvu žal. Ce misli, da DO bolje jadralo, ako se vdinja družbi protisocialističnih stavkokazov, naj jadra, kakor jo je volja. Ali potem je treba pokazati barvo. Mi smo vzeli njeno udeležbo na znanje.
  Dr. Triller je pozdravljal žolte organizacije — kakor nam poročajo — v imenu občine. Sicer ne vemo. kdaj je občinski svet to sklenil. Radovedni smo pa. kdo bo pozdravlja v imenu občine recimo socialiste, če pridejo Ljubljano.
— Liberalni izvrševalni odbor je v seznamu »Slov. Naroda« zabeležen kot udeleženec »kongresa« žolte NDO. To pomeni.^da je bil ta »kongres« nadstrankarski Vpraša se, ali je Mandič ujel liberalce, ali so liberalci ujeli njega, ali pa so šli vsi skupaj na e.
— Samomor. Včeraj ob 7. zvečer se je \ stanovanju v Cerkveni ulici 21. zastrupil -0 letni krznarski pomočnik Alojz Gorjup. Vsi ic-šcvalni poizkusi so bili zaman; mladenič je v kratkih minutah izdihnil in ko je_pr,sel zdiavm -je mogel konštatirati le smrt. Ob 9. zvečer so že peljali truplo v mrtvašnico. O vzrokih samomora je slišati, da je bilo nekaj ljubezni vmes, nckai pa to. da je bil fant potrjen k vojakom.
V	nekem pismu, ki ga je zapustil, pravi. »Zad-nia moia želja je še, da me nihče ne miline, kdor me pozna. Pozdrav vsem prijateljem — A. <ior-jUp.« — Kljub temu bo vsem žal. ki so ga poznali. zakaj Gorjup je bil zelo nadarjcn in sim-patičen mladenič. Tudi v delavski orgamza-cii, M««* rtW*n-po, ^ mral
ogenj v Petrinovi tovarni za stavbno pohištvo v Hrenovi ulici, ki bi bil imel lehko prav hude posledice. Stražnik, ki je opazil, da se vali dim iz tovarne, je takoj poklical lastnico podjetja, medtem pa je prišel drugi stražnik na pomoč, na sta izkušala pogasiti. Opazila sta pa kmalu, da to ni mogoče. Ker je dan poprej velika nevihta prekinila telefonske zveze, ni bilo mogoče telefonično obvestiti požarno brambo. Medtem ko je stražnik hitel sporočat je pa v na sprotni hiši stanujoči kleparski mnister Križnar uape-
ljal cevi iz svojega vrta in začel gasiti skoz} okno tovarne, s čimer je preprečil nadaljnje razširjenje požara, dokler niso prišli gasilci, ki so potem pogasili. Ker so v bližini skoraj same stare lesene hiše, je bila nevarnost ve-lika.
— Strela je udarila v soboto okolo 2. popoldne v novo, še ne dovršeno vilo g. Rašice v Marmontovi ulici. Poškodovala je dimnik 113 strehi, ter prizadjala dvema delavcema in eni delavki težke poškodbe. En delavec in ena delavka sta po spodnjem delu telesa obžgana, ter imata hude rane na nogah. Drugi delavec pa je bil v popolni nezavesti, znakov kakšne poškodbe na njem ni bilo opaziti. Najbrže bo pustil prestani strah vsem kakštre posledice. Vse tri so odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolniščnico.
Vljudna trafikantinja. Lastnica toba-karne na Bregu, gospa Kuštrinova, ne postreže kupcem, ki ne kupujejo pri njej tobaka, papirja, razglednic s poštnimi znamkami. Pri tem se izgovaija, da nima znamk ali da jih noče dati, ali pa tudi pravi, kjer ste kupili razglednico kupite še znamko. Slavna poštna uprava naj pouči g. Kuštrinovo, da mora prodajati znamke vsakomur.
— Umrli so v Ljubljani: Marija Magdalena Valenčič, posestnikova hči, 5 tednov. -Julijana Kobilca, vrtnarjeva hči. 13 let — Alojzija Gorjan, žena tovarniškega’ kuriača 43 let
-	Friderika Faile, hči krojaškegaTolika.
6 tednov.
— Kinematograf »Ideal.« Dailes zadnji dan vojnega filma »Bitka ob Bregalnici« in ostalega izbornega sporeda. — jutrj »Kakor so peli stari«, najboljša vseh dosedanjih veseloiger z Moriccm (Prince) v glavni vlogi. V petek »Beg skozi oblake«, Nordiskdraina s Psvlan-drom. V soboto »Hlapci zlata«.	I
Idrija.
— Pameten odgovor. Idrijsko rudniško delavstvo jc dalo rudniškim podjetnikom dne 10. t. m. zaslužen odgovor. Ta dan se je namreč pri nas glasovalo o 14dnevni in mesečni delavcem. Oddanih ie bilo 923 glasov in
za 14dnevno izplačevanje po zakonu 890 in # mesečno 33 glasov. To je res odgovor za katerega gt e delavstvu ysa čast. Da je med 93 delavci 890 mož. to je za idrijske delavce dobro znamenje.
T Modra rešitev. Podružnica Unije avstrijskih rudarjev v Idriji je bila naznanila dne
7.	t. m. c. kr. okrajnemu glavarstvu vi o^(ec da priredi v soboto dne 9. avgusta javen 4tU' štvsn shod v rudniškem gledališču z dnevnim reom: I. Poročilo o mednarodnem rudarske^ kongresu v Karlovih varih. 2. Slučajnosti ^ kr. okrajno glavarstvo je pa vzelo shod le P^ sledečimi pogoji na znanje: V zmisHt § 14 in društvenega zakona z dne 15. novembra drž. zak. št. 134 se vzame naznanilo na znanje pod pogojeni, da je pristop k shodu dovoljen le članom društva in povabljenim trostom. "e pa motda vsakemu pristopen v zfni\iu $ -• zboroval nega zakona v katerem slučaiu bi s« bilo imelo naznanilo semkaj poslati naiinani3 dni popreje. Pod ravno tem pogojem se dovoli razglasitev shoda z vogalskimi lepaki' Kakšna juridičiu modrost se zrcali v tem odioku i'ai si čitatelji, ki poznajo zborovalni in društven' zakon sami razlože.	1
-- Shod podružnice Unije dne 10 t ^ ni bil tako obiskan, kakor bi bilo treba Le paf sto vztrajnih ljudi sc ni zbalo slabega Vreinena-ki je razsajalo ves večer. Shod je bil zelo nimiv. Sodr. Cobal iz Zagorja ie o priliki spremstva revizorja konsumnih društev ki ** je ta dan mudil tudi v Idriji, poročal o mednarodnem kongresu v Karlovih varili Sfat'" stično je dokazal kako pritiskajo * nodjetniki vedno bolj na rudarsko delavstvo Produkcija podzemeljskih rudnin in premoga še ie v zadnjih letih potrojila. Za svoj trud je plačan samo angleški rudar, ker si je svoje plače uredil s svojo močno .strokovno organizacijo Avstrijski rudar ni organiziran, zato pa tudi strada. Posluša rajši verske in' šovinistične osrečevalce namesto svojo strokovno orga"1 zacijo, zato pa ima od vseh lepili idej prazen želodec in žalost v svoji družini S Cobal se je ozrl tudi v zgodovino prvotnih bojev delavstva v Idriji in je z žalostjo konstatiral da namesto boliš- organizacje opazuje brezbrižnost delavcev, ki ne mislijo, da to kar so si s težavo priborili lehko ne vede kdaj zopet izgube. Imeli naj bi za vzor angleške rudarje ki so si sami rekli; Najprvo si ustvarimo dobre strokovne oganizacije, potem pa se bomo brigali za naši*, plače, ki pridejo same ob sebi če smo organizirani. S. T. Filipič je podal k točki slučajnosti pojasnilo na odgovor delavskih zahtev z dne 8. junija t. 1. Ker je odgovor negativca ie sklenil shod soglasno, da sc resolucija od 8. junija v polnem obsegu obnovi. Končno je izrazil shod tudi ogorčen protest »roti temu. da s^ vpokojeni rudarji brezpogojno mečejo i* eraiičueg'1 stanovanja na cesto, neoziraje se. če imajo kje streho ali ne. Na shod jc kot po navadi prišlo tudi to pot par klerikalnih spi-celjev. ki mešajo po rudniških uradih črnilo in pišejo v znano »Našo moč« o delavskih nastopih in socialnih demokratih. Tako so po svoji otročji sposobnosti opisali tudi Čobalov sliod. Z dopisom bi radi igrali »humor«, ker je bil sho<j bolj slab obiskan, ali za humor so te otročaji nesposobni, kaj še za kak stvaren dopis.
Goriško.	;|
— še nekaj zanimivosti Iz zadnjega boja nabrežinskih Mesarjev. Razvoj zadnje stavke naših klesarev j: zelo zanimiv. Čim je opazi! fr Wildi, da nastaja zj-nl položaj vedno bolj resen in da delavstvo ve odneha, je piepustil pogajanja svojemu ravni telju g Heidleriu. Heidler je med pogajanji povedal marsikaj takega, kar ni le važno za delavstvo, temveč bo zanimalo tudi vse male obrtnike v Nabrežini. Heidler je
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara,
L. Cešnovar, Marija Jemec,
unreč 'dejal: »Le »slepa sreča« je pripomogla tfcajšnjemu delavstvu, da je zmagalo tako silno po tako kratkem boju. Zmago ima zahva-
6	le današnjemu gospodarskemu položaju v abrežini. Dočim ima delavstvo od tega gi-inja le korist, ima podjetje ogromno škodo, ki ilehko cenim do konca leta na 10.000 K.« Be-:d -slepa sreča« nismo takoj razumeli; ker pa ismo prej mirovali, da smo dobili pojasnilo od ivnatelja, nam jih je ta tako raztolmačil: »Tvrd-aje ugodila zahtevam delavstva le za to tako itro, da ne bi prišla med časom konflikta pri Cava Romani« mala obrt na površje.« Te be-tde naj si zapomnijo gospodje domačini. Mi pa Savljamo, da nismo bili pripravljeni le za de-eidnevni boj, temveč bi vztrajali tudi več me-tcev in za to ne veljajo o našem uspehu be-ede o »slepi sveči«.
Idrija.
— Vzajemna zavarovalnica za živino se stanovi v Idriji. Odsek, izvoljen na zadnji ob-inski seji, za zbiranje tozadevnih informacij, se o ustanovitvi že posvetoval. Dne 16. t. m. pa povabil k tozadevnemu posvetovanzu tudi
omače živinorejce. Prišlo jih 'je precejšnje levilo, vendar bi bili pričakovali večjega za-'manja za dobro stvar. Sestanek, ki se je vršil o § 2 zbor. zakona, se je izrekel, da se zavod istanovi ne samo za Idrijo, ampak za ves sodni »kraj. Preden se pa započne o tem večje delo, treba kompletnih pravil, katera ima odsek cstaviti. V odsek se je pritegnil pri tem posve-ovanju še župan mesta Idrije sodr. štraus in svinozdravnik g. Ignacij Treven. Apeliramo .a živinorejce idrijskega sodnega okraja, da o »otrebi ustanovitve take zavarovalnice razmi-ajo in se prihodnjemu vabilu na posvetovale vsi odzovejo.
— Pet družin v Idriji deložiranih. Minoli eden so pri nas postavili postavnim potom !;rim družinam vse imetje na cesto, ker niso nogli dobiti v določenem roku stanovanja. Ob-na je dovolila vsem štirim, nal se naselijo v ipol podrto hišo št. 509, kjer že čez leto dni anuje ena družina. Žalostno je videti sedaj v •ni razkopani sobi brez ognjišča in zadostne ftehe pet družin, žena, starčkov in otrok, skuta! kakih 23 oseb. Ali občina si ne ve poma-<ati. ker nima niti enega stanovanja na razlago. Privatna stanovanja so tudi vsa na-lolnjena. Tu sem kličemo razne Kavčiče in )swalde, naj po,gledajo revščino deiožira-iih ljudi, delavcev, če jim je kot ka-oliškim možem res za moralno življenje ljudi, /ideli bodo. da more priti njih maščevanje iad krivico.' da so brez stanovanja pravjadi ih ker s svojimi nesmiselnimi rekurzi še vedlo'zavlačujejo zidanje prepotrebnih stanovanj
hiši št 509. Pozivamo pa tudi c. kr. sodišče fot otroško 'varstveno oblast in druge koin-letentne organe, naj se za večletne nemoralne škandale v Idriji pobrigajo, ki se dogajajo , razvalini občinske hiše po zaslugi klerikalcih veljakov, špeciclno po zaslugi kateheta >\va!da Culi da iina najnovejše pritožbe 3swaida rešiti danes deželni odbor na svoji
■eii Če ie deželni odbor naklonjen pravični ilvari in ne idrijskim klerikalnim strankariem. Solno torej ge danes /vedeli. Upajmo torej.
Zadnfe vesti.
berchtold konferira.
Dunaj. 17. Včeraj popoldne je bila v miiii-itrstvu za zunanje zadeve konferenca, katere to se udeležili grof Berchtold, avstrijski mini-ttrski predsednik grof Stiirgkh, in ogrski ministrski predsednik grof Tis/a. V političnih «rogih sodijo, da je hotel Berchtold informirati )ba ministrska predsednika o mednarodnem položaju, ki se kaže po bukareštskem miru. Razun tega so pa ministri najbrže konferirali tudi o vojaških zahtevah.
BERCHTOLD NA AVDIENCI.
Išl. 17. Zunanji minister grof Berchtold je pil od cesaria ob H. dopoldne sprejet na av-jienci in mu jc poročal o tekočih poslih.
BERCIITOLDOVA DEMISIJA.
Dunaj, 18. V tukajšnjih političnih krogih se vztrajno vzdržujejo glasovi o predstoječi de-misiji grofa Berchtolda. Pravijo, da je Berchtold’že na današnji avdienci ponudil demisijo, da je na cesar ni sprejel. Kljub temu da je pričakovati odhod sedanjega zunanjega ministra in sicer ne le zaradi očividnih neuspehov balkanske politike, ampak še bolj zaradi preobrata v političnem mišljenju Nemčije, kjer je tudi v oficielnih krogih sodba o Berchtoldovi politiki povsem negativna.
RILINSKl NA AVDIENCI.
Išl, 17. Skupni finančni minister Bilinski je bil danes pri cesarju na avdienci. Poročal je baje o bosanskih zadevah.
TISZA-PALLAVICINI.
Budimpešta. 17. Grof Tisza, ki je bil včeraj na Dunaju na konferenci pri Berchtoldu, je baje tudi kabinetni pisarni poročal o svoji aferi z mejnim grofom Pallavicinijem. Tisza hoče rešiti to afero na »viteški« način (to se pravi, da se hoče tepsti) ter je imenoval barona Žigo Uechritza in grofa Khuen-Ilederva-ryja za svoja zastopnika.	v
KOLERA.
V Bosni,	'
Sarajevo, 17. V Bosni se kolera še razširja.
V Dračenici pri Tuzli so konstatirali nov slučaj ; v Broki in okoiici je več oseb umrlo. Dognano je, da je Broka, kjer je bilo doslej trinajst slučajev, izhodišče bolezni, ki je bila zanešena s savsko vodo. Okuženi kraji so popolnoma ločeni od zunanjega sveta, vodnjaki in reke so vojaško zastražene. Pitna voda za prebivalstvo se dovaža destilirana.
Na Hrvaškem.
Zagreb. 17. Zdravstveni oddelek deželne vlade poroča, da je y Progaru pri Zemunu umrla devetletna hčerka kmeta Strojnica za sumljivimi znaki. Preiskava v bakteriološkem zavodu je dognala, da gre za azijsko kolero.
V tem kraju so še štiri osebe obolele. V Stari Pazovi se je primerili nov slučaj. Vse kaže, da so zanesli kolero tihotapci iz Srbije.
NESREČA VSLED POPLAVE.
Ritna Szombat. 17. Vsled dvadnevnega deževja sta reki Sajo in Rima poplavili vso okolico. Pri pusti Kopinč je voda poškodovala železniški nasip in železniški most. Ko so peljali dva vagona z gramozem čez most, se Je ta podrl. Z vagonoma je padlo deset mož v vodo. Sest so jih rešili s poškodbami; en pa z n & je uinrl. Štirje delavci so izginili v valovih.
V	BLAZNOSTI.
Praga, 17. V Zižkovu je kovaški pomočnik Svihal v blaznosti streljal na svojo ženo in potem nase. Oba so umirajoča prepeljali v bolnišnico.
STAVKA V BARCELONI.
Barcelona, 17. Na velikem shodu stavku-jočih je predsednik naznanil predloge vlade, !<i gredo v glavnem za tem. da se določi delovni čas s šestdesetimi urami na teden in da se zvišajo plače za 10 odstotkov. Shod je odklonil te predloge. Vsled tega v bližnjem času ni pričakovati, da se stavka konča.
SAMOMOR GROFICE TARNOVSKE.
Peterburg. 18. V nekem kupeju 1. razreda v vlaku med Peteburgom in Moskvo so našli grofico Tarnovsko, ki je znana iz velikega procesa zaradi umora, obešeno. Dasi ni izključen zločin, menijo, da gre za samomor.
TUKKi v UDK1JVU.
Sofija, 18. Turki se v Odrinu mrzlično utrjujejo in dobivajo venomer pojačanja. Bolgarsko prebivalstvo gonijo iz mesta, češ da jim gre za vojno varnost, in ga silijo, da bi se naselilo po južni Traciji. Iz vseh krajev, koder so prodirali Turki, prihajajo vesti o nasilstvih. Bolgarsko prebivalstvo beži.
TURSKE TOŽBE.
Carigrad, 18. Vlada Je izdala oficielno ! o-ročilo o grozodejstvih, ki so jih Bolgari baje storili v nekdanjih turških pokrajinah ter jih dolži, da so požgali 6590 hiš in pomorili 12.910 mohamedancev. Vladno poročilo naglaša, rda je turška vlada prisiljena zaradi teh grozodejstev zahtevati od Bolgarske take garancije, ki v bodoče preprečijo podobne grozote in da je zaradi tega potrebna energična vojaška akcija.
VELESILE.
Pariz, 17. Tukaj mislijo, da so turške čete prekoračile Marico brez znanja vlade. Ta korak pripisujejo turškim generalom, ki hočejo na ta način onemogočiti turški vladi vsako od-nehanje v odrinskem vprašanju.
Parz, 17. »Temps« trdi, da so države tro-zveze popolnoma solidarne v tem, da se ima Turčija s prisilnimi sredstvi privesti k pameti. (Zdi se, da bo to kmalu prepozno.) V Parizu pričakujejo ruske predloge. Tukaj so pripravljeni korakati v tracijskem vprašanju do konca vzporedno z Rusijo.
Berlin, 18. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo v odrinskem vprašanju težko doseči kaj pozitivhega. ker se Evropa ne bo angažirala, da izžene Turke iz Odrina za ceno svojih žrtev. Nemčija nima povoda, da bj se razburjala zaradi odrinskega vprašanja. Doslej ni od nobene strani pozitivnega predloga. Na svojo pest ne bo postopala nobena država, na kakšen evropski mandat je pa težko misliti.
Peterburg, 18. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so zelo ozlovoljeni, ker ravnajo velesile v odrinskem vprašanju tako počasno, da bo naposled vsaka akcija nemogoča, ker se bodo Turki v Odrinu tako utrdili, da bi bilo trebit pravcate vojne za njih izgon.
FRANCIJA IN TURČIJA.
Carigrad, 17. Pogajanja Džavid bega v Parizu zaradi francoskih gospodarsko-politič-nih zahtev, zlasti zaradi železniških koncesij v vzhodni Anatoliji so skoraj dovršena in zdaj se sučejo pogajanja okrog nekaterih turških zahtev. Od uspeha teh pogajanj je tudi odvisno, če pritrdi Francija zvišanje turškh carin za 4 odstotke.
40 letni uspeh,
tisoče priznanj.
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stti*vv«čica velja 20 vin.
ST‘IS; 0. PlCCOli, Ljubljana.
Stari ti
Gostilna
Florijanska ulica Stev. 6. Pristna vina. DomaCa kuhinja.
Kavarna
celo noč odprta
TURČIJA JE AGRESIVNA.
Berlin, 17. »Berlin Tagebl.« poroča iz Peterburga: Avstrijski, nemški, francoski, turški, srbski in rumunski poslanik so imeli pri ruskem ministru za zunanje zadeve Sazonovu važne konference zaradi neke cirkularne note, ki so jo vlade dobile od Turčije. Slišati jc. da je lur-čija v tej noti izjavila, da je prisiljena storiti resne korake proti Bolgarski, da napravi konec nepopisnim bolgarskim grozodejstvom na doslej turških tleh. Zavarujoč si mejo Enos-Marica-Odrin-Midija, ki jo je veliki vezir označil v svojem odgovoru na korak velesil, bo Turčija poslala čete na drugi brez Marice, da prisili Bolgarsko na direktna pogajanja. Bolgarska se inora odreči Odrinu in povrh še zagotoviti turškim podanikom enake pravice.
Turki korakajo.
Dnnaj, 17. »Jugoslov. koresp.« javlja iz Carigrada: Turške čete vseh vrst so prekoračile Marico in korakajo proti južni bolgarski meji. Turška kavalerija, ki tvori prednjo stražo in kateri slede velike mase infanterije in topništva, je stala včeraj že 40 kilometrov onstran Marice. General Enver beg vodi pohod, ki je bil žc pred tedni vojaško pripravljen. Armada dobiva proviant iz Odrina, ki bo oporna točka za nadaljnje operacije.
Sofija, 18. Močni turški oddelki so prekoračili Marico ter korakajo na eni strani proti Gumuldžini. na drugi pa proti stari bolgarski meji. Trije polki so prišli do Ferdinandova. Turki nastopajo agresivno ter napadajo bolgarske predstraže in neoboroženo bolgarsko prebivalstvo.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Edna posebnosti likerja je
Zdravnik^
= želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Odlikdvan vPatizu i zlato kolajno i« čast. kriieetn.
naznanja slav. občinstvu, da otvori v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5
(poleg Kmetske posojilnice.)
nnqD0DnnHnoQOQannnQnnDononnonnBOoqnnoonnnBcnnnanBnnnannnnnonnaaDQOBontinacio
DDDaaoaaoDDOBaaaaDDDaaacaaDaaaDoaaaaaaacnooaaDDDnaaaaoaaDaaaoaaaDaBaannaDa n n	OH
Ferdinand Palovec
= koncesionirani zobotehnik =
18. avgusta zobotehniški atelje
in se priporoča v obilen poset. — Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče, In izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
Poseduje že številna priznalna pisma tako n. pr. od vodstva semenišča, predstojništva servitskega samostana v Inomostu In druga.
Točna izvršitev. - Zmerne cene.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaB
0BBaaDBBD0DBnnnnaanannDD0naQ0nnBnDn0DDnnBnaD0D0nDnD0DnnnDBnaQQaH0anaDnn0aa
■BBBBBBMBBBBBBBBBBBBBBBB»BBBBBBB«BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB>BBBBBB
i	Izšla 3© znamenita strckovna lenjigra
j „Nauk o serviranju11
\ neobhodno potrebna za hotele in gostilne, natakarje in natakarice, sploh za vsako hišo, i	ki	mora kedaj postreči gostom. — Knjigi je dodano v pojasnilo rwpr»v
96 tabel z raznovrstnimi vzorci in 338 nazornimi slikami.
V platno vezana knjiga stane K 5-—, po pošti K 5-50, proti povzetju K 5*70.
■
■
a
Naroča se le pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem- ali pa pri uprav-ništvu „Gostilničarskega Vestnika**, Ljubljana, Gradišče štev. 7. — Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali pa proti povzetju.
lg«BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBWBWWB
FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA”
z Mentolom ie najboljše domače sredstvo.
Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na dežeii, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piecoli in pri gosp.:
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
L. Kotnik (biška), J. Krivic,
Anton Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr,
Berta Seva?,
M. Krč-Gasperlin, .Konsumnem društvu*1 za Ljubljano in okolico.
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana sadruga s omejenim Jamstvom)
Konfekcijski oddelek:	meter	od dd
Ootor* obleke za molke iz najmodernejšega blagi ... K 32 80	naprej
Ootov* obleke za dečke.............................................. 16 50	„
Ooiort oblele za dečke a kratkimi hlačami..........................  IS’—
K na ta ari se otroke.............................................6— K 15 —
PoVTfaM la raglanl za moške.....................................	,	28	—	.	50v—
Moik« otoke Iz platna............................................... 14-80 naprej
altiu H dečke.............................................. .	,	9	—	.
rtaad aa otroke .	.................................. 4*40	.
Sacco Alpagai črni, modri la alvi v veliki Izberi.
Obleke po meri: '
Ugotovljene v lastni krojačnici po najnovcjtlb vzorcih in v aajltnejlcm rezu ter
natančno izdelane.
Moik« (obleke ievlotl  ..............................j	...	K	48 — naprej
Molk« obleke iz poCeaane volne................................ M 60	,
Motike obleke Iz počeaane volne, Modre.............................. 48 —	.
Molk« obleke iz črnega priketa M.................................... 55 50
Povributt In raglani za moške.....................................  .	M -	.
Oddelek manufaktur:
V«kaono blago za ženske obleke:	met«	od	do
ievlot Modri in banranl...........................................K	2 — K	4*80
Drap da Dame........................................................ 2-10	,	3 50
Orooa de Coth.....................................................4 50,	7—
Atoaca Ototer) ...................................................,	3 20.	4—
PopeUne, * barvah la bal .	. .	.........................2-20	.	3 40
Vofle It volne....................................... 128	.	180
Moaaaettne, gladki la rtaani........................................ T—	.	8 9C
Svilnato blagot	»eter	od	do
Ponree v barvah................................................. .K	1*10 K	l’#0
Duamat za bluze.................................................... 2-20	„	* —
Svil* la asousselin« v izpreminjevatatb barvah..................... 1*80	,	3*30
Svile at podloge v barvah..................................... 1*60	.	2-30
Topella-Bollenne.................................................... 8*20	.	8 —
DodMaaa Brillant, gladki........................................... 3 — naprej
Svila Mbtrtv, črtana................................................ 3*40	.
Taffelaa viaoki za krila.......................... 2*80	K	4 —
CroiM U zvile v izpremlnjevalnih barvah...........................8*80 naprel
Taffetas črtan (novost u bluze)..................................... 2*80	K	4 —
Blago lz platna:	tn»t*	od	do
Panaau, beli in barvast . . . . Etaailae, barvan (vlaokoet 120 ca) MargoaaeiU Iz čine vtdae . . . Eponge, beli In barvani .	. .
VoUe t* bombaža..........................
Brillaatia, beli In bar/anl . . .
BiUantia prozorni........................
Ter čada t najlepllh riabah . . .
Batiste gladek in risan..................
Ubertf aa bluze..........................
Šerpe I« platni in M (lantaeie) .
Skladišče za oblačil« j« odprto ob delavnikih od
8.	zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. »ve&r: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne.
Ravnateljstvo.