Št. 12.
Maribor, dne 23. marca 1911.
Tečaj XLY.
i	mm	8	
	m		
	Ig		
	IS 1 i-'	i	i
1		¡a	i
Ust ljudstvu v
s si* j a vsak četrtek in velja s poStnino vred ln v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto t K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lzvenavstrljiSe ft,5iaia 6 K. Kdor hodi eam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se poSilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, i— List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katols MitiafBBga druStva" dobivajo list brez posebne naročnine^ Eosamezni listi stanejo 10 vin- >— Uredništvo: KoroSka cesta Štev, 5, —. Eokopisl se ne vračajo^ Upravništvo: Koroški
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, S» laserate se plačuje od enostopne peUtvrsto za enkrat K sls« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust* Inserati se sprejemajo do srede zjutraj* i-h Nw
zaprte reklamacije so poStnine proste*
pouk in zabavo.
vio.. - - -Nu-*»"*1^ — * ■
Za ljudsko šolo.
Dolgo časa so strašili liberalci javnost z bajko, da so katoliške stranke nasprotne izobrazbi in o-miki. Posebno so zagnali ta krik, kadarkoli so kazale katoliške stranke na pomanjkljivosti ljudsko-Šolske zakonodaje in. zahtevale spremembo. Toda časi so se spremenili. Ravno katoliške stranke so pokazale toliko dejanskega zanimanja za ljudski napredek, da liberalna bajka nikjer več ne vleče, in da je brezuspešno, z njo'begati javnost. Nasprotno, liberalci so se izkazali kot istiniti nazadnjaki, ker na ljudskem Šolstvu niso hoteli izvesti nobenih naprednih sprememb, samo, da bi lahko ljudstvo še nadalje izkoriščali in izsesavali.
Poslanci Vseslovenske ljudske stranke, h kateri pripada tudi naša Kmečka zveza, so spoznali, da je prišel sedaj pravi čas, da se z vso odločnostjo zahtevajo spremembe pri ljudsko-Šolskih zakonih. , Tem bol] se jim zdi sedaj Čas ugoden, ker tudi trezni liberalci, kakor znani nemški poslanec Steinwender na Koroškem, istotako izjavljajo, da sedanji ljudsko-Šol-slri zakon ni več razmeram primeren. Zato so izdelali v državnem zboru poslanci Roškar, dr. Verstov-Šelc v soglasju z drugimi poslanci Slovenskega kluba predlog, da naj se ljudsko-šolski zakon spremeni ter se naj jemlje ozir na popolnoma različne življenske razmere, ki vladajo na deželi in ki vladajo po mestih in fabriških krajih.
Za kmečko prebivalstvo, kakor sploh za vse stanove na deželi, naj bodo pri spremembi ljudsko-Šol-skega zakona po predlogu slovenskih katoliško-narod-nih poslancev ta-le načela merodajna:
Obveznost za obiskovanje Šole se naj začne, ko je dopolnil otrok sedmo leto, ¡Obiskovanje Šole naj traja polnih Šest let. V onih krajih na deželi, kjer zahtevajo to gospodarske razmere prebivalstva, poti in vreme, naj se uvede poldnevni pouk, ako to sklenejo vŠolane občine ali krajna Šolska oblast.
Učni načrti na ljudskih Šolah po deželi naj se tako spremene, da se bo zadnji dve leti podajal gospodarski pouk, v kolikor je že starost otrok in njih duševna razvitost v to sprejemljiva,. Vsled tega se naj tudi učni načrt na učiteljiščih tako izpremeni in izpopolni, da bodo učiteljske moči usposobljene, vsaj v glavnih panogah narodnega gospodarstva, dajati načelni pouk. Ko je zgotovil otrok po Šestletnem obiskovanju ljudsko Šolo, mora obiskovati dveletno obvezno nadaljevalno šolo, ki naj bo urejena po razmerah in potrebah kmečkega in drugih stanov po deželi. Za primerne učne knjige in druge gospodarske pripomočke se naj pravočasno poskrbi.
To so glavne misli Šolskega predloga naših poslancev v državnem zboru, ¡Sprememba je potrebna, to čuti vsakdo, kdor živi med ljudstvom in z ljudstvom. Ako se izvede spremenitev v smislu označenega predloga, bodo vsi stanovi na deželi zopet okrepljeni in usposobljeni za nadaljni življenski boj.
Osrednja zadruga
za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je imela v ponedeljek, dne 20, marca v prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru svoj prvi občni zbor.
Kljub' temu, da je sedaj nujno kmečko delo na polju in v vinogradih, je prišlo vendar na zdorovanje lepo število uglednih mož, kar priča, da se naše kmečko ljudstvo vedno bolj zaveda, da je treba našo gospodarsko organizacijo izpopolniti v vseh strokah, in da je edino v samopomoči naša zanesljiva rešitev.
Občni zbor je otvoril podnačelnik Osrednje zadruge, veleposestnik g, Miha Brenčič. Poročilo na-čelstva o delovanju zadruge je podal nadrevizor gospod PuŠenjak, isti je poročal tudi o poslovanju nadzorstva.
Računski zaključek, ki izkazuje za leto 1910 prometa 4393 K 08 vin., se po dodatnem poročilu blagajnika g. Majcena vzame enoglasno na znanje in o-dobri.
Poslovodja Žebot prečita nato zborovalcem poslovnik vnovčevalnice, ki se tudi enoglasno odobri.
Sprememba točk 3., 5. in 27, zadružnih pravil je bila po utemeljitvi g, Pušfmjaka soglasno sprejeta. Kot Člani se bodo odslej sprejemala tudi društva, zadruge in druge korporacije. Nadzorstvo sestoji v bodoče iz petih članov, ki se volijo na tri leta.
Živinorejski inštruktor g. K r i Š t o i iz Ljubljane je v obširnem govoru temeljito in poljudno razpravljal o vzorni živinoreji. Predavatelj je žel za svoja izborna izvajanja živahno pritrjevanje živinorejcev.
V nadzorstvo zadruge so bili izvoljeni gg.: poslanca dr, Korošec in Roškar, župan Galunder od Sv. Križa, župnik Štraki od Sv. Petra in tajnik Spari iz Jarenine,
Gospod inšpektor T a t z a k iz Dunaja, kateri se je udeležil občnega zbora kot zastopnik dunajske centrale, je v svojem govoru predočil zborovalcem pomen zadružnih vnovčevalnic za živino. Dokazal je s Številkami, kako lepe uspehe imajo živinorejci pri teh vnovčevalnicah po drugih deželah. Z >,,Na zdar" klicem je končal svoj govor.
Poslovodja je opozarjal, da naj Člani zadruge,
društva in občine sporočijo zadrugi ali „Gosp. Novicam" poročila o sejmih.
Filip Galunder od Sv, Križa se pritožuje radi postopanja mariborskega okr. zastopa glede pre-movanja živine.
Ko sta nato še poslanca dr, Korošec in PiŠek spregovorila navduševalne besede, zaključi g. Brenčič lepo uspelo zborovanje. — Omeniti moramo, da so živinorejci sami izrazili željo, da priredi Osrednja zadruga po Spodnjem Štajerskem več gospodarskih shodov, na katerih se naj poučijo živinorejci o namenu naše zadruge. Taki shodi se bodo vršili: 26. marca ob /49. uri zjutraj pri Sv, Juriju ob južni železnici, popoldne isti dan v Jarenini, naslednje nedelje pa zaporedoma na Blanci, PoljČanah, Sv. Andražu v SI. gor., Laporju, Sv. Križu, Smartinu pri Vurbergu, Sv. Bolienku i, dr.. Kjer še želijo take shode, naj to naznanijo „Osrednji zadrugi za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru", Stolna ulica Št. 6,
olifični ogled.
Dne 17. marca: Nemški cesar obišče dne 24. t. m. našega cesarja med potom, ko pojde na Kri, kjer se snide z italijanskim kraljem. — Na Francoskem so dobili pretekle dni novo ministrstvo, prejšnje je moralo odstopiti, ker je bilo po mnenju svobo-domiselcev Še premalo svobodomiselno in je premalo preganjalo „klerikalizem". Sedaj so prišli na vlado raldikalci, ki so še bolj po volji vsem svobodomisel-cem, ker si od njih obetajo, da bodo katoliško cerkev še bolj zatirali in stiskali. Pač vse v smislu „svobodnega" mišljenja, enakosti in bratstva! — Na, Ruskem so dne 4. t. m. slavili SOletnico, odkar je ruski car Aleksander II. osvobodil ruskega kmeta tlačanstva. Po vseh mestih in trgih so priredili slavnosti, posebno pa so na slovesen način proslavljali ta dan v Pet-rogradu. Caru Aleksandru II., osvoboditelju kmeta, so odkrili ta dan mnogo spomenikov.
Dne 18, marca: Na Portugalskem še vedno ni miru. V okolici največjega portugalskega mesta Opor-to je vlada obtožila 50 duhovnikov in jim ustavila plače, ter uvedla postopanje zoper Škofa v Oportu, ki so se ustavili odredbi vlade, da se pastirski list portugalskih škofov ne sme prebrati vernikom in so ga kljub temu Čitali, — Iz šampanje na Francoskem se poroča o novih nemirih in poškodbah od strani viničar-jev, ker so ti nevoljni na zakon o vinu, ki se zdaj razpravlja v francoski zbornici. — Ruska vlada ni
Ob slovesu.
Črtica, Spisal Starogorski.
Z Bogom, dom, predragi kraj, ljube moje dom . . .
Slonela je ob oknu, zraven, nje je stala majhna vaza in druga večja z rdeče in belo cvetočimi cvetlicami. Obraz ji je bled in oči mokre. Cvetlični cvetovi so božali njen obraz in se zapletali v njene lase. Slonela je nepremično ob oknu, ob svojih cvetkah, in prsi so se ji burno dvigale, ustnice drhtele. Po glavi so se ji podile misli, druga za drugo. In zakaj je deva tako otožna, zakaj ji stiska neka bol prsi?
Jutri je odhod vojakov-novincev. Marsikatero dekliško srce krvavi ob tem slovesu, in kaj bi tajil, tudi mladeniču ni lahko pri srcu. Pustiti svoj dom in njo ... to je hudo, in iti daleč proč v tuje kraje. Vendar moški se ne kaže rad otožnega, posebno sedaj ne. Celi dan se že sliši vriskanje in pevanje od vseh strani, in ponosno hodijo novinci po vasi s šopki za klobuki. Le eden je, ki Še ni imel šopka, ki ni vriskal, ne prepeval. Slišal je petje in ukanje drugih, vendar ga ni mikalo med nje. Sedel je doma v samoti in premišljeval.
„Ali bi se mi ne smejali, ko bi Šel k njim brez Šopka? In kdo mi naj ga da?" Vedel je, da bi dobil šopkov, kolikor bi hotel, in od katerih bi hotel, vendar od tiste, od katere bi ga imel najraje, tiste si ni .upal prositi.
„Hej, Pavle, nič tako otožen!" zavpil je nekdo za njegovim hrbom. Pavle se ozre in zagleda svojega prijatelja Frana, ki je že doslužil vojaščino. „Kje pa imaš Šopek? Ali si ne boš šel ponj? dražil je Fran Pavleta in prisedel k njemu.
„Nikar ne vganjaj Šal, Fran. Kam naj grem
ponj ?"
„Glej ga, lej, kam? K Zefiki! Ona že težko Čaka, da, „za klobuk bi ti ga pripela z eno zlato iglico!"
„Težko čaka?! O, seveda; menda ji Še niti ne pride na misel, da bi delala za me šopek. Prej za koga drugega."
„Veš Pavle", reče Fran. „Ti vidiš vse prečrno. Ima te zapisanega pri srčku, akoravno ti tega ni povedala. Poznati moraš ženske. Kar tako, meni nič, tebi nič, se ne vesijo moškim na vrat, posebno one ne, ki se štejejo k premožnim in lepim."
„Ko bi ti vedel, sodil bi drugače."
„Nikakor ne. Mar misliš, da sem slep! Za kom pa obrača najraje svoje oči? Za Pavletom! S kom pa govori najrajša? S Pavletom! Kje je najrajša? Pri, ali bolje rečeno, v bližini Pavleta! In veš, dragi prijatelj. vse to so znaki ljubezni. Ti bi moral to spoznati in reči: Zefika, ljubim te, ljubi tudi ti mene!"
„Saj sem že rekel: Moledovati pa ne maram!"
„Ti imaš čuden ponos. — In kaj ti je odgovorila?"
„Rekla je, da ne more, naj si poiščem drugo, in da je svet velik in v njem mnogo deklet!"
„Tako je rekla?! In ti si seveda vrgel puško v koruzo in bežal od nepremagljive trdnjave, kaj? Jaz bi storil drugače!"
„Kako?"
„Ko bi mi rekla, da je svet velik in v njem mnogo deklet, bi jo objel in dejal, da mi v tem velikem svetu in med mnogimi dekleti najbolj ugaja Zefika, in samo to ljubim."
„Znabiti, da bi pri kateri drugi kaj dosegel, pa pri tej bi jo skupil", se je nasmejal Pavle prijatelju. „Kakor se mi zdi, govori danes iz tebe vino."
„Malo sem se poveselil pri novincih, to je res. Da bi jo skupil?! Motiš se, dragi,"
„Fran, ti je ne poznaš. Ko bi jo poznal, govoril bi drugače."
„Poznam jo, poznam, vem, da je lepa. Vendar je najprej ženska. Mogoče, da ima nekoliko več trmice4 pa v objemu moža, katerega ima rada, je vsaka ženska, kakor vosek. Le meni verjemi!"
Pavle se je moral zopet smejati prijatelju, ki mu je razlagal lastnosti ženske. Navadno vedno molčeč in resen, a danes pa ves izpremenjen. Pavletu se posveti nekaj v glavi.
„Fran, sedaj mi pa povej, kaj se ti je pripetilo, da si malo drugačen, in to že nekaj časa! Tega. vera, ni storilo vino. Ali si mar tudi dobil blisek iz modrih oči?"
„Rjave so, rjave, hehe. No, prijatelju ti ne zakrivam ničesar. Zaljubil sem se, in to resno."
„Tedaj si imel več sreče, kakor jaz."
„Kakor se vzame. Tudi je bil boj hud, vendar star vojak, pa bi ne zmagal?! Ko doslužiŠ svoja tri leta, boš tudi bolj hraber."
„Potem se motiš. Ženskam se ne bom nikdar vklanjal. In Če Zefike ne dobim, ne bom nikoli več poskušal trkati na ženska srca."
(Dalje prihodnjič.)
L J
zadovoljna z odgovorom Kitajske v spornih zadevah, ki se zadnje Čase obravnavajo med tema državama; zato je Rusija naložila svojemu konzulu v Pekingu, da opozori kitajsko vlado na posledice, če bi rušila Kitajska medsebojno prijateljsko razmerje.
Dne 19. marca: Hrvaški sabor je odgoden. Pri glasovanju o proračunu v proračunskem odseku je bil ban TomaŠič poražen, Od navzočih je glasovalo 10 proti, 4 za proračun. Odgodenju utegne slediti razpust in nove volitve. Govori se pa tudi, da sedanji banTomašič odstopi in dobi nasi, v osebi grofa Erdö-dija. — Iz Tangera v Maroku se poroča, da se je vršil med četami maroškega sultana*, ki so jih izvežbali francoski častniki, in maroškimi vojaki, ki se bore po starem načinu, hud boj, v katerem so zadnji po Šestih urah popolnoma podlegli. Razpoloženje v Fezu je vsled zmage evropskih čet veliko bolj prijazno napram Evropejcem. — V Makedoniji so različne skupine bolgarskih in makedonskih ustašev, ki so se do-sedaj medsebojno pobijali, v zadnjih dneh imele zborovanje, na katerem so dosegle popolen sporazum glede enotnega postopanja.
Dne 20, marca: Rusija je Kitajski vposlala novo spomenico, ki grozi Kitajski s težkimi posledicami. če se ne uda. Kitajska že mobilizira svojo armado. — Iz Petrograda se poroča, da se Japonska resno pripravlja na vojsko s Kitajsko. Japonci gradijo ob železniški progi vojašnice. Delavce ob železnici so že nadomestili z vojaki. — Nek ruski list poroča, da pomnožuje Kitajska posadke na severu in se tako pripravlja na vojsko z Rusijo, ki je baje neizogibna. Kitajska je že vse potrebno odredila, da se pokličejo pod orožje tudi Mongolei. — Portugalski ministrski svet pripravlja postavo, ki odpravlja smrtno kazen.
Dne 21. m a r c a: Amerikanski list „New York Herald" poroča iz Larise, da ima Avstrija pripravljene Štiri križarke in pet oklopnic, s katerimi zasede Solun, če izbruhne vojska med Grško in Turčijo. — Vlada severoameriških Zedinjenih držav je stavila mehikapskemu predsedniku Diazu rok treh mesecev, tekom katerih mora biti revolucija zadušena, A-ko se to ne zgodi, bodo ameriške države zasedle Mehiko. Predsednik Diaz je odgovoril, da ni prosil posredovanja Zedinjenih držav, in da je Mehika sama v stanu, zadušiti revolucijo. — Vesti iz Albanije so zelo vznemirljive, Albanci se mrzlično pripravljajo na novo vstajo. Manjši spopadi med turškimi vojaki in Albanci se že dogajajo.
Dne 22. marca: Italijansko ministrstvo je podalo ostavko. — Na Dunaju je v nedeljo popoldne priredila socialno-demokratična stranka velikanske demonstracije za žensko volilno pravico in vse javne zastope, Vsi govorniki so zahtevali volilno pravico za ženske ter so bile sprejete tudi tozadevne resolucije. Po končanem shodu so se ženske uredile v dolg sprevod, v katerem so nosile Številne napise. — Tudi v Berolinu se je vršilo v nedeljo 41 socialno-demokrar tičnih shodov za žensko volilno pravico. Demonstracij na, cestah ni bilo. ________
Razne novice.
Osebna vest. Deželne sodnije svetnik Nedwed v Slovenjem Gradcu je dobil Šesttedenski dopust. Kot zastopnik je poklican okrajni sodnik, v Konjicah Dr. pl. Račič,
*	Iz pošte. Poštna pomočnica Pavlina Schwarzer je dobila mesto poštne ekspedientinje pri poštnem uradu v Koprivnici.
*	Iz šole. Minister za uk in bogočastje je nad-učiteljema gg. Fr, Vrečko v Slov. Gradcu in Jož. Ko-schutnik v Vojniku podelil naslov ravnatelja,
*	Očitna vprašanja na c, kr. okr. glavarja v Mariboru. 1.. Po kateri postavi je dovoljeno županu, ki je bil obenem števni komisar, siliti stranke, naj se drugače podpišejo, kakor se v resnici pišejo? 2. Od kedaj in od koga ima dovoljenje, ali po kateri postavi sme župan, ki je bil obenem števni komisar, voditelja matic pri strankah sumničiti, oziroma tožiti, da imena iz krstne knjige svojevoljno drugače izpiše, kakor so tamkaj zapisana? 3. Sme li župan, ki je bil obenem Števni komisar, večje ali manjše Število živine zapisati, kakor je stranka ima? — Ime tega župana, obenem bivšega Števnega komisarja, je na razpolago v našem uredništvu.
*	Za dij. kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Gostje na gostiji Andreja SterniŠa in Frančiške Spindler 5 K 04 vin.; č. g. Lenart, nadžupnik, 20 K; g. Matej Tikvič, predsednik Izobraževalnega društva pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pošilja ö K 12 vin., kar se je nabralo na gostiji Antona MatjašiČa; tri K in 150 kg krompirja in fižola pa po udih Izobraževalnega društva; č. g. Planino pošilja 50 K, kar se je nabralo ob priliki dne 14. t. m. najslavnejše se vršeče zlate poroke obče spoštovanih g. Tomaža Miki in njegove žene A-ne. iii. sicer na inicijativo njunega najstarejšega sina Alojzija Miki, trgovca pri Veliki Nedelji. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati!
*	Šolske počitnice. Govori se, da se bodo pričele letos šolske počitnice na srednjih šolah dne 2. julija ter trajale do 9. septembra.
*	Slov. Kat. akad. tehn. društvo „Zarja" v Gradcu si je izvolilo za letni tečaj 1911 sledeči odbor: iur. Anton Ogrizek, predsednik; iur. Anton Kodre, podpredsednik; iur. JoŠko Senk, tajnik; iur. Jakob Hodžar, blagajnik; phil. Josip Gombotz, knjižničar; iur. Vekoslav Remec, gospodar; iur, Pavel Rupnik, odlx>rniŠki namestnik.
*	Posvečenje tržaškega škofa. V Trstu se je dne 19. t. m. na slovesen način izvršilo posvečenje mon-signora dr. Karlina za škofa tržaško-koperske škofije. Bazilika sv. Justa je bila sijajno razsvetljena in opremljena, ljudstva je bila navzoča silna množica, zastopane so bile vse oblasti, na čelu jim ces. namestnik princ Holienlohe in župan dr, Valerio. V cerkvi je opravljala službo mestna straža in mestno ognje-gaštvo. Novemu Škofu so asistirali nadškof dunajski dr. Nagi, ki je izvršil posvečenje, metropolit goriški, dr. Sedej, knezoškof ljubljanski, dr. Jeglič, Škof po-reški, dr. Flapp, in škof krški, dr, Mahnič, Slovesno opravilo je trajalo od 9. ure dopoldne do 11. ure. Potem so se odpeljali škofje z novim škofom v škofijo. Nasproti novemu škofu se kažejo od vseh strani brez ozira na narodnost in stranke, velike simpatije.
*	Organizacija kršč. soc, stranke. Na Dunaju se je dne 19. t. m. vršil v zborovalni dvorani magi-stratnega poslopja shod zaupnikov kršč.-soc. stranke na Dunaju, ki se more imenovati I. shod dunajske krščansko-socialne stranke v organizacijske svrhe. Sklenilo se je osnovati na Dunaju trdno strankarsko organizacijo, katere dozdaj ni bilo. V vodstvo dunajske krščansko-socialne stranke so izvolili Šefa celotne stranke, krščansko-socialnega ministra, predsednika zbornice, dunajske župane, predsedstvo kluba v zbornici, predsedstvo antisemitičnega kluba v nižje-avstrijskem dež. zboru, člane meščanskega kluba in zastopnike posameznih dunajskih stanovskin organizacij.
*	Avstr. sadjarska družba se je ustanovila dne 10. in 11. t. m. na Dunaju. Od družbe pričakujemo največjih gospodarskih in. znanstvenih uspehov in po-vzdige sadjarstva,
*	„Društva dobre besede" se ustanavljajo na Nemškem in Španskem zoper grdo, umazano govorjenje, ki se povsod razširja. Taka društva bi bila tudi pri nas potrebna.
*	Novo krščansko politično društvo so ustanovili v Trstu.
*	Na Koroškem ustanove deželni kulturni svet, ki bo imel hude posledice za Slovence. Edino sredstvo za Slovence je: krepko in Široko razpredena organizacija, ki bi dajala ljudem več koristi, kakor deželni kulturni svet.
*	Prodajalna tobaka v Celju, glavni trg Štev. 16, dohodek zadnje leto 1408 K 46 vin., se dražbenim potom odda. Ponudbe se naj vpošljejo do 8. aprila t. 1. 11. ure dopoldne c, kr. finančnemu ravnateljstvu v Mariboru.
*	Sladkor bo dražji. Odbor sladkornih tovarn je sklenil, podražiti s prihodnjo soboto sladkorne cene za 1 K 75 vin. Opravičuje to s podraženjem surovin.
*	Za kmeta v državnem zboru je v seji dne 14. t. m. nastopil poslanec RoŠkar kot zastopnik Slovenskega kluba. Zahteval je med drugim, naj se izboljšajo planinski pašniki. Dejal je, da oblasti ne poznajo bede, ker ne poznajo ljudstva in njegovega trpljenja. Žalostno je, da se Še ni moglo preprečiti razkosavanje zemljišč.
*	Osr. zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru rabi za odpošiljatev 1 par dobro rejenih volov. Živinorejci v okolici Rač ali Pragerskega naj takoj naznanijo, i Če imajo take vole naprodaj, Osrednji zadrugi za vnovčevanje živine v Mariboru, Stolna ulica Štev. 6,
*	Roka za spravo. Zadružništvo, katerega vodijo naši pristaši, je zdravo. Tukaj ne pomaga vse obrekovanje nasprotnih časnikov popolnoma nič. Posojilnice in druge zadruge se vodijo od naše strani previdno in varno. To morajo uvideti ter pripoznati prej ali slej tudi naši liberalci in slogaŠi. Zato mislimo, da je v njihovo korist in v korist onih, ki so v njih zadrugah, da opuste kmalu ono slepo sovraštvo, ki jih je dosedaj vodilo na vseh poljih proti nam. Mi se čutimo močne in nepremagljive na gospodarskem polju. Zato pa tudi nam kot močnejšim pristoja, da nudimo liberalcem spravo v gospodarski stroki. Vse zadruge pod en krov, tako kličemo danes. Toda ta krov mora biti slovenski, v Gradec pod nemško komando ne gremo. Vendar, ako hočejo slovenski nasprotniki samostojno in enotno gospodarsko hišo na Spodnjem Štajerskem, v to smo pripravljeni. Liberalci vedo, da ravno sedaj lahko izvedemo gospodarski boj proti njim do pogina. Toda tudi liberalno ljudstvo je naše ljudstvo, in mi nočemo njih gospodarskega poloma, Pri nas je dobra volja, sedaj naj govore liberalci.
*	Pomagajmo bratom. V obmejnih župnijah in nekaterih delavskih krajih sosednje sekovške škofije, je na tisoče slovenskih vernikov brez dušnih pastirjev, ki bi razumeli slovenski. Nihče ne skrbi za nje, tudi ob velikonočnem Času ne. Hvalevredno in dobro je, da se pošiljajo vsako leto v slovenske naselbine na Nemškem duhovniki, ki poskrbe ob Veliki noči za njih dušni blagor. A za Nemško skrbimo, na naše brate na Štajerskem pa pozabljamo. Zato bo S. K. S. Z. poskušala v tem oziru popraviti dosedanjo malomarnost. Vsled tega se obrača do svojih somišljenikov, da ji naznanijo naslove poštenih, dobrih izseljencev po nemških štajerskih krajih, da zaradi nadaljne-ga postopanja zamore ž njimi stopiti v zvezo. Pomagajmo bratom!
*	„Zavod sv. Cite'*, zavetišče za brezposelna dekleta v Trstu, ulica ulica S. Francesco, Št. 15, I. nadstropje, razpošilja ravnokar okrožnico, v kateri prosi podpore. Ker je ta zavod za Trst, kamor prihajajo naša slovenska dekleta v velikem številu iskat službe, velikanskega pomena, Sporočamo ga tudi mi najtopleje.
*	Ljubezen do poklica. Hans Trunk, ces. svetnik in bivši meščansko-šolski ravnatelj, piše v svoji knjigi „Erfahrungen und Ratschlage aus der Sehule und fiir die Sehule" tako-le: „Človek brez ljubezni do poklica in do mladine, in naj ga diči nadarjenost v še tako obilni meri, ni za učitelja. Vestno izvrševanje dolžnosti je prvo, na kar mora misliti učitelj, za tem pridejo še-le drugi oziri. Izvrševanje dolžnosti pa mora biti vestno in točno tudi v malem. Človek, ki i-šče le samega sebe, di se hoče kakor hitro mogoče po-vspeti v službi, ne pa v šolskem napredku, hi za u-čitelja."
*	Nujno in zaupno. „Stajerčevo" uredništvo in upravništvo (podpisan je dr, Plachky) razpošilja na nemškutarje, nemškutarske zavode in zastope nujno in zaupno poročilo, da bo kmalu preplavilo z majhno knjižico celi Spodnji Štajer, v katerem bo opisalo delovanje slovenskih liberalnih posojilnic (Glavna posojilnica) ter tudi polom nemške centralne posojilnice v Celovcu zapisala na slovenski rovaš. Opozarjamo na to dejstvo že danes ter prosimo, da se Zadružni zvezi v Mariboru, Stolna ulica, naznanijo vsi oni, ki bodo širili to knjižico. Ni sicer naša. stvar, braniti liberalno in nemško posojilništvo, a ker je mogoče, da se bo hujskalo proti vsem kmečkim posojilnicam, zato je treba takoj vse potrebne pozornosti.
*	Hujskarije nemškutarskega Štajerca" proti nekaterim liberalnim posojilnicam imajo na vse zadnje tudi ta namen, Škodovati vsem slovenskim kmečkim zadrugam ter navezati in zasužnjiti naše ljudstvo na nemški kapital. Zato bo treba, da opozore naši poslanci državne pravdnike na te brezmejne in protikmečke hujskarije z vso odločnostjo,
*	Slovenski liberalci so v svojem „Slovenskem Narodu" začeli delati reklamo za jubilejne slavnosti zedinjene Italije in so izrekli neumno misel, naj se udeleže tega slavlja avstrijski Slovenci. To kaže, da so liberalci politični norci. Noben Avstrijec ne more namreč proslavljati tega slavlja, ker je združeno to slavlje s spominom, da je izgubila Avstrija Lombar-dijo in Benečijo. Pa tudi noben Slovenec se ne more zavzemati za to slavlje, ker bodo Lahi slavili ono zmago, v kateri je padlo mnogo slovenskih fantov. Seveda liberalcem je za to, da žalijo papeža. Liberalci so se zopet enkrat pokazali kot sovražnike vsega, kar je vzor vsakega Avstrijca in katoličana,
*	Vzor naših socialnih demokratov, 40 let je v soboto, dne 18. t. m. preteklo, odkar se je bila ustanovila v Parizu takozvana komuna. Vsak, ki količkaj pozna zgodovino, ve, kaj je pariška komuna I. 1. 1871, pomenila. V času, ko se je hrabra francoska armada borila proti Nemcu, je par prenapetežev napravilo v Parizu revolucijo, in po načelu, da je vse last vseh, ustanovila novo vlado, ki je obstojala v tem, da je vladala največja anarhija. Zgodovina komaj pozna grozodejstva, ki bi bila podobna onim, ki jih je izvršila komuna v Parizu: pomorili so na stotine in stotine nedolžnih, obešali svoje nasprotnike, zlasti duhovščino, na svetilke, vse pokradli in oropali in se začeli potem Še med seboj klati. Kdor je bil količkaj na sumu, da je monarhist, ali veren, ali pa pristaš redu sploh, vsakega so neusmiljeno brez vsadke sodbe kakor psa ustrelili; sodrga je plenila in po-žigala. Hvala Bogu je armaga nove republike Pariz teh bestij kmalu osvobodila, in general Gallifet je vodje komune po vojnem pravu kot največje zločince in sovražnike človeške družbe dal po zakonu obsoditi, na kar se je cela Francija oddahnila, — In te komu-narde je dne 18. t. m. slovesno proslavljala tudi naša socialna demokracija! Na Dunaju je glasom poročila „Arbeiter-Zeitung" sodrug Winarsky svoj govor v proslavo komunardskili bestij tako-le končal: „Delajmo v duhu teh junakov in;vzgajajmo ljudstvo v smislu te ideje! Tako bomo mi izvršilci testamenta padlih komunardov! Živela komuna!" — RdeČkarji torej kar ne morejo pričakovati trenotka, ko bodo kot izvršilci testamenta komune morili, požigali in ropali. Hvala Bogu je naše ljudstvo Še tako zdravo, da se te lepe želje naših socialnih demokratov ne bodo izpolnile!
Mariborski okraj.
m Maribor. V soboto, dne 25. sušca se uprizori zadnjikrat v letošnji sezoni „V znamenju križa" kot popoldanska predstava. Kdor še ni videl te, res krasne igre, naj si jo ogleda. To je obenem zadnja predstava v letošnji sezoni. O vzrokih, da se mora letos sezona tako zgodaj zaključiti, bomo poročali pozneje. Prosimo pa slavno občinstvo, da pomore društvu, ki se nahaja vsled nepričakovanih ovir v velikih stiskah, z obilnim posetom te zadnje predstave vsaj deloma iz zadrege, tem bolj, ker je to zadnja prireditev letošnjega leta v veliki dvorani. Začetek točno ob YA. uri popoldne. Omogoča zunanjim obiskovalcem povratek že z večernimi vlaki,
m Maribor. Operiran je bil na vratu v tukajšnji bolnišnici v soboto, dne 18. marca osmoŠolec-se-meniščan g. Anton Mohar. Pri operaciji, ki je trajam la 2'/2 uri in je bila zelo nevarna, so bili navzoči trije najboljši zdravniki. Bolnik je sicer Še zelo slab, a je upanje, da bode v kratkem popolnoma okreval in lahko nadaljeval svoje študije.
Maribor. Tramvaj. Ko bo izgotovljen novi dravski most, bodo začoli po mariborskih ulicah polagati tir za električno cestno železnico. Tekla bo ta železnica od glavnega kolodvora po Ttegettlioffovi u-lici, skoz Viktringbofovo ulico, čez Glavni trg po novem mostu na koroški kolodvor, skoz Studence proti Lembahu. Pri mostu se bo odcepil del proge skoz Tr-
■žaSko cesto proti Radvanju. Misli se tudi na progo proti Kamnici, en načrt vodi iz Glavnega trga po Koroški cesti, drug pa od glavnega kolodvora čez mestni park. Jz Tegetthoifove ceste se bo odcepil del proge skozi Melje proti Št. Petru do mestne meje, od glavnega kolodvora pa po Leitersbergu do Dervuše-kove opekarne. Vse podjetje se bode baje izvršjlo do leta 1914 (?!)
m Iz mariborsko okolice. Ha, ha, ha, gospod urednik, kaj takega se mi še nikoli ni prigodilo. Po naključbi dobim namreč v roke ptujskega „Štajerca", in glej ga šmenta, kaj zagledam. Napihnjen je že tako od jeze, da se bo morebiti razpočil m poginil; dobro, če bo po njemu, saj mariborska okolica ne bo žalovala za njim. Vsak poštenjak reče, da ta ptujski ..antikrist-' ali giftna krota se večkrat zlaže, kakor zine. Drugega ne zna pisati, kakor samo obrekovati naše slovenske poslance, duhovnike itd. ./ Pa kaj, da ima povsod smolo- nikjer nič ne izkupi, temveč vsak reče, da tega lažnjivega kljukca ne no čital, čeravno se mu ponuja, kakor kak jud ponuja svoje blago. Tedaj proč s „Štajercem"! Tudi „Sloga" in „Nar. List" naj izgineta! Imamo dovolj naših poučljivih krščanskih časnikov, kakor „Stražo", „Slov. Gospodarja", „Naš Dom", „Bogoljub", v teh časnikih najdemo dosti koristnega.
m Sv. Lenart v Slov. gor, V „Straži" smo Čitali, da je bil tajnik zadruge Lastni dom v Celju kaznovan, ker je dejal neki gostilničarki v Gaberju, ki je volila z Nemci, da bo morala radi tega plačati dolg, ki ga je imela pri zadrugi. Radovedni smo, kaj bo napravilo mariborsko okr. glavarstvo v slučaju zadnjih šentlenartskih občinskih volitev, ko je dr. Placli-ki vplival na notarja Slupica, da ne bi Šel volit s ^Slovenci. Stupica je bil tudi v nevarnosti, da mu odpove ptujska hranilnica ves dolg itd. Kaj pa je z laž-njivim naročilom od Sv. Trojice, na podlagi katerega so spravili notarja, da se je odpeljal za časa volitev k Sv, Trojici delat testament; a ko je prišel k dotični stranki, je izjavila ta stranka, da na testament Še niti mislila ni. Sicer pa bomo imeli Še priliko, govoriti o Šentlenartskih volitvah.
m Sv. Benedikt v Slov, gor. Dne 19. t. m. smo izročili hladni zemlji truplo obče znanega in priljubljenega posestnika Martina Miki, kojega je dičila med drugimi čednostmi zlasti zavedna in odločna narodnost, Ranjki je bil v kraju eden najstarejših naročnikov „Slov. Gospodarja", ljubitelj dobrega berila, ob volitvah je vselej odločno vršil svojo narodno dolžnost, pred vsem pa je bil goreč kristjan. Torej naj bodo posvečene te vrstice v spomin možu, kojega brit-ko pogrešajo otroci, žena in domači kraj!
m Sv. Trojica v Slov. gor. Kdor je kratkoviden, potrebuje očala, da bolje vidi. Dopisnik, ki odgovarja v predzadnji Številki „Slov. Gospodarja" na nepristranski dopis z dne 22. februarja, je precej kratkoviden, če ne popolnoma slep. Svetujemo mu o-čala, ako jih Še nima, da bo bolje presodil tukajšnje žalostne razmere. Dopisnik je, ali napačno poučen, ali pa noče priznati resnice, ki je jasna, kot beli dan in o kateri že vrabci na strehi Čivkajo. Se enkrat pov-darjamo resnico, da se smrdljivi „Stajerc" v naši o-kolici vedno bolj širi in z neverjetno drznostjo ljudem vsiljuje. Njegovo Število presega že sedaj daleč „SI. Gospodarja"! Ne gre se za to,' ali bi ti ljudje, ki kupujejo in berejo „Štajerca", delali čast ali nečast naši stranki. Mi teh ljudi tudi ne maramo! Ali mi moramo misliti na prihodnjost, Ti ljudje okužijo svoje otroke in druge do' sedaj poštene ljudi! Torej je naša sveta dolžnost, da rešimo pred vsem mladino, in delamo z vsemi močmi proti razširjanju te poguboijosne kuge. Kar zadene Izobraževalno društvo, jeprežalost-na resnica, da ne dela javno, pa tudi prav malo na tihem. Saj tudi ni mogoče. Društveni odbor se je začel rušiti in društvo se bo kmalu valjalo v razvalinah, ako se pe bo nič storilo. Društvo je že eno leto brez tajnika itd. Dopolnilnih volitev dosedaj še ni bilo. Dokaz, kako društvo deluje! Hvalevredno je sicer, da si mladina, posebno otroci, pridno izposoju-jejo in bero dobre knjige iz društvenih knjižnic. Še lepše bi bilo, ako bi se tudi mladeniči in možje posluževali tega v večjem številu in ne skoraj sami otroci, nekaj družbenih deklet In tretjerednic, Res je, naša mladina bere veliko in dobre knjige, a resnica je tudi, da naše ljudstvo v velikem Številu strastno srka v se strup iz „Štajerca". Dokaz temu je dejstvo, da otroci drug za drugim cepajo v šentlenartsko Šul-ferajnsko Šolo, kjer izgube narodnost, nravnost in vero. Ako bo Šlo tako naprej, bodo kmalu tudi pri nas iste razmere, kot na Francoskem. Takrat bodo tudi tisti, ki sedaj belo vidijo in govorijo proti svojemu prepričanju, videli črne posledice sedanjih razmer.
Sv. Jurij v Slovenskih goricalu Izjava. „Šta-jerc" je prinesel v številki 11 z dne 12. t. m. neresnično in zlobno zavito poročilo glede smrti Magdalene Kajičič, posestnice v Zgornjem Gasteraju. Ne odgovarjam ptujskemu nesramnemu listiu. ampak da pojasnim resnico. List piše, da jo dospel neki Bračič k Sv. Juriju in naznanil spoved ob 4. uri zjutraj, ko je prišel kaplan Bosina ravnokar od neke prireditve bralnega društva. Kedaj pride kaplan Bosima odkod, to najmanj briga kakega „,Štajerčevega's dopisuna. Izjavljam pa, da nimam navade ob 4. uri zjutraj pri-, hajati od društvenih prireditev. Resnica je, da sem bil o spovedi obveščen šele po peti uri. Ni res, da bi M rekel, da sem preveč truden in da vsled utrujenosti ne grem k bolni ženi, ker niti govoril nisem z omenjenim možem. Takih izgovorov, da bi „moral počivati, kadar bi imel svojo sveto duhovniško službo opravljati", kaplan Bosina ne p)&zna. Spoved se je
pač odložila in ne „odrekla vsled utrujenosti", radi nekega pogreba, ki je 'bil napovedan o!) 547. uri. Do tega časa bi bil komaj prišel na dom bolnice, kamor je skoro uro hoda, tako da bi bil dospel nazaj komaj proti osmi uri. Imenovana spoved je bila torej odložena na čas po pogrebu. Dotični mož je nato odšel, a je našel bolnico že mrtvo. Njen mož prizna, da je u-mrla žena po domači uri proti šestim. Domači čas je po njegovi izpovedbi pred cerkveno uro približno pol ure, torej je žena umrla po cerkveni uri že okoli '¿G. Ker sem bil, kakor rečeno, Še-le po petih obveščen o spovedi in sicer po organistu in bi bil na vsak načini prišel prepozno — v teh razmerah skoro eno uro — je razvidno, da posestnica Kaučič ni umrla „brez verske tolažbe" vsled moje „utrujenosti", ampak vsled tega, ker se je prepozno poslalo pp spoved. Ko bi bil pot res prišel ob štirih, ali kakor so pisali nemški listi, že ob VA. uri, bi bil pa morebiti pravočasno prišel. To tudi ljudstvo dobro ve, da so zamudili pravi čas domači, zato prav nič ni razburjeno nad („političnimi duhovniki." Rarburjene, razgrete, farizejsko pohujšiane so samo štajerčljanske podle duše, ki izrabljajo tudi tak nesrečen slučaj in dogodek, da udarijo po duhovniku. „(To so pač žalostne razmere." Kaplan Bosina ni nikdar počival, kadar bi imel o-pravljati s,svojo sv. duhovniško službo." Pač pa si vzemite zlasti vi Štajerčijanci, zakrknjeni in hudobni, kakor ste, — hvala Bogu, da vas ni mnogo — iz tega dogodka svarilen zgled, se pravočasno oskr-bite, da ne bodo vaše grešne duše Šle brez verske tolažbe na oni svet! — Edino, kar v omenjenem član-km JŠtajerc" piše, je res to, da pri volitvah kaplan Bosina nikdar ni truden! Zapomnite si, da tudi nikdar ne bo! Še marsikatere račune vam bo prekrižal, če Bog da! Ce bi slovenski duhovniki, svetni kakor tudi redovni, ne izvrševali tudi svojih ¡političnih dolžnosti, kakor jih žalibog zanemarjajo in celo izdajajo ljudje liberalnega kalibra, bodisi da so to notarji, sodniki, odvetniki ali kdorkoli, doibro vemo^ kako bujno M vsled takega političnega izdajstva šla pšenica v klas — štajerčijanSkim backom. Toliko v pojasnilo resnici na ljubo! — Sv. Jurij v Slovenskih goricah, dne 20. sušca 1911. — Bosina Ivan, kaplan.
m Gor. Polskava. Strašna smrt štajercijanca. Pretečeni teden se je obesil in obenem ustrelil najhujši Štajercijanec cele fare, sosed cerkve in župnika, znani Visočnik, Na sumu je trojnega požiga; hčerka prve žene je izginila brez sledu; streljal je pred leti o priliki blagoslovljeni a novega župnišča v župnišče skozi okno in ga dolžijo mnogo drugih hudobij. Svojo nemirno vest si je tolažil in dušil s „Štajercem" in šnopsom. Strašno življenje, grozna smrt! Pokopali so ga, kakor se spodobi za Štajercijanca — brez duhovnika, brez zvonenja, za plotom —za cerkvenim zidom! Slavni „Štajerc! Ta je bil tvoj, tega si ti vzgojil, tega si ti v njegovi veri, oziroma v neveri potrjeval, v njegovih hudobijah tolažil. Glej krvave sadove tvojega strastnega hujskanja zoper duhovščino, cerkev in sv, vero. Slovensko ljudstvo, kdaj boš spoznalo „Štajerca" in njegove hudobne naklepe?
m Polička vas. Naš očka Reininger ima oči-vidno smolo, ker mora proti svoji volji skrbeti ža našo občino. Pred kratkim je bil radi razžaljenja časti obsojen na 200 K globe, ki jo mora. plačati naši občini. Dne 21, t, m. pa bi se zopet imela vršiti proti njemu obravnava, ker je zopet razžalil g. 'Jagra, Ker pa Ima g. Reininger velik rešpekt pred sodnijo, se je z g. Jagrom raje pobotal ter je obljubil zapeljati na našo občinsko cesto 50 kubičnih metrov kamna. Za velike dobrote, katere očka Reininger nehote izkazuje občini, se mu hvaležni občani zahvaljujejo ter se tudi za bodoče toplo priporočajo.
m Sivnlr.a pri Mariboru. Hranilnica in posojilnica za župnijo Slivnica pri Mariboru bo imela dne 2. apiila popoldne ob 8. uri v posojilnici v Orehovi vasi po v št. 11. naznanjenem vsj>oredu svoj redni občni zbor.
m Fram. V soboto na praznik Marjin obhaja framska m'adins lepo slovesnost z govorom dr. Ant. Korošca in glediško predstavo „Dve materi". — V nedeljo po ranem otiravilu pa imata poslsnca dr. Korošec in Pišek političen shod. Zavedni Slovenci, v obilnem številu v soboto in nedeljo na shod.
ptujski okraj.
p Ptuj. Slovenski poslanci RoŠkar, Pišek in tovariši so stavili zaradi regulacije Drave na delavskega ministra naslednjo interpelacijo: Štajerski deželni zbor je radi pomanjkanja denarnih sredstev ustavil vse regulacije, razven regulacije Mure med Hal-benrainom in Apačami. Na levem dravskem bregu pri Staršah se je pri zadnjih zgradbah broti volji interesentov napravil jez, ki je predrl desni dravski breg, iz Česar se lahko z vso gotovostjo sklepa, da bo istega prva večja povodenj odnesla. Nadaljna posledica bi bila, da bi bilo potem ne le zemljišče, temveč tudi cela vas Zlatoličje izpostavljena največji nevarnosti. Težke posledice tega zanemarjanja bi bile tem bolj neodpustljive, ker so bili prebivalci te vasi že natl 40 let s porabo skrajnih svojih moči prisiljeni, braniti sami svoje posestvo. Tudi država bi imela veliko Škodo od tega, ako takoj ne odredi nujno potrebnih zgradb, ker se lahko neizgotovljene zgradbe in različno gradivo, za kar se je izdalo že nad 60.000 K, deloma, če ne celo popolnoma uničijo. Še veliko večja nevarnost pa preti štirim večjim krajem, oziroma vasem: Zlatoličje, Slovenja vas, HudoŠe in Škorba, v katerih so zelo obširna zemljišča v nevarnosti, da jih kaka večja povodenj odplove. V Zlatoličju samem je okoli 100 hiš z vsemi pritiklinami, kakor tudi 500 oralov najboljšega zemljišča, obstoječega iz njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, v nevarnosti, da jih povodenj popolnoma
odnese. Preteča nevarnost raste od dneva do dneva. S pričetkom, oziroma nadaljevanjem zgradb na desnem dravskem bregu pri Staršah naj se Čim prej začne. Sicer pa je nujna potreba, da se takoj začne ia izvrši regulacija Drave od Maribora do deželne meje, Vsled tega vprašajo podpisani Nj. ekscelenco gospoda. delavskega ministra, ali so mu te razmere znane, in če, ali je voljen odrediti takoj vse potrebno, da se prebivalstvu gori imenovanih krajev, Še predno se zgodi kaka nesreča, z izvršitvijo potrebnih zgradb zagotovi njegova eksistenca.
p Ptuj. Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju vabi vse Člane in nečlane na svoj 1. redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 25. t. m. na praznik Marijineca oznanenja ob 3. uri popoldan v posojilni-ških prostorih. Na dnevnem redu je tudi zanimivo poučno predavanje znanega strokovnjaka iz Maribora o gospodarskih stvareh. Pridite v prav obilnem številu, da damo tako „Štajercu" in njegovim privržencem primeren odgovor na vse zlobne napade proti vsem slovenskim denarnim zavodom, ki se širijo zadnji Čas od njega.
p Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo, dne 12. sušca t. 1. popoldne je imelo tukajšnje Gospodarsko bralno društvo poučen shod. Urednik g. Kemperle nam je razjasnil v jedernatih besedah političen in gospodarski položaj med avstrijskimi Nemci in Slovani od leta 1860, ko se je otvoril državni zbor v Avstriji in se je počela samozavestna narodna probuja. med slovanskimi narodi. Govornik je s številkami dokazal krivično postopanje Nemcev proti slovanski večini ljudstva, bodisi na Dunaju, v Gradcu in v posameznih slovanskih pokrajinah. Omenil je tudi pravično postopanje poslancev Slov. kmečke zveze, ki v deželnem zboru v Gradcu ne morejo in nočejo sodelovati z nemškimi poslanci na škodo revnega slovenskega ljudstva, med tem ko polnijo Nemci svoje žepe, oziroma svoje nemško narodne protestantovske pristaše gospodarsko podpirajo, nas Slovence pa v vsakem ozi-ru zapostavljajo. Tudi ptujski „Štajerc" in Šnops sta dobila svoje.
p Vnrberg. Gospod urednik, gotovo Vam še ni znano, da imamo na Vurbergu različne ljudi, ki delajo svoj kšelt. Tudi nek izvrsten krošnjar je med temi prodajalci. Pa zadnji čas mu je že, mislim, zmanjkalo dela, zato si je podprl svojo glavo in premišljeval, kaj bi mu bilo sedaj storiti. Našel je hitro lepo priložnost. Meseca januarja se je namreč ponudil nekemu posilištevnemu komisarju za ljudsko Štetje, da bi ga spremljal in mu nosil menažo. Pa tudi tukaj ni bilo nič kšefta, ker dotični možakar ni dobil službe števnega komisarja. Je bila spet smola. — Kaj hočem pa sedaj storiti, ker preživeti se pa vendar moram? A. zvita bučica jo najde. Vedel je namreč, da misli „Štajerc" prinesti nekaj novic iz Vurberga. Težko je že čakal dneva, da v tiskarni to motovilo iztiskajo, letel je po njega ter pridno raznašal od hiše do hiše, misleč, mogoče se pa vendar s tem preživim. Dopisun „Štajerca" je dopisu v 13. številki dal naslov: „Črna kuga na Vurbergu." Ce bi bila res ta strašna bolezen pri nas, bi bilo res hudo, a- hvala Bogu o tej bolezni še nič ni znano, pač pa je par ljudi okuženih po ptujski giitni kroti, in ravno ti ljudje razširjajo to kugo po župniji. Najbrže pa se je dopisnik tukaj zmotil. Mogoče je mislil opisati kužno bolezen pri živini, ker je preteklo leto pri njegovi hiši razsajala, da je imel konjederec opraviti. — V eni številki ptujske krote se nek možakar opravičuje, da on ni dopisnik „ŠtajerČevih" člankov, ter stavi tistemu, ki mu to dokaže, 1000 K. Pa mi si k temu možakarju ne bomo hodili po te krone, ker jih sam potrebuje. Saj vemo tudi to, da ta možakar samo narekuje, drugi pa pišejo in delajo podpise. Se že poznamo po besedah!
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V Četrtek, dne 16. sušca je začelo v ŽupeČi vasi goreti gospodarsko poslopje posestnika Pišeka; ker je bil precej močen zahodni veter, se je kmalu vnelo tudi sosednje poslopje posestnika Turka, ki se je še komaj pred e-nim mesecem priženil tje, ter posestnika Baumana. Le s težavo se je omejil požar na imenovane tri posestnike. Zanetili so baje otroci. Škoda je precej velika, ker so bila poslopja Še nova. Na pomoč sta prihiteli domača in cirkovška požarna hramba.
p Žetale. V nedeljo, dne 12. februarja je imelo liberalno Bralno društvo v Žetalah zborovanje. Bilo je tako žalostno in klaverno, da je škoda papirja, da bi o tem shodu bolj natančno pozoČalu Vprašamo samo slavno c, kr. okr. glavarstvo v Ptuju, ali je to po društveni postavi vseeno, če se vrši shod namesto po rani maši — ker ni poslušalcev — tik pred pozno mašo, torej namesto ob 9., ob 10. uri?
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. V odgovor. Nočem se spuščati v nobeno polemiko z dopisnikom v ptujskem „Štajercu", ker se mi isti vreden ne zdi. Mene napada dopisnik tako nizkotno zlato, ker me sumniči» da jaz dopisujem o njem v „Slogi"; a dam mu častno besedo, da nisem jaz dopisnik nobenega Članka. Takih podlih, nesramnih, lažnjivih in obrekovalnih napadov, nahajajočih se v „Štajercu", je zmožen le človek najnižje vrste. Edino resnico je' povedal dopisnik v „Štajercu", namreč, da je ljudstvo razjarjeno. In zakaj? Vedite, ni razburjeno radi Šole, ne ra-» di učiteljstva, ampak edino zato, ker mu je žal, videti moža, sedečega na častnem mestu! To v zagovori,
Jan. FarkaŠ, nadučitelj. p Velika Nedelja. Dne 16. t. m. smo pokopali 65 let starega Blaža Sok iz Sodinec, ki je bil daleft na okrog poznan kot vzoren gospodar, zelo delaven v; gospodarskem oziru za boljšo bodočnost in vnet ka* toličan, ter je bil tudi prav priljubljen svojim sova-ŠČanom in spoštovan pri svojih sosedih. Posebne za*
sluge si je stekel pri sadjereji in izboljšanju zemljišč, oziroma pri napravi novih travnikov. Da je obračal svoje misli v boljšo pasmo živinoreje, priča to, ker je imel državnega žrebea v privatni oskrbi. — Pred pol letom mu je umrla njegova blaga žena, s katero je živel prav sporazumno 38 let, ki sta imela pa še zraven drugih nesreč tudi grozno hud udarec, ker jima je v enajstih mesecih dvakrat pogorelo hišno in gospodarsko poslopje. Naj v miru počivata!
p Poienšak. „Stajero" v 10. številki mnogo blati našega fe. g. župnika Poplatnika. Pridni in pošteni farani pa rečemo, da je bilo vse prav, kar je govoril s prižnice. Med poštenimi larani imamo mnogo štajercijancev, ki sramotijo celo župnijo. Prijatelj, „Štajerca" se posebno huduje nad g. župnikom radi obha-jilne mize, ki je bila neobhodno potrebna, zakaj je ni župnik plačal. Ali vprašam vas, štajercijanci, kdo pa jo je plačal, morda vi, tisti, ki veliko govorite čez cerkev in njene reči, mogoče niste dali vinarja. Tudi se govori, da je neki par moral plačati za poroko 19 K. Res je to, toda g. župnik je imel radi njiju vsled tega, ker sta si v sorodu, mnogo sitnosti in pisarije. To ima sedaj za zahvalo.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši po rani božji službi v gostilni g. Matevža Ca! javni shod, na katerem govori nadrevizor gosp. VI. Pušenjak. Ustanovila se bode Kmečka posojilnica, ki bode v svojem delovanju obsegala župnijo Sv. Tomaž in sosednje župnije. Zanimanje in navdušenje za novo posojilnico je zelo veliko. Tudi so ugledni, pošteni in premožni kmetje že obljubili, da stopijo v načelstvo, imeli bomo tudi nadzorstvo. Vse to nam daje upanje, da bode nova posojilnica dobro uspevala. Vabimo torej domačine, kakor tudi sosede, da se v o-bilnem številu udeleže imenovanega shoda.
p Središče. Naš trg šteje po zadnjem ljudskem štetju 1170 prebivalcev (od 1. 1901 več 51); občina Ob-rež 738 (več 26); Grabe 274 (več 12), Šalovci 333 (več 35), Godeninci 213 (več 18). Cela fara šteje torej 2728 duš, razen par nemških uradnikov na kolodvoru, sami Slovenci, — Tudi na Grabah je baje 7 Nemcev (? !). Trhle bukve in preperele smreke v grabljenskih šumah skrivnostno Šepečejo že par sto let staro pesem o minoli slavi nemških vitezov in o trdosrčnem nasil-stvu njihovih valpetov do svojih podložnih.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Prejšnjo nedeljo nam je predaval v tukajšnji Šoli znani strokovnjak g. Fr. Škrlec iz Vičanec pri Veliki Nedelji o napravi novih in izboljšanju starih travnikov, o umni sadjereji itd., in v svojem govoru omenil še marsikatere splošne gospodarsko koristne zadeve. Zborovalce in gosp. predavatelja je pozdravil g. nadučitelj Cajnko. Naši kmetovalci so s splošnim zanimanjem sledili govoru g. Skrleca, in mnogotera vprašanja, na katera je moral odgovoriti, so kazala, da so padle njegove besede na rodovitna tla. Več kmetovalcev bode že letos po njegovem načinu obnovilo svoje travnike, in se tudi v drugih rečeh ravnalo po njegovem nasvetu. Hvala slav. okr. zastopu, ki je na prošnjo bolfenskih kmetovalcev poslal g. predavatelja k nam, kakor tudi gosp. Škrlecu samemu za njegovo lepo, stvarno in koristno predavanje. Na skorajšnje svidenje!
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nabiralniku „Slov. Straže" se je nabrale v gostilni g. Finžgeija v Sv. Lovrencu 17 kron. Najsrčnejša zahvala vsem! — Marija Kranjc je zbrala za „Slov. Stražo" 1009 obrabljenih znamk. Hvala!
Ljutomerski okraj.
1 V Babincih je posestnik Jože! Karba obhajal minolo nedeljo svoj god 90krat, a gospodari že 67. leto. Oni dan sva šla vkup na sejem v Ljutomer, in on je stopal tako naglo, kakor jaz. Domov grede se je pa dopisnik pajdašii z drugim, še tudi krepkim možem, to je bil 781etni Rožman iz Borejec. Imenovanca sta bila na sejmišču gotovo najstarejša sejmarja.
Slovenjjražkl okraj.
s Marenberg. Število Mohorjanov je poskočilo v naši župniji za 12udov. Res razveseljivo znamenje! Lansko leto jih je bilo 32. Poklicani slovenski faktor-ji! Zakaj se ne zganete, da dobi slovensko marenber-Ško ljudstvo svojo narodno Šolo? Pomislite na posledice, ki bodo nastale čez nekaj let vsled vašega odlaganja na levem in desnem bregu Drave!
s Marenberg. Naša tržka občina bo bojda zidala več poslopij za stanovanja tistim okoliškim kmetom, ki pridejo vsled gospodarskih nezgod ali slabega gospodarstva v denarno zadrego in iščejo pomoči pri nemških bogatinih. Našemljeni bogatini s slovenskimi groši z veseljem pomagajo kmetu na ta način, da se kmečko posestvo kar čez noč izpremeni v liubo. Ko bodo v okolici same liube, bodo denarni mogočneži privabili ljudi iz nemških krajev, pregnali slovensko ljudstvo ter ga prisilili, se nastaniti v trgu, kjer ga bodo lažje ponemčili. Glejte kmetje, kaj nameravajo z vami? Ali se vam Še niso odprle oči, da bi spoznali svoje prijatelje? Ali se vam ne smili dom vaših očetov? Ali se vam ne smilijo vaši otroci, ki bodo brez očetove hiše? Pa menda že hočete tako imeti, ker pridno nosite svoje težko prislužene groše k našim narodnim nasprotnikom in verskim odpadnikom. Marsikateri nemški bogatin je bogat z vašim denarjem.
s Marenbcrg. Kakor vam je znano, ustanovili smo si lansko leto tudi v marenberški župniji Marijino družbo. Kaj veselo je bilo gledati, ko je ob sprejemu toliko, Še za marenberško župnijo precej Častno število lantov in deklet sprejelo sv. obhajilo z gorečimi svečami. Bog daj, da bi bila vsa naša marenber-
ška mladina tako goreča in vneta za Marijino družbo, toda žalibog je Še mnogo fantov m deklet, ki bi š« lahko pristopili k Marijini družbi, pa se na vse različne načine izgovarjajo. Svetinjice se sramujejo, a tega jih ni nič sram, če hodijo pijani po balih in drugih takih pohujšljivih prireditvah. Torej pa dragi mladeniči in mladenke, kateri ima v sebi vsaj še eno iskrico ljubezni do Marije, naj pristopi k tej druž-bii in videl bo, da mu ne bo nikoli žal za ta korak, in da ga ne bo Marija nikoli zapustila. Nič se ne zmenite za zabavljanje nasprotnikov, držimo se gesla: Vse za Marijo in domovino!
s Remšnik. Žalostno so naznanjali tukajšnji lepo ubrani zvonovi pretužno vest, da je utrgala neizprosna smrt v cvetu mladosti zopet enega mladeniča Krišpina Krelj, po domaČe pri Kurniku, ki je bil veselje svoje ljube matere-vdove, ki je ostala čisto sama na velikem posestvu. Bil je tudi naročnik „Slov. Gospodarja"... C. g. župnik Anton Podvinski je pri odprtem grobu govoril v srce segajoče besede. Kako je bil ta mladenič priljubljen, je pokazal njegov krasen pogreb. Cerkveni pevci so mu zapeli tudi dve v srce segajoči žalostinki. Blagi mladenič, počivaj v miru!
s St. Janž na Vinski gori. „Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad," poje narodna pesem. In res, vsakdo hrepeni po tem lepem času. A koliko jih ni učaka-
10	lepe pomladi! Šli so pred nami v večnost. Posebno v pretečenem mesecu se je vsak teden po dva-, in celo trikrat razlegala iz stolpa tužna pesem — zvone-nje mrliču. Starka zima jim ni prizanesla, morali so se posloviti od tega šveta. A mi, ki smo zopet učaka-
11	pomlad, se je veselimo. Solnce sije gorkeje, Škrjan-ček že prepeva, in nežne cvetke so jele vzdigovati svoje glavice iz spočite zemlje. Vse je veselo in živahno, začelo se je novo življenje, polno truda in skrbi. A tudi v zimskem Času nismo lenarili. Sicer: nismo delali toliko telesno, a delali smo duševno; čita-li smo lepe knjige Mohorjeve družbe in dobre časnike. Število naročnikov na „Slov, Gospodarja" je napredovalo, in tudi za Mohorjeve knjige se je oglasilo lepo število naročnikov, kliub temu, da prebivalstvo ni posebno premožno. Govori se tudi, da se bode usta-novilo v kratkem Izobraževalno društvo, kar bi bilo le želeti. Kajti vsi naši sosedi so nas že prehiteli, povsod imajo kakšno društvo, samo mi smo še brez-njega. Vzdramite se torej vrli mladeniči in mladenke, možje in žene, ki še spite spanje pravičnega! Cim večje bo zanimanje za naše društvo, tem prej se bodo uresničile vaše želje,
s Velenje. Mladeniči, tovariši! Prihodnja nedelja dne 26. t. m. je naša. Prihodnjo nedeljo, bomo namreč pokazali fantje šaleške doline, ali smo res kaj vredni fantje, ki si upamo tudi javno nastopiti kot vrli slovenski fantje. To nedeljo pride namreč na! drž, in dež. poslanec dr. Karol Verstovšek, ki bo imel popoldne po krščanskem nauku velik shod za fante in obenem občni zbor Mladeniške zveze v Društvenem Domu. Zaradi tega je naipa dolžnost, da se vsi odzovemo vabilu našega g. poslanca in se vsi udeležimo tega, za nas fante velevažnega zborovanja. Uljudno vabimo tudi može. Torej mladeniči, na noge, in pridite v nedeljo popoldne v Šmartno pri Velenju! — Slovenska mladeniška zveza,
s Zavodnje. V zadnji številki za nedeljo dne 26. t m. napovedano predavanje se vsled nepričakovanih ovir to nedeljo še ne bo vršilo.
s St. Janž na Vinski gori. Dne 26 t. m. se vrši shod K. Z. po rani maši v gostilni g. Žagarja. Na shod pride drž. in dež. posl. dr. Verstovšek, ki bo govoril tudi o občinskih volitvah.
Konjiški okraj.
k Konjice. Naše Kat. pol. društvo je imelo v nedeljo, dne 20, marca svoj občni zbor, na katerega je došlo veliko število zavednih kmetov in fantov iz konjiške nadžupnije in zastopniki celega okraja. Predsednik Napotnik je otvoril in vodil zborovanje, O političnem položaju in delovanju naših poslancev je govoril Fr. Žebot iz Maribora, ki je pobijal tudi neresnične trditve Linhartove na zadnjem shodu Štajercijancev v Konjicah. Opozarjal je posebno na drzne laži nemškutarjev o naših posojilnicah. Zavodi, ki so pod vodstvom naših mož, stoje trdno in se ni bati izgube ali poloma. Predsednik Napotnik obrazloži možem, kako postopajo naši nasprotniki s kmečkimi zahtevami v konjiškem okr. zastopu. C. g. Preglej poda tajniško poročilo o delovanju društva, č. g. Jurhar pa o stanju blagajne. Pri volitvi odbora se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Napotnik; tajnik: vikar Jurhar; blagajnik: kaplan PodpeČan; odborniki: Šibanc Jurij, Potnik Ignacij, Ložak Franc, Bezgel Janez, Kline 'Jožef in Flis Franc. — Končno Še č. g. župnik Preglej poziva zbrane kmete, naj se trdno oklenejo močnih naših organizacij. V sklepnem govoru omenja predsednik, da bo priredilo društvo še letos veliko zborovanje v proslavo 401etnice društva.
k Konjice. Nekateri „tudi ljudje" so tako nerodni ali pa tako zelo „bogaboječi", da begajo pred sv. Rešnjim Telesom, če se nese k bolniku; v zadregi so, izogibajo se, vrnejo v hiše. Cemu? Vrag se boji križa, a pošten človek se naj izogiblje božjega Prijatelja ? Ce nimaš v srcu vere, je tvoja stvar, a pred javnostjo si tudi po državnih zakonih dolžan spoštovati to, kar je kristjanu Najsvetejše, Zlasti tisti napolizobra-ženci, ki to obnašanje prakticirajo, naj pomnijo, da se hočejo kakor lucifer povzdigniti nad Boga, ali pa znajo krščanski nauk za nezadostno. Capito, paragrafi niso zastonj tu.
k Oplotnica. V občinski pisarni se je dne 3. t. m. vršila v navzočnosti g. c. kjr. okr. komisarja E. Schaffenratha obravnava zavoljo nepostavnosti obč.
volitve 15. in 16. marca 1. 1909. K isti so bili povabljeni vsi, ki so se proti tej volitvi pritoževali. In pred vsemi je moral g. komisar priznati, da dne 15. avgusta 1910 ni resnice govoril, ko je v Konjicah pet po-klicanim volilcem rekel, da je g, župnik svojo pritožbo proti tej volitvi preklical, ampak da je on razun drugih nepostavnosti le eno posebno poudarjal in sicer, da ona volitev ni bila po krajevni navadi proglašena, ker nje ni obč. stražnik pri cerkvi oklical, na občinski hiši v Oplotnici je bila pa samo v nemški besedi, in po drugih vaseh čisto nič naznanjena. Zavoljo tega so vsi navzoči svojo pritožbo zopet ponovili in upajo, da jih bo slav. c. kr. namestništvo u-slišalo in to čisto nepostavno volitev zavrglo.
k Stranice. Občinske volitve bodo pri nas. Rečemo samo to: Izvolite si poštene, slovenske in krščansko misleče ter odločne može, ki bodo delovali v blagor cele občine brez ozira na desno in levo.
k Dekliška zveza pri sv. Kunigundi priredi dne 25. t. m. po ve-čemicah igro s petjem „Fabiola in Neža".
Celjski okraj.
c Celje. Kako pride posojilnica na nič? Tako se povprašujejo ljudje sedaj, ko se piše o polomu Glavne posojilnice v Ljubljani. Na to moramo odgovoriti, da je pri posojilnici, ki jo vodijo pošteni in vestni možje, polom sploh nemogoč. Mogoč je le pri taki posojilnici, ki nima poštenega načelstva. Primer pri liberalni Glavni posojilnici to pokaže. Pri tej je bil načelnik liberalni advokat dr. Hudnik. Ta si je največ denarja izposodil sam iz posojilnice ter je s tem denarjem kupoval hiše na Dunaju, graščine na Gornjem Štajerskem itd. S tem je mislil obogateti. A ta kupčija mu je spodletela. Imel je same izgube in posojila ni mogel več vrniti. T/udi drugače se ni pošteno in vestno gospodarilo. Zato sta zdaj v preisko valnem zaporu dr. Hudnik in revizor JoŠt. Kdo bo zdaj trpel škodo? Najprej vzamejo rezervni fond. Potem pa vzamejo vse premoženje vsem odbornikom, ki imajo opravilne deleže, to je tistim, ki so si izposoje-vali denar pri posojilnici. Zakaj vzamejo vsem tem celo njihovo premoženje? Zato, ker pri posojilnici, ki ima neomejeno zavezo, jamčijo člani z v s e m svojim premoženjem za varnost hranilnih vlog, tako, da morejo oni prej vse svoje premoženje izgubiti, preclno bi se vzela komu hranilna vloga. Ali torej hranilne vloge niso v nevarnosti? Ne. To bi moral biti že grozen polom. In tak polom je naravnost nemogoč, Če vrši zveza, kateri je včlanjena dotična posojilnica, le nekoliko svoje dolžnosti, in po svojih revizorjih kolikor toliko nadzoruje njeno poslovanje. Ce rezervni fond, potem vse premoženje vseh glavnih in vseh opravilnih deležnikov ne bi zadoščalo, odvzeli bi hranilnim vlogam k večjemu kaj obresti. A to se menda niti pri Glavni posojilnici v Ljubljani ne bo zgodilo, tako, da so tudi še celo tam hranilne vloge varne. Ali so torej pri Štajerskih posojilnicah z neomejeno zavezo hranilne vloge brezpogojno varne? Da. Pri posojilnicah katoliško-narodnili mož, ki so združene pri Zadružni zvezi v Ljubljani, se je v zadnjem času znova pregledalo in revidiralo njih gospodarstvo, in je povsod v najlepšem redu. Zato je zagrozilo državno pravništvo nemškutarskim listom, da jih dene na zatožno klop, če bi pisali kaj proti tem posojilnicam. Ti listi so namreč pisali: „Kakor je Šla Glavna posojilnica v nič, tako so slovenske posojilnice vse za nič." To so pisali seveda iz namena, da bi Slovenci v njihove nemškutarske kase nosili denar, ker jim je žal, da nosijo Slovenci le v slovenske posojilnice hranit svoj denar, Ce bo torej kak nemškutar Še dalje govoril proti slovenskim posojilnicam, tega treba z eno ali dvema pričama takoj naznaniti sodniji, da si v temni luknji ohladi svoj obrekovalni jezik.
c Svarilo! Po laški okolici hodita agenta in ponujata na prodaj križe, rožne vence itd. To bi še ne bilo slabo, ali ona pravita, da je prebitek določen za neko pogorelo cerkev blizu Dunaja, da se bereta dve sv. maši vsak teden v Marij. Celju za društvenike, da se zadobi,o odpustki itd., zato, da je kziž bolj drag. Da pridobi lažje ljudi, oglasi se navadno pri dušnem pastirju in prosi, da bi se podpisal v knjigo, da sme v župniji prodajati. Se ve, da o cerkvi, mašah in odpustkih ničesar ne omeni, potem se pa najbolj sklicuje na župnikov podpis. Silijo pa ljudi hujše, kot judje na Judenplacui na Dunaju. -Imajo celo tiskovine neke bratovščine, se ve, da brez vsakega cerkvenega potrjenja. Govorijo pa tako predrzno, rekoč: „Ce ni to res, potem so papež, škofje in duhovniki sami lažnjivci itd." Že te besede pričajo, koliko je takim ljudem verjeti! Vsem je potem navadno žal. pa prepozno. Pozor torej, duhovniki! Pozor, občinstvo!
c Mozirje. Občinski urad trg Mozirje dela še vedno po svoji stari napredni navadi, nikakor se ne more privaditi občinskega reda. Že je preteklo dva in pol meseca po novem letu, a občinski računi Še vedno niso davkoplačevalcem razpoloženi na ogled.
c Mestinje. Dopis iz Mestinja v „Slov. Gospodarju" je tukajšnje Štajercijance hudo zbodel. Tisti veliki učenjak se je drznil nekomu zagroziti celo z o-sebnim bojkotom, ako bode še nadalje naročnik „Straže". Radovedni smo, v koliko l»do te grožnje zalegle. Mislimo, da se naši ne bodo ustrašili njegovih groženj.
c St. Jur ob juž. žel. Tudi pri nas se že oglar Šajo različni Novaki obojega spola, ki slutijo, da so sorodniki onega, bogatina istega imena, ki je v Alži-ru pred 45 leti zapustil ogromno premoženje. Ti dediči trdijo za resno, da je tisti Novak, čegar krstno ime je Jurij, oziroma Marko, rojen ŠentjurČan. No,
bomo videli, kaj bo iz tega, ali imajo prav ali ne; vsekakor želimo vsem, ki se potegujejo za dedščino, bodisi da so Kranjci ali Štajerci, obilo uspeha, da bi dobili kaj natančnejše podatke Ribničani iz Algerije. — Ne vem, kaj bo iz tega, zadnji čas je število divjih zakonov narastlo za en slučaj, kar nam dela ne-čast; toliko se tolažimo, da niso domačini, ampak so prišli od drugod v St. Jur, misleči, da je tu kako zavetje za take.
c. Gomilsko. V nedeljo, dne 12. t. m. smo izročili zopet materi zemlji krsto s častitljivim starčkom, ranjkim Božičevim očetom, kijevčakal po svojem, vseskozi vzornem življenju, 84 let. Bil je v svojih najboljših letih dolgo vrsto let župan in je ostal tudi Še sedaj v svojih starih letih moder svetovalec za vsakogar. Ko se je poslovil Č. g. župnik na pokopališču v ganljivih besedah od rajnega blagega moža, se je zasolzilo marsikateremu oko, in povsod se je slišalo: Bos mu daj večni mir, saj je bil tako dober in blag!
c Gomilsko. Zadnje ljudsko Štetje na^Gomilskem je marsikaterega neljubo dirnilo, ker se namreč dve drnžestni gospici, čeravno pristni Slovenki, niste hoteli zavedati svojega materinega jezika, ter se dali, čeravno še ne popolnoma vešči nemškega jezika, vpisati za Nemki. Zatorej vabim „samotarja izpod gore", da pride k nam ter nekoliko bolj globoko pogleda s svojim finim daljnogledom v srce tem pristnim Nemkam.
c Gomilsko. V „Štajercu" štev. 8 z dne 19. svečana t. 1. surovo laže in blati nek dopisun preč. g. žuipnika in načelnika tuk. konk. odbora. 1. Ni res, da je hrepenel načelnik po častni službi in komaj Čakal kakšnega popravila v župnišču, že zaradi tega ne, Ker je on največji davkoplačevalec v občini, ampak res je, da so ga Že pred 10 leti volile tri občine za načelnika in mu prigovarjale, naj prevzame na-čelništvo, Češ, da se nam ne bodo zopet vrivali krivični stroški, kakor pred 12 leti pri starem odboru, da Še do danes pravde ni konca ne kraja, akoravno so propadli v treh inštancah. Mora se pa dopisun „Štajerca" pred vsem grajati, ker nima toliko pameti, da bi vedel razločevati med premoženjem in lastnino gospoda župnika, in med cerkvijo in farofom. Ali takrat ste pa vedeli, ko ste Šli v cerkveni gozd jemati les, da niste plačali in oškodovali tri občine, seveda umna glavica vse iztuhta. 2. Je pa lahko vsak prepričan, da iz treh hrastov se kozolec ne more napraviti, ker na treh stebrih ne stoji, še tak ne, kakor je bil pred nekaj leti tam na Selil, ki ga je vendar potem nedolžni ogenj upepelil. 3.. Sedanjemu konkurenčnemu odboru se ne more predbacivati, da se je pri popravilih krivično ravnalo, ampak za polovično svo-to, kakor je pri kolavdaciji izrekla višja oblast pohvalo. za izvrstno delo, ko so se pregledali vsi računi in odobrili. Končno naj bode dopisunu, ki prišteva najuglednejše rodbine Zajčeve, Vovkove in Medvedove k zverinam, povedano, da so veliko bolj spoštovane kakor njegove, in da se ne radujejo samo v lepem petju pošteni lovci, ampak tudi drugi poštenjaki.
c Žalec. Tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo je priredilo dne 26. februarja v sušilniškili prostorih g. Franca Nidorferja v Vrbju dve gledališki predstavi. Pred začetkom zapel je domaČi pevski zbor par krasnih slovenskih pesmi. Nato se je pričela dekliška gledališka predstava „Ljudmila", igro-kaz v petih dejanjih. Ne bodem podrobno opisoval posameznih vlog. Lahko pa rečem, da so naše vrle mladenke igrale brez izjeme tako izborno, da se lahko kosajo z marsikaterimi izvežbanimi igralkami. Za dekleti pa niso zaostali naši fantje ter so nam uprizorili burko „Dva prepirljiva soseda", katera je izvabila mnogo smeha. Le žal, da je prehitro prišla noč, ker so bile gotovo še kakšne pevske točke na razpolago. K tej gledališki predstavi je prišlo izvan-redno veliko ljudi, kar je dokaz, da sledijo različni sloji z zanimanjem delovanju društva, katero vodi neumorno delavni in požrtvovalni vlČ. g. Franc Schrei-ner, provizor v Žalcii. Le vrlo naprej, dragi Vrbenča-ni, na pravi poti izobrazbe, in kmalu zopet na svidenje! — Opazovalec.
c Sv. Peter v Sav. dol. Pretečeni mesec je potekel čas za streljanje zajcev, ,a naši lovci so zajce že prej tako pokončali, da niti najmanjše škode ni zapaziti, ne na drevju in ne v vinogradu. Tako je prav! Oholi graŠčak si naj redi Škodljivega zajca sam v svojem zagrajenem gozdu. Lov stane res mnogo, ali proti Škodi, katero je povzročil zajec leto za letom, še presega Škoda več. Vse občine naj lov za-se ot^držijo, in vse tožbe zaradi škode, povzročene po divjačini, bodo pri kraju.
o Lep shod S. K, Z. v Trbovljah se je vršil v. nedeljo, dne 19. t. m.; govoril je poslanec dr. Benkovič, predsedoval pa fdan osrednjega odbora S. K. Z., Tg. Stravs.
o Ženski shod se vrši v kratkem v Trbovljah, c Shod in občni zbor Jugoslov. strokovne zveze v Trbovljah se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m.; bil je izredno dobro obiskan. Poročala sta poslanca Gostinčar in dr. Benkovič; predsedoval je g. Iv. Zupan sen., katerega neumorno delovanje je porok za pospeševanje naše mlade organizacije.
c Drami je. Vprašamo Šolskega ogleda g. Jar-noviča, če misli še dalje trpeti, da bodo tukajšnji liberalci pod njegovim vodstvom tako nesramno z lažmi napadali Škofa in misijonarje, župnika in Izobraževalno društvo, kakor zlasti dne 10. februarja v „Slovenskem Narodni", 16. in 23. februarja v „Nar. Listu"? Za tako vodstvo bo že dobil od faranov primeren odgovor.
c Sv. Krištof Zoper občinske volitve pri Sv. Krištoiu je vložil „neimenovan" neki rekurz v nem-
škem jeziku, ki je pa tako pisan, da se zamore reči o dopisniku: „Ko bi bil molčal, bi še za modrijana veljal, ker si se pa oglasil, si se za nespametnega spoznal!" V dopisu mrgoli velikih pregreškov bolj, ko v mravlinjaku. Nič manj ko 30 jih je; se ve, da na tako spakedrano žlamastiko se ne more ozirati in je prišlo še vse — prepozno. Pristaši njegovi! Primite se za nosove in sramujte se, blamaža za blamažo je vaš delež; ali se ne izpolnjuje na vas pregovor: „Ce slepec slepca vodi — oba v jamo padeta?
c Sv. Vid pri Grobelnem. Na kvaterno nedeljo so se v Vodrežu stepli fantje. Galufov fant iz Tiarne-ga, že precej vinjen, je klical druge fante na koraj-žo ter je hotel na vsak način videti kri. Dva druga, fanta, GaČjekov in Mihalekov fant, sta mu izbila" s koli korajžo iz glave, in kri se mu je vlila po čelu in za vrat. S tem junaškim dejanjem so si naložili vsi trije sedaj za postni čas precej ostro pokoro. Galufov se pokori v postelji, druga dva bodeta pa morala najbrž pihati kašo.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Naši liberalci, na čelu jim njihov general, so postali v zadnjem času precej vsiljivi. Povsod se trudijo razširjati smrad laži-časopisja, posebno se odlikuje v tem nek mla-din, kakor se vidi, brez tega sploh ne more živeti. V ta namen si je celo naroČil neko zakotno glasilo mla-dinoy iz Ljubljane, s katerim misli okužiti naše, do-sedaj še verno, trezno in pravemu napredku dostopno ljudstvo. Toda motita se, ako mislita, da bodeta na ta način zatrla dobro časopisje v župniji! Svetujemo vama, skrbita rajši, da ne bodejo vajini pristaši noč in dan po gostilnah pijančevali! Oglejta si tudi nekatere novostrujarje tukaj v Gornjem Gradu, kako pi-jančujejo, kakor je pri ljudeh take baže že v navadi. Velikemu mladinoljubu pa priporočamo, naj se briga le za mladino naprednjaškega kalibra, da se ne bodo slišali tolikokrat glasovi harmonik iz gostilen, kamor zahaja ta mladina. Skrbi naj tudi, da bo ta napred-njakarska mladina, ki je njemu izročena, znala vsaj razločevati dan od noči, kakor se to dogaja ravno tukaj v Gornjem Gradu. Umestno pa bi bilo, ako bi tudi K. začel misliti na kaj drugega, kakor pa samo na gostilno, kakor tudi njegov zvesti tovariš. Brigajte se rajši za svoje ljudi, naše nepopačeno ljudstvo pa pustite pri miru! — GornjegrajČan.
Osebna vest. Titularni finančni nadpaznik F. Pavline je prestavljen iz Celja v Brežice.
c Novacerkev. V Soteski na nekem godovanju se je nabralo za naše katoliško Bralno društvo 6 kron. Živeli darovalci I
c Bukovžlak. V nedeljo dne 26 t. m. ob pol štirih popoldne se vrši kmetijsko zborovanje v Bukovžlaku pri g. Sodinu, ki ga priredi Šentjurska Kmetijska podružnica po sledečem sporedu: 1. predavanje o aktuelnih kmečkih vprašanjih; 2. žejje in nasveti; 3. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
c Drami je V nedeljo dne 26. t. m. po rani maši se vrši kmetijsko zborovanje v ljudski šoli v Dramljah, ki ga priredi Šentjurska Kmetijska podružnica po sledečem vsporedu: 1. Predavanje o aktuelnih kmečkih vprašanjih. 2. Zelje in nasveti. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Brežiški okraj.
b St. Vid pri Planini. Učiteljica gospica Pep-ca Kuttler, ki je zaradi bolezni imela 5meseČni dopust, je zopet zdrava tukaj dne 15. t. m. nastopila svojo službo.
b Kapele pri Brežicah. Letos je prišel že četr-tokrat iz Zagreba k nam vlč. g. vseučiliščni profesor dr. Josip Pazman obhajat svoj god. Ker ima tudi vsako leto slovesno sv. opravilo ter ve v svojih lepih pridigah dajati tudi prav koristnih naukov, se ga vse vsako leto že naprej veseli. Blagi gospod naj še prav mnogo let prihaja v naš prijazen kraj! — Pred nenavadno mnogobrojnimi poslušalci je imel dne 20. februarja g. dež. živi.nozdr, nadzornik Jelovšek prav primeren poučen govor, za kar mu izreka tukajšnje K. s, izobraževalno društvo, katero ga je povabilo, srčno zahvalo. Neutrudljivi gospod nam je obljubil v jeseni priti Še enkrat. — Obrnili smo se tudi do blag. g. okr. komis, Sima-Galla v Celju, da pride prilič-no predavat o melioracijah. — Letošnja zgodnja u-godna pomlad je vzrok, da smo z delom v vinogradih in na polju prehiteli prejšnja leta. Trte so dobro, kar je zdravih, prezimile. Vse pa težko pričakuje, da se zopet dovolijo živinski sejmi, ki so vedno v Kapelah na dobrem glasu in zelo obiskovani,
b Kozje. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem je imelo v nedeljo, dne 12. sušca svoje letno občno zborovanje in volitev novega odbora, ki se je izvolil po sledečem redu: Gosp. dekan Tomažič, predsednik; Podlinšek Jožef, podpredsednik; Pustišek Mihael, tajnik; Brstošek Vinko, pismonoša, blagajnik; gospod Hofler Vinko, knjižničar. Odbornika pa: Dobnik Roman in Petek Tomaž. Namestnika sta: č. g. kaplan Vedenik in mladenič Vinko Maček. Ti možje so nam porok, da bo Gospodarsko bralno društvo marljivo delovalo. Vi pa, dragi nam mladeniči in mladenke, možje in žene, oklenite se našega društva; udnina 1 krono je malenkostna, korist pa, ki jo boste imeli od društva, bo velika.
b Sevnica ob Savi. „Motijo se sevniški Slovenci, ker mislijo, da jih ne razumem," tako je bilo slišati nekega tukajšnjega nemškutarja pred par tedni, ki je pripovedoval sledeče: Sel sem po trgu. Kar vidim nekaj korakov pred seboj več tržkih dam (seveda naprednih), ki so se slovensko pogovarjale. Kot bi mahnil, rekel je, obrnejo besedo in začnejo tolči po nemško. Sedaj pa recite, rekel je nemškutar, ako ni nemški jezik več vreden kot slovenski. Škandal za tukajšnje tržane, rekel je poslušalec, — Ali mislite cenj. bralci „Slov. Gospodarja", da razni tukajšnji liberalni gospodje zaostajajo za omenjenimi damami? Ne.
ravno tako se sramujejo slovenskega jezika. Nemščina se jim zdi bolj nobel. Žalostno, a resnično!
b Koprivnica. Našemu Kat. slov. izobraž. društvu sta poklonila mnogočastita gospoda Ivan Prešern, župnik Koprivniški in Fr. Vračun. župnik Šmiklavžki, vsak po 10. kron, za kar se jima najprisrčneje zahvaljuje odbori Bog. povrnil Živeli posnemovalci I
b Brežice. V brežiškem okraju trosijo brezvestni ljudje lažnjivo govorico, da je podpisani zavod močno zadolžen pri „Glavni Posojilnici v Ljubljani", da se mu vsled tega majejo tla in da bode moral ustaviti svoje poslovanje. V pomirjenje vlagateljev izjavljamo, da so vse te govorice neosnovane in neutemeljene in da je zavod trden in soliden. & čemur se vsak lahko prepriča iz letnih računov, kateri se vsako leto predložno javnosti. Izjavljamo nadalje, da bomo proti vsakomur, kateri bi širil lažojive gotorice o zavoda, brezobzirno postopali in mu dali priliko, da pri sodniji dokaže resničnost svojih obrekovanj. Ravnateljstvo brežiške posojilnice.
b Skioptično predavanje v Brežicah. Podružnica «Slov. Straže" v Brežicah priredi v nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoldne predavanje o sv. deieli s krasnimi skioptičnimi slikami v veliki dvorani Narodnega doma.
Iz celega sveta.
Krvav boj med očetom in sinom. V mažarski vasi Raba Tamasia se je spri 301etni kmečki sin Jurij Varga s svojim 6&letnim očetom. Oče je pokazal sinu vrata, na kar je ta pograbil za nož, kakor tudi oče. Začela sta se bosti, dokler ni oče mrtev obležal, sin pa smrtno ranjen.
Grobokopov grob. V neki vasi na Šlezkem je u-mrl pred kratkim vaški grobokop. Nikdopraznovernih vaščanov pa ni hotel zanj izkopati groba. Zupan je pregovarjal ljudi, a nikogar ni dobil, ki bi šel za u-mrlega grobokopa izkopati grob. Nazadnje je moral sam prijeti za lopato in kopačo, da je izkopal grobo-kopu poslednje ležišče.
Evropski škandal. Minister grof Khuen Heder-vary je brzojavno pozval szatmarskega podžupana, naj takoj razdeli svojcem ököritskih žrtev nabranih 150.000 kron. Khuen Hedervary je označil postopanje, ker niso razdelili teh 150.000 kron, za evropski škandal. Odbor je bil 17krat pozvan, naj razdeli darove, a ni niti enkrat odgovoril. Khuen Hedervary je izjavil, da škandala ne bo zakril, marveč izročil krivce javnosti.
Velika lakota na Kitajskem. „Kölnische Volkszeitung" prinaša od škofa iz Sanghaja pismo, v katerem sporoča, da tekom petih mesecev od 40.000 kristjanov 35,000 nima nič jesti, ter da se žive z listjem, koreninami dreves in napol zgnitimi živalmi. V veliki pokrajini na Južnem Kitajskem umre skoro vsak dan po 12 ljudi od lakote. Ljudi, ki trpe lakoto na Kitajskem, cenijo na tri milijone.
Nesreča na železnici. V torek zvečer ob 11. uri in 15 minut se je zgodila na postaji v Bohinjski Beli velika železniška nesreča. (Tovorni vlak je peljal z Jesenic proti Bohinjski Beli. Radi strmin je pomagala porivati od zadaj še ena lokomotiva. Ko je vlak že odhajal s postaje Boh. Bela, je zapazil službujoči uradnik, da je vlak pretrgan. Zato je dal znamenje, naj se zadnji del vlaka ustavi. Strojevodja sprednje lokomotive je to zapazil in mislil» da velja to znamenje njemu ter jel ustavljati. Strojevodja zadnje lokomotive pa tega ni opazil. Vsled tega je potisnila zadnja lokomotiva s tako silo vlak sküpaj, da je bilo na-krat sedem vozov razbitih, eden vrh drugega. Promet je bil seveda ustavljen in vlaki niso mogli voziti skozi delj Časa. Človeške žrtve ni nobene, kakor le en sprevodnik je bil lahko ranjen. Skoda znaša nad 100.000 kron.
Bivši sultan v prisilnem jopiču. Bivši turški sultan Abdul Hamid je hotel pred nekaj dnevi pobegniti iz vile Alatin, kjer je bil obstražen od vojaštva. Vojaštvo je bilo podkupljeno. Slučajno so izvedeli o tem merodajni krogi, ki so odredili drugo vojaško stražo. Sultan, videč, da mu je ta. namera izpodrsni-la, je zbesnel. Razbijal je ter kričal in klel mladotur-ško vlado. Pomiriti ga niso mogli in morali so ga vtakniti v. prisilni jopič, kot storijo to pri besnih.
V spanju umoril ženo. V Biaricu je umoril v spanju 321etni železniški čuvaj Arnold Swezer svojo ženo. Pri orožništvu je izpovedal, da se mu je sanjalo, ;da ga preganja neka grozna žena. Skušal se je je oprostiti. Vrgel jo je na tla. začel daviti, na kar je začela ženska grozno vpiti. Ko se je zbudil iz svojega groznega spanja, je spoznal z grozo, da kleči na truplu svoje mlade, ljubljene žene. Ko je mož to izpovedal, se je začel obnašati kot nor ter poizkušal izvršiti samoumor, kar so mu pa, preprečili. Njegovi sorodniki so izpovedali, da je imel že od nekdaj hude sanje.
v
Hujskačem okoli „Štajerca" v prevdarek.
„Stajerc" živi od samih laži in hujskarij. Vsak teden si nabaše svoje požrešne predale z lažnjivim obrekovanjem in brezvestnim hujskanjem, in sicer na stroške nemškutarskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev, katerim slovensko ljudstvo poskrbi za potreben drobiž, da se more napolniti nenasitno „StajerČevo" žrelo. V zadnjem času posebno dobro prija njegovemu šnopsarskemu želodcu hujskanje zoper slov.denarne zavode. Za pretvezo mu služi polom ljublj. liberalne Glavne posojilnice, katero je pritiral v propad liberalni advokat, ki je imel svoje vrstnike že tudi med nemškimi advokati. Z Glavno posojilnico nimajo naši kr-ŠČansko-narodni zavodi nobenega stika, in kljub temu jih „Stajerc" nesramno napada ter zoper rije podlo hujska, ne da bi avstrijski državni pravdnik ganil z mazincem v obrambo popolnoma nedolžnih in solidnih zavodov. Med drugim v zadnji Številki nesramno laže o ormoški posojilnici. „Stajerc" naj bo nverjen, daje
ta posojilnica v poštenejšiLi rokah, nego so nemškutar-ski denarni zavodi, da vodijo to posojilnico sami pošteni in gospodarsko krepki kmetje, in da se ni treba po GerŠakovih bati nobene izgube, in to tem manj, ker ima posojilnica velik rezervni zaklad.
„Stajerc" pa je tudi že svoje kalne šnopsarske oci s pravcato nemškutarsko poželjivostjo obrnil na vse slovenske denarne zavode na Spodnjem Štajerskem, ter pripravlja neko malo knjižico, kjer bo na 32 straneh podlo lagal in hudobno hujskal zoper slovenske zavode, in to za ceno 4 vin. Pa še teh ne bo treba plačati, ker se je odbor „Štajerca", za katerega je podpisan ptujski advokat dr. Placliki, v zaupni okrožnici obrnil na vse nemške denarne zavode, naj naročijo v večji množini te knjižice — 1000 komadov stane samo 40 K — ter jih brezplačno razširja med ljudstvom.
Mi opozarjamo že vnaprej drž. pravdnika na to knjižico in upamo, da bomo našli pri drŽavi zaslombo zoper podlo in lopovsko „ŠtajerČevo" hujskanje.
„Štajercu" pa povemo, da bomo na Spodnjem Štajerskem zapeli pesem o nemškem in nemŠkutarskem gospodarstvu, pesem, ki bo udarjala na njihova kosmata ušesa kakor orjaške zaušnice. Povedali bomo našemu ljudstvu o zloglasnem polomu nemškutarske-ga Mravljaka pri Št. Lenartu v Slov. gor, povedali o tem, kako gospodarijo nemški denarni zavodi, kakor n. pr. nemška banka v Frankfurtu, ki je naprsv-vila nedavno konkurz ter ima pasiv 4 milijone; povedali bomo ljudstvu povest o nemških oderuhih, kakor je n. pr, Reicher, ki je gospodaril tako vzorno s tujim denarjem, da je napravil konkurz z 1,800.000 K pasiv proti 400,000 K aktiv, vsled Česar je bil v torek na Dunaju vsled goljufije in kride obsojen na leto dni ječe.
Povedali pa bomo našemu ljudstvu Še druge reči, da ne bo šlo na limanice brezvestnim hujskačem, katerim je lastni žep vse, ljudski blagor pa deveta, briga.
Najnovejše novice.
Državni zbor. Sprejeli so se vsi predlogi, kateri merijo na povzdigo kmetijstva. Tudi Ro-škarjeva resolucija, da se naj pri povzdigi živinoreje gleda osobito na Slovenski Štajer, je bila sprejeta, O vsem tem bomo poročali še v posebnih člankih. Nadalje je bilo v zbornici prvo Čitanje predlog za rekrute. K temu predmetu sta govorila izmed Slovencev poslanca Jarc in Gostinčar ter naznanila želje in pritožbe slovenskih volilcev, Ko je bilo prvo Čitanje o rekrutnem predlogu končano, se je začelo prvo čitanje trimesečnega proračuna, Izmed Slovencev je govoril poslanec Graienauer,. Dr. Verstovšek in tovariši so stavili interpelacijo zaradi „Stajerčevih" liujska-rij proti slovenskim kmečkim posojilnicam.
Lokalna železnica Ljutomer—Ormož pride v novo vladno predlogo o lokalnih železnicah; treba je le še pogajanj, oziroma odločitve v nekih točkah postranskega pomena, Železniški minister dr, Glombin-ski je poslancu dr. Benkoviču kot članu železniškega odseka že prve dni t. m. zagotovil, da vzame to progo v svoj program, ki se ima v. bližnji bodočnosti izvršiti. Isto je izjavil minister pred par dnevi tudi deputaciji, ki je doŠla na Dunaj; v seji dne 17. t. m. je tudi posl. Marcklil stavil predlog v prid te železnice, da pokaže svojim voliicem svojo gorečnost, ki pa je v tem slučaju malo pozno prišla; tudi v železniškem odseku dež, zbora so poslanci S. K. Z. ta železniški projekt najtopleje podpirali.
Železnica Polzela-Motnik-Kamnik (Domžale). Časopisi so objavili vest, da je v bodočo vladno predlogo o lokalnih železnicah postavljena tudi predloga Polzela-Motnik s preliminiranim strokovnim proračunom 13,000.000 K. Ker je proga Polzela-Motnik pre-liminirana le na 3,000.000 K, cela proga do Kamnika (Domžal) pa na 13,000.000 K, zato ta vest ni jasna. Poslanec dr. Benkovič se je obrnil tedaj za pojasnilo na železniškega ministra, ki mu je odgovoril, da so ČasniŠke vesti o predlogi lokalnih železnic sploh netočne, da pa ima on namen, celo progo do Kamnika (Domžal) vzeti v bodočo vladno predlogo; iz izjave železniškega ministra, ki je te dni takorekoČ oblegan od deputacij in poslancev, je dalje posneti, da končna odločitev o obsegu nove predloge sploh Še ni padla, In da se bo s temi pečal ministrski svet Še enkrat.
Šoštanj, dne 21. marca. Na potu iz Afrike v Mesino je umrl na ladiji znani tovarnar Hans Wosch-nagg.
Sv. Primož nad Muto. Že dolgo smo si želeli mi narodni kmetje, da pozdravimo v svoji sredini našega poslanca. Sedaj se nam bo ta želja izpolnila, kajti dne 2, aprila pride ob priliki občnega zbora za Bralno društvo g. dr. Verstovšek med nas, da nas pouči posebno o nekaterih gospodarskih stvareh. Gospod poslanec nam hoče s tem koristiti, to je pa le tedaj mogoče, ako ga pridemo poslušat vsi v polnem številu. Pa tudi že radi Bralnega društva zahteva naša narodna čast, da pokažemo, da je še mnogo Slovencev nad „nemško" Muto. Ste prijazno povabljeni tudi sosedi! Shod in zbor se začne dne 2. aprila popoldne ob 2. uri v hiši g, Ledineka.
Poročilo o sejma govejo žmuena Dnn&jn dne 20. snšca 1911.
Prignalo se je 2807 volov, 151 bikov, 598 krav in 81. bivolov, skupaj 3037 komadov. Cene so bile sledeče za 100 kg: voli alpski 100 do 108 K, srednji 90 do 98 K, suhi 84 do 88 K. Ogrski sivi voli: prima 92 do 98 K, srednji 79 do 90 K, suhi 75 do 78 K. Ogrski lisasti voli: prima 100 do 110 K, srednji 90 do 98 K, suhi 82 do 89 K. Voli iz Galicije: prima 100 do 108 K, srednji 94 do 98 K, suhi 84 do 92 K. Biki: prima 98 do 102 K, srednji in slabejši 87 do 97 K. Krave: prima 86 do 94 K, srednje in slabejše 76 do 84 K. Bivoli: prima 66 do 75 K. slabši 60 do 64 K. Tendenca: prignalo se jc 425 komadov živine več.
Pore čilo o sejmn mlade in klavne živine na Dnnajn dne 16. marca 1911.
Pripeljalo se je 3903 telet in 2552 svinj, 279 ovc in 2472 jagnjet. Cene so bile sledeče: teleta živa 1 kg 100 do 130 vin., zaklana prima 154 do 172 vin., srednja 108 do 150, slabša 100 do 108 vin. Svinje zaklane prima 136 do 160 vin, srednje in slabše 120 do 134 vin., ovce 120 do ISO vin., jagnjeta 20 do 50 K en komati. — Cene svinjam so se zvišale za 4—6 vin. pri kg, tudi cena telet je dosfgla isto višino. Ovce in jagnjeta so ostala na ceni zadnjega tedna. Žive svinje so se plačevale 4—8 vin. nižje.
Poročilo o svinjskem sejmn na Dunaju dne 21. marca 1911.
Pripeljalo se je na sejem skupaj 12.882 svinj; iz Galicije 7.853, iz Ogrskega 3.181, ostale pa iz drugih dežel. Cene so bile sledeče: ogrske prima 147—151 vin., izjemoma 152 vin.; srednje 138—146 vin. stare in manjše 126—136 vin.; moravike mlade svinje prima 120—128 vin.; svinje iz Galicije lahke prima 112—11« vin.; težke in debele prima 120—128 vin.; izjemoma 132 vin., srednje in slabejše 108—118 vin.; plemene svinje 96 — 116 vinarjev 1 kg žive teže. — Tendenca: pripeljalo se je na trg 2134 mladih svinj več kot prejšnji teden, število debelih svinj je bilo enako številu prejšnjega tedna. Dasiravno se je pripeljalo veliko število svinj, vendar se je zelo povpraševalo po dobrem blagu, cene niso bile v primeri s cenami prejšnjega tedna spremenjene, le lahko in slabše vrste so zgubile po 2—4 vin. pri kg. Tudi cena iziedno težkih svinj je padla za 1—2 vin.
Poročilo o živinskem sejmn v Gradca dne 16. marca 1.1.
Prignalo se je 194 volov, 93 bikov, 114 krav, 2 teleta. Cene so bile sledeče: pitani voli prima blago 94—104 K, lepi, pitani voli 82 do 92 K, slabejši voli 72—80 K. Pitane krave 70—82 K, srednje pitane krave 56—68 K, slabejše 52—56 K. Biki 78—94 K, 100 kg. žive teže. Izvozilo se je: na gornje Štajersko 40 komadov, v Trst 63 komadov. Tendenca: prignalo se je Da ta sejem 22 komadov manj. Cene so ostale enake cenam prejšnjega sejma.
Poročilo o sejmu klavne živine v Gradca dne 17. marca.
Pripeljalo se je 119 telet in 2607 svinj. Cene so bile sledeče za 100 kg: teleta glede na kakovost 136—154 K, svinje (nemške) 134 do 146 K, ogrske svinje 140—154 K. Tendenca: pripeljalo seje 118 telet manj, svinj 52 več. Promet je bil miren, cene nazadotale.
Listnica uredništva.
Sv. Jurij ob Ščavnici: Odstopili „Našemu Domu". — Drugim gg. dopisnikom: Došlo deloma prepozno, deloma radi pomanjkanja prostora nismo mogli spraviti v to številko. — Sv, Ana na Krembergu: V pismu, v katerem prosite pojasnila, ste se pozabili podpisati. Blagovolite naznaniti svoj natančni naslov.
Našim naročnikom!
Minula sta že dva meseca leta 1911, in vendar je Še mnogo naročnikov na dolgu naročnino zaleto 1910. Naše upravništvo mora vsak mesec nasproti plačevati velike svote za tiskovne stroške. Ako pa hoče upravništvo to dolžnost natančno izpolnjevati, morajo seveda tudi naročniki storiti svojo dolžnost in list pravočasno plačati. Zato danes prosimo in opozarjamo vse tiste naročnike, ki lista Še niso plačali do konca leta 1910 , da nam pošljejo dolžno naročnino najpozneje i'a zanesljivo do 1. aprila, ker drugače se jim bode list o1,d 1. aprila naprej brezpogojno ustavil.
Tisti naročniki, ki so list Še na dolgu za leto 1910, bodo dobili dne 30. marca naovitek velik rudeč križ, da tako spoznajo svojo dolžnost.
Na prodaj imam bukovo neotesano stiskalno drevo (Pressbaum) in hrastavo nažagan pod za stiskalnico. Jožef Filipič, ca Benetku, pošta Ljutomer. Štajersko. 358
A. Jurca naslednik Alojz Senčar, trgovec na Ptuju sprejme močnega dečka poštenih starišev in z dobrimi spričevali takoj kot učenca v svojo špecerijsko trgovino. Natančnejši pogoji se dogovore ustmeno. __879
Posestvo na prodaj! V občini Rožengrund pri Cmureku se proda posestvo 9 oralov obsegajoče ter iz hiše, gospodarskega poslopja, preše in svinjak», ter iz njiv, travnika, mladega gozda, sadonosnika obstoječe, za 6500 K. Na željo se tudi vse premično blago zraven proda. Več se izve pri lastnici Jožefi Gol-le, posestniei pri Sv. Ani na Krembergu.	363
Proda se zidan hram z opeko krit, dve hiši, 1 kuhiiija, vodnjak, črez 1 oral dobre zemlje, lepo drevje, vrt, ena nji «a za stavbene prostore, kravji hlev, svinjski hlevi v Po-brežju, Wagnergasse štv. 114, pol ure od Maribora.	872
Zahvalo
izrekam povodom smrti s veje žena zastopnikom občice za podporo ia sosedom za tolažbo v 6 letni hudi bolezni, preč. duhovščini, zlasti t. g. kaplanu ribniškemu za častno spremstvo, darovalcem vencev in vsem, ki so v tako obilnem številu spremili predrago mi soprogo k večnemu počitku.
Janževvrh, suše a 1911. 362	Matevž Vizjak.
Vabilo na
IV. redni obe. zbor
Hranilnice in posojilnice v Galiciji,
reg. zadr. z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 2. aprila 1911 ob 9. ari predpoldne t v posojilniških prostorih. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za upravno leto 1910.
3.	Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnost.
380	Načelstvo.
Cepljeno trsje!
1. vrste, dobro saraščeno in ukoreninjeno, ter nekaj divjakov Ripsrie Portalis imam na prodaj in sicer: Laški rilček, Žlahtnina mešana in Šipon. Cena I. vrste 14 kron, II. vrste 5 kron, divjaki 2 kroni 100 komadov. Oglasiti se je pri Francu Blodnjak, trtničar, p. Jaišinci pri Ptuja. 144

Izvrstni molitvenimi
so:
Ksrg, Uenes pobožaik selita in sy. pesmi . . K 3 50 SBznsan, Ssslisi^ b&fcvic« „ 3— Esnec sustih pesmi. . „ 2— Prijatelj otrobi . . „--40 S?. Opravilo . . „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—38 via. za 1 knjigo.
Tifosins tiskarn si. EMs = s "
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se «prejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemži praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
»"LJUDSKA HRANILNICA
registrovana zadruga
m POSOJILNICA V C^LJU.
z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem. volu") v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vloge po 4«/."/. brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5%% * amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertnje vk^jižene dolgove pri drugih zavodih In izterjuje svojim «lanom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo eteta brezplačno, stranka plača le koleke
Proda se takoj
flovoziiiana hiša. 5 minut oddaljena od Brežic, tik glavne ce.ts /ostreča iz stanovanja, delavnice in gospodarskega poslopja. K hiši spada tadi eden oral njive. Natftnčaej&a pojasnila daje ga. Antonija Zaje.	166
Stara dobro upeljana
zavarovalnica proti požarom in toči
sprejme v vseh mestih in večjih krajih spretne zastopnike proti visoki proviziji, tudi v tej stroki izurjene potovalce proti stalni plači. — Ponudbe pod „Assecuranz-Vertreter 59 F" na
anončno ekspedicijo J. A. Kienreich, Gradec.
__228
Za pomlad in poletje
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek m gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domačih in aogležkih tovarn, izgotoi ijeaij obleke za gospode in fante ter veliko izbiro močnih cajgastih hlač.
Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem kr<ju in »a zmerno ceno. — Salonske obleke za gosp. dijake cd E 56-— naprej.	250 Z velespoštovanjem
Jakob Vezjak, krojač
Maribor, Grajski trg v grada (Barg).
priporočilo,
Al. Bezenšek,
Kamnosek Franc Koban, prej A. Horvat v Raijem pri Maribora se priporoča t lav. občinstvu v is-del&vo v njegovo stroko s padajočih del po zelo nizki ceni. 113
Učenca, hi bi imel talent za po-dobarstvo in pozlatarstvo, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Ant. Sumrek, podobar in poriatar Celje.
248
Dvoje lepih posestev, vinogradi, gezdi lepe njive, cimpre, so v Su-hadolu pri Sv. Duhu v Loeah na prodaj. Vpraša se pri Mariji Ra-teg, v Suhadolu.	205
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priporočam svojo brivnico, ki se nahaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk p rosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
Kovačnica
ae da v najem 8 prvim aptilom. Zraven je stanovanje, klet in en svinjski hlev. Kovačnica stoji tik okrajne oeste prvega razreda in je sedaj na novo prezidana. Več se izve pri g Jožefu Podgoršek, p. d. cestni Jože v Št. Jurju ob j. ž.
237
20 do 50 K na dan
lahko vsakdo zaslaii z razpečavanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batič, Idrija, Kranjsko.	244
Ako pridete po opravilih v Celje ter ste potrebni okrepčila, zahajajte v priznano pošteno in snažno slovensko kmečko gostilno „pri Jelenu" na Graški eesti 37, kjer se Vam postreže z pristno štajersko kapljico, z svežim pivom, ter z dobro kuhinjo. Tudi la prenočišča bo skrbljeno. Na razpolago so konjski hlevi za izpreganje, kakor tudi vožnja fi-jtakarjev na vae str?ni. Za mnegobrojni obisk se priporoča	j 239
posestnik in gostilničar „Pri Jelenu"
Za veliko noč!
priporočam svojo veliko zalogo manu-fakturnega blaga za možke in ženske obleke, svilene robce, srajce, kravate itd.
irse najnovejše "33NE
Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Mannfakturna trgovina;
Jožef Ulaga : Maribor
Tejethofova cesta it 21. PosfrtZba ločna in solidna. :: Po Jako nizkih cenah. :
Kdor želi
denar prihraniti, ter za-neslijivo dobro blago po nizki ceni kupiti, naj gre z zaupanjem v pošteno trgovino
Janko Artman-a
v Šent Jur ob južni žel.
Delavnica za popravila!
oo
»o O &-I
Sr *
•a s
s
■d
s
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tod) na obroka! Illuitr. cenik iastn|l Sranofone od 20 do 200 K.
Ni ¡dasta remont.-ura E 360 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18*— Kuhinjska ura	„ 4'—•
Budiljka, niklasta „ S — Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižic	„ 2'—
— Večletna jamstva —
Nasl. Dietinger
Tiieod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, 6o>po»ka alloa 26. Kipa]«« zlatnino In srebro. "3M
j« ako je bala » narodne veletrgovine
l, «teti,
Celje.
•mm*—mm
Q Jako zanimiv in poučen # Ust s slikami je
„Ilustrovani tednik"
m i
Seme pravega kašeljskega zelja, prodaje Ig. Mrcina, v Zg. Kažlju pošta D. M. t Polju po K. 120 za 20 gramov. Denar je poslati naprej. Sprqjenuy'o se tudi pisemske znamke. Pohvalna priznanja mojih do-sedajnih odjemalcev so na razpolago.	158
Lepo posestvo tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz H oralov zemlje iu sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in j ako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Amerikanske podlage ima na prodaj do 80.000 Rip. „ Poit. in diu-ge Jernej Mikolič, Žetale pri Rogatcu. Cena po dogovoru 131
Jako lepo posestvo se proda, lepa lega, pripravijo za vsakega gospod« kot letovišče, ali za skrbne-ga gcspodarj&t arondirano 14'/, o-ralov, 20 miaut cd kolodvora in trga, 5 minut od glavne ceste, i1/, oralov travnikov, 4 erale ajir, 800 sadnih dreves, brajd«, vrt, 800 sežnjev vinograda (polovic* novi nasad), vse v najbcljšera reda in dobro gnojeno, 6 oralov gozda, lepa gosposka hiša, devet prostorov, podstrešje, klet in hram gospodarsko poslopje, hram in hle», hlevi za prašiče, pralaa kuhinja in sašilaica za sadje, listnica vse c opeko krito in v najboljšem stanja. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifuga za mleko, parilnik, Blamoreznica, mlin, rez-nica za peso, stroj za pranje pete, krompirja itd. Več se izve pri Franjo Počkaj, Šsarje pri Jelšah »p. Štajersko.	912
Malo posestvo se proda, meri o-koli 4 orale dobre in rodovite zemlje, rediti se more 3 svinje in ena krava, raste 3 polovnjake vina, 4 do 5 pa jabolčnjaka. Poslopje se stoji iz hiše, kuhinje, kleti, hleva, zidano, in parna za seno. Cena je 3" 800 kron. P. Vohorčič, Jagoče. p. Laški trg.	164
Lepo malo posestvo med Sevnico in Rajhenburgom, 5 minut od železnice, je hosta, lepe njive, travnik s sadnim drevjem, lepa ravnina, je kosole, hlev za živino in svinje, hiša ima dve sobi, dve kuhinji, klet, se proda za 4500 kron. Naslov je v upravništvu tega lista.	118
Merljivi možje lahko dosežejo brez nevarnosti velik zaslužek. Velikanska pat. novost, ki se povsod rabi. Natančnejše pove Davorin Stokavnik, Dol pri Hrastniku. 208 Velik zaslužek I V vseh mestih in krajih se stalno nastavijo marljive osebe za samo prodajo velike pat novosti. Visok, stalen zaslužek. Zaloga in glavnica ni potrebna. Natančnejše pove Davorin Stokavnik, Dol pri Hrastniku.	209
Proda se 26000kolov, 2 in en pol m dolgih na oba konca ošpičenih, kolje je samo kostanjevo, cepljeno iz čvrstega lesa, proda se tudi motor na dva kolesa „Noricam" popolnoma v dobrem redu, ker je bil še malo rabljen. Andrej Marine, Gomilsko.	215
Hiša v Novi vasi pri Mariboru za penzijoniste se proda. Lep vrt za zelenjavo, sadonoenik, lepe vinske trte, nekaj polja, hiša s 3 sobami,
2 kuhiDji, gospodarsko poslopje, voda teče mimo vrta. Proda se radi bolezni 15000 K. Natančnejše Eove Karol Leutschacher, Neudorf 70 pri Mariboru.	212
V najem se da trgovina z mešanim blagom in gostilno event. tudi sama gostilna blizu farne cerkve v prijaznem kraju na Spod-Štajerskem. Ponudbe pod šiiro „Dobra eksistenca" na upravnlšt. SI. Gosp.	199
Lepo posesjve, 22 oralov, velik travnik, se lahko 3 krat kosi, sladka krma, velik sadonesnik, 1 o-ral novega vinograda, gozd, z živino in premičninami, kakor leži in sfoji, se prod«. Cena 25000 K, nadatek 12.000 K, drugo po dogovoru Vpraša se Karola Leutschacher, Nova vas 70 pri Mariboru.	211
Kmetijsko posestvo se proda na
Murskem polju, tik železniške postaje Hraste in Mota, tik velike «ste Ljutomer Raigona, vse v ravnini in blizu domačije, njive so vstane, hrami vsi zidani v najboljšem stanu, posestvo meri 44 oralov plodovite zemlje, je zraven mali vinograd, cena je 40.000 K. Posestvo se tudi zameni za drugo. Več se izve pri lastniku Antonu Vrablu, veleposest. in trgovcu, p. Križevci pri Ljutomeru._197
Išče se za župnišče, pri katerem ni velikega gospodarstva, gospodinja in kuharica, ki se razume na gospodinjstvo. Služba se lahko takoj nastopi. Naslov pove uprav.
190
Kupci pozor!
Uljudno vam naznanjam, da so naprodaj tukaj v prijazni Mariborski okolici \sake velikosti dobičkanos-na krasna posestva, pri katerih nakupu brezplačno posredujem; le pismenim vprašanjam se naj znamka priloži. Na zdarl Josip Sernec, Gradiška, pošta Pesnica. 238
Spretna kuharica varčna, in is-kušena v gospodinstvu, razume se tudi na poljsko in vrtno delo, želi službe v župnišče na deželo, če mogoče do 1. maja. Spričevalo i-mam jako dobro. Roza Mauchen v Št. Martini šf 8 III. nadstr. Trst.	226
Orgljarska in cerkovniška služba se odda v Majšp?rgu pri Ptujski gori s 1. majem 1911.	242
Posestvo se proda zavoljo starosti, 10 minut od cerkve Makole. Zidana hiša, velik vrt, travišče, mlad les, vinograd, br^jde in njiva, vse skupaj meri 6 oralov. Cena 3000 kron. Več se izve pri Antonu Vampel, posestnik v stranskih Makolah št. 15, pošta Makole pri Poljčanah._249
Kmetija se proda, 48 oralov zemljišč«, v soinčni legi z dobro vodo in vse v dobrem stanu; cena 12 tisoč kron. Več se izve pri Francu Rakovnik, kmetu v Novi cerkvi, pošta Vojnik.	224
airouem
u razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru
100 kg po 25 K.
Semena
vrtove in njive. Zelje, salata, grah, peso, Štajersko in lacernsko deteljo, čebalo, svinjsko kolorabo in svinjsko cihorijo, tmno seme, kupite najbolje že nad 30 let obstoječi trgovini s semenjem in špecerijskim blagom"
Ivan Sirk,
Maribor, Glavni trg, rotovž.
241
Loterijske številke.
Dne 18. marca 1911.
Gradec 55 6 31 54 22 Duriaj 72 8 62 22 73
Novozidana vila se proda. Vpraša se v Werkstattenstrasse št 32 v Studencih pri Mariboru. 229
Čevljarskega učenca sprejme g Fr. Narath v Mariboru, Koroška cesta štev. 9.	230
Imam par tisoč amerikanskili divjakov na prodaj. Janez Dvoršak na Rogozi pošta Hoče.	231
Proda se 10 minut od farne cerkve in železniške postaje Petrovče nova hiša, hlevi in kozole, in nekaj posestva pripravno za kakšne ga penzjjonista. Več se izve pr. lastniku Francu Sedmineg v Gor. Rojah, p. Sv. Peter v Sav. dolini. Spod. Štajersko.	235
Biiežniški uradnik išče službo. Zaradi smrti prejšnjega g. dr. si moram poiskati drugo službo pri kakem dr. notarju samo, ker izurjen v zemljiškoknjižnih zadevah, želi (udi v kako drugo pisarno stopiti. Naslov pove upravništvo. 286
Prijazno posestvo je na prodaj. Zidana hiša, dve sobi, skedenj s hlevom, svinjaki, drvarnica, lep sado-nosnik, dve rodovitni njivi, vrt, lepe brajde, prav pripravno za penzijonista ali delavca, 10 minut od kolodvora Ponikva. Cena je 3200 kron, 1000 kron je posojilnice, tudi gozd se lahko zraven dobL Več se izve pri Janezu Fendre, Brezje ob Slomu pošt« Sv. Jurij ob juž. žel. Štajersko-	225
lice se gostilno na račun, prevzame se takoj. Naslov pove upravništvo.	227
Do I. maja se sprejme pri cerkvi sv. Daniela v Razboru pri Slovenj-gradcu cerkovnik in organist ob enem. Cerkv. predstojništvo. 366
V župnišču pri Sv. Danielu v Razboru se kakor najhitreje sprejme kuharica, klapec, dekla. 369
Krojaški štant še skoraj nov, dobro ohranjen, z vso pripravo, kišto in streho, se po ceni proda. Izve se pri upravništvu „Slov. Gospodama".
'376
Amerikansko trsje Rip. Portalis in cepljene drevesce so po nizki ceni na prodaj pri Ivanu Novak, Sv. Urban pri Ptuju.	359
Gnoj se lahko kupi pri gospe Lau-fer, Gashaus pri kadetnici. Ober-rothweinerstrssse štev. 5. Maribor,
_ 360
Na prodaj je posestvo 14 oralov, vse v lepem Btanu, sadni vrt, goric«, gozd, njive in travniki z močnim poslopjem na Draženbergu št. 69. pri sv. Ani na Krembergu pri Cmureku.	370
Šafar se išče. Le oženj eni prosilci, ki so zmožni slovenskega in nemškega jezika, in že imajo prakso od večjih posestev, energični, popolnoma trezni, ki znajo kolesariti, naj pošljejo svoje prošnje upravi grof Herbersteinovega posestva Ptuj in Vurberg v Ptuju.	361
V Št. Lovrencu pod Pre2lnom je na
prodaj kmetsko posestvo radi smrti gospodarja. Posestvo leži četrt ure od postaje Storž, je v dobrem stan ju in meri 28 oralov. Več se izve pri lastnici Heleni Gajšek, posest, v Št. Lovrencu, p. Štore. 373
2 jermenarska pomočnika in ene-neg« učene» išče z« s alno g. Kri-vanek v Mariboru.
ki izhaja vsak petek, ter sta&e četrt letno le 1 80 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!!!!! Naslov: „Hutfrovanl tednik, LJubljana".
Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje
kakor mlatilnieo la ¿kopanje in navadne mlatilnic«« ¿a roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice tos Livarna za železo in medenino. Izdelujejo sc >m»r ¡n žage za vodno in parno moč. Vsa popravila f< oeni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kj>. pnje se po najboljši ceni staro vlito železo, eim.
sin, baker, svinec, -t. d.	94-
I
I. Pfeifer
tovarna in livarna
v Hočah
pri Mariboru.
npnmiištvo «tuno tistim, ki priložijo vprašanju mamko xa 10 vinarjev
Vabilo na
I. redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptnju,
reg. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v soboto dne 25. t. m. ob 3. nri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1910.
5.	Sprememba pravil § 35 ad. 2
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
376	K obilni udeležbi vabi načelstvo.
Vabilo na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Svečini,
reg. zadruge z neom. zavezo
ki se vrši dne 26 marca 1911. ob 4 popoldne v posojilniških prostorih na Plavču št. 7. Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Poročilo o izvršsni reviziji.
3.	Odobrenje računskega zaključka.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
356
Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti pri Rimskih toplicah vabi na svoj
ki se vrši v nedeljo dne 26. marca 1911 ob 3. uri popoldne, v posojilnični pisarni. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje letnega računa za leto 1910.
3.	Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveza v Ljubljani, ter ukrep vsled istega.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Hmilnica in posojilnica v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah
reg. zadruga z neom. zavezo. 367 __Načelstvo.
Redni občili zbor
Hranilnice in posojilnice v Novicerkvi
se bode vršil v nedeljo dne 26. sušca 1911. v občinski pisarni popoldan ob 3. uri. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1910.	374
3.	Spremmba pravil.
4.	Volitev novega načelstva in nadzorstva, o. Poljubni nasveti.
Ako bi ob 3. uri zbor ne bil sklepčen, vrši se ob 4. uri drag zbor, ki sklepa neglede na število navzočih članov.

M*»-«?	:
Vabilo na
redni občni zbor
Posojilnice pri S 7. Lenartu v Slov. gor.
reg. zadruga z neom. zavezo, ki se bo vršil v četrtek dne 6. aprila 1911. ob 10. uri popoldan v veliki dvorani A. Arnušove gostilne. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poro Silo računskega pregledovalca.
4.	Odobrenje letnih računov.
5.	Razdelitev čistega dobička.
6.	Volitev načelstva.
7.	Volitev računskega pregledovalca in njegovega na-mestniktv
8.	Nasveti.
Odbor.
3h7

na debelo in ns drobno
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene i® porcelanaste |	pssode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvir jev sa podobe,
Frarastje w«eh »teklmkih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Ma|seBidne|£a in fo&na postrežba. ♦♦»♦♦♦»♦»♦»»

Postrežba poštena!
Cene primerne!
Poiščite in obiščite
narodnega in domačega trgovca
Franca Lenart v Ptuju,
ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših što-fov za moške ter razne volne za ženske obleke in bluze. Priporoča pa tudi mnogo lep:h novodošlih cefirjev stalnih barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko spadajočega
blaga po nizkih cenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	26
Priporoča se
Franc Lenart v Ptuju.
Naročajte in kupujte pri
„MERICISR"
Peter* ¡Ha j tli© w VCIJU,
vsakovrstno železnino, kakor: stavbene nosilce, Strešno lepenke in pločevino, omrežje in ograje is omrežja, poljedelske stroje, posebno sedaj za spomlad travniške brane iz litega železa, kakor tudi iz jekla; nadalje: orodje, okovje, štedilnike, črpaljke vodovodna ce-
fi itd.
Pristno pozlačena Kristusova telesa so vedno v zalogi. Umetna gnojila, kakor: Thomasavo žlindro, kajnit, kalijevo S8l itd. prodaja po nizkih cenah.	197
VABILO
na
redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice y Celju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v sredo dne 5. aprila 1911 ob 10. uri pred-poldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka in razdelitev čistega dobička za 1. 1910.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje drug občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število došlih zadružnikov, oziroma brez ozira na zastopani del svote vplačanih deležev.	378
lastna lajava
! m
Podpistni Ivan Kovsčič, posestnik na Kamenščaku pri Ljutomeru t /žalujem, da sem govoril o gospodu Antonu Ficko, gosti ličarju na Kamenščaku neresnične reči, ter ga žalil s tem na njegovi časti, prekličem vse te vesti kot popolnoma neiesniene ter se mu zahvaljujem, da me ni sodno zasledoval.	365	Ivan Kovačič.
======= Časfn© priznanje 1885.
azsrlas.
Usojam si svojim p. n. kupcem uljudao naznaniti, da sem svojo, doslej g. C. Worsche v najem oddaco, splošno priljubljeno trgovino z masrafakturo, sukaem, modnim in platnenim blagom
v lariteru, Glavni trg št. I6
(zraven lekarne)
zopet sam prevzel in da jo bodem z večjo, dobro sortirano zalogo kakor v prejšnjih letih naprej vodil. — Zlasti si do voljujem opozarjati na svoje gotove predpasnike in perilo, ki se izdeluje v moji hiSi sami.
S tem da prosim, da mi naklonite svoje zaupanje in da se sami o nizki ceni ter izborni kakovosti prepričate, beležim z velespostovanjem	240
K« Picbler.
Staresnana t8*g|©wissa s semenjem
Berdajs, Maribor
:5©fijsn frfr
priporoča svojo veliko zalogo trajnega, deteljnega vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nuki ceni kot „uatuieli* ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. knpo-valcem spričevala na razpolago.
PoBjski ni^vec CfPPs)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
M. Berdajs, Maribor - Sofijin irj.
Za številne dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela z nepričakovano smrtjo našega dobrega soproga, očeta itd., gospoda
Jožefa Berlisg,
krojaškega mojstra v Velenju,
izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zalivalo veleč, duhovščini, pl. Adamovič, trža-nom, učiteljstvu, pevskemu zboru, orožništvu, velenjski požarni brambi, velenjskemu pevskemu zboru in vsem prijateljem in znancem za darovane lepe vence. Vsem Bog plačaj!
Velenje, dne 20. marca 1911.
377
Žalujoči ostali.
Civilni geometer
Karo! Hantich, Maribor, Marijina ulica št. 10
nasarcti okrožnemu sodišču. — Najcenejša in najhitrejša izvršitev deljenja zemljišč, po-stavljenja mejnikov, parceliranja itd. itd. _
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni uridnik: Fran fcakorič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.