v* . > . :•• ••••'•, •:■ flf5. III. 1962 OD NEKDAJ DO DANE5V: /Knafelj Slavko/ Kot pravi poročilo Ustanovne skupščine l zadruge Z.O.J. "ELAN", je točasno j delo teklo v glavnem v pripravah pro- | štorov. Adaptacija stropov, prezidava, ! beljenje itd. Hiša na Zgoši št, 27 je | pač 'imela polno sledov prejšnje dejav- ! nosti mlina, žage in predilnice, Največh ja oVira na pripravah, pa so bili sta- j novalci, ki so uporabljali nad polovicoj prostorov celotne stavbe. Vendar je že to leto rodilo prve uspehe| tudi v proizvodnji. Dokončali, oziroma I popravili so smuSi, ki so jih pripeljal^ iz Cerknegji ih partizanske delavnice ! smuč. bataljona IX, korpusa, GO - IMS, | na čigar pobudo je zadruga bila usta- I novijena, ji je nudil tudi prvo, sicer j skromno pomoč 88,000,- din kapitala in i star osebni avto "V0LKSWAGEN :, V novem-j bru.je zadruga dobila prvoivečje poso- I jilo din 500,000,- od Zadružne gospo- j darske banke v Ljubljani, Zadružniki i sami pa so plačevali 7,5 $ od 15 $ de- J le zev od svojih prejemkov, ki so jim I bili kasneje vrnjeni. Do leta 1947 je J bilo v članstvu zadruge registriranih ! 44 delavcev in 19 športnih društev, J Življenje in delo je bilo že od vsega začetka svojevrstno, polnb idealizma in poleta. Zavedali so se, da so zače- i li veliko stvar. In .res, delali so ne- j umorno in niso dosti spraševali po pla-l Čilu, Zavedali so se. tudi, 'da morajo • j najprej ustvariti pogoje, glavnato, ki I jiin bo dajala dobre obresti, Administral-cijo jim je vodil Finžgar Rudolf sta- | Irejši. 1 Iz zapisnikov je razvidno, da so si '|. • delili le nekakšne akontacije v viši-1 ni stroškov mesečne prehrane in dele-| . že, za neomejeni preko 8 urni delav- j nik. Nekaj nujno potrebnih strojev soj dobili iz Zagreba in iz Rasingerjeve I delavnice v Podkorenu, nekaj pa s$> jilji napravili kar sami. Predvsem tračne žage, brusilne stroje in stružnice. Še sedaj obstoja takozvana "Podmorni-I ca", ki je podobna predpotopnemu stra| šilu. Vendar so v tistem času dobro I služile svojemu namenu. Sredstev pač j ni bilo, ■ I Nikjer ni najti podatkov, kolikšno vrednost proizvodnje so dosegli v teh] nekaj mesecih v prvem povojnem letu, J Težko si je predstavljati s kakšnimi j organizacijskimi, tehnološkimi in drut gimi težavami so imeli opravka. Eno J drži: začeti je bilo treba znova, nikjer se ni dalo česa priučiti, ko- I pirati ali ogledati. Primitivni roko-j delski način, dela po občutku, po spo-1 minu. Vendar lahko trdimo, da so £ili j prav prvi izdelki najkvalitetnejši, t Skrbno so šli iz rok v roke. Predvsem j smuči. Uporabljali so sprva le domači I gorenjski jesen, ki slovi po dobri j., kvaliteti. Nabirali so izkušnje sami | od dne do dne in tako so z njimi boga^j tejši stopili v naslednje leto 1946, | /Dalje prihodnič/ I I Preko petdeset let je od tedaj, ko so I bile žene v svoji Zgodovini Se' vedno j le kot posameznice na robu modernega I in naprednega življenja. Danes so žene j ki so dokazale enakovrednost z moški- I mi v boju, v šoli, v pisarni, na polju J in v tovarnah« Mi torej ne gledamp na | proces prehajanja žena iz gospodinj s tvaj v družbeno proizvodno kakor cela vr- | sta zapadnih dežel, temveč mislimo, da j je bistveno za ženo in dražbo, da po- "| stane proizvajalka in javna delavka. j V ekonomsko življenje družbe se vklju- | čuje čedalje več žensk. Problem je v tem kako ženi omogočiti, da bo srečna j mati in. da bo otrok in družina delež- I # I na vse potrebne nege in skrbi, ne da b^ se zavoljo materinstva morala odreči I ustvarjalnemu delu in svojemu poklicu, j Danes ko močno narašča število zaposle*-nih žena, nastajajo za družine popol- f noma novi pogoji. Vloga godpodinje se I je v novih družbenih in gospodarskih | razmerah morala spremeniti. Stanovanj-1 ske skupnosti prinašajo družinam in | ženi, materi velike olajšave in možno-! sti, da vsa gospodinjska dela, ki so j za to primerna prenesejo iz gospodinj-t stva na področju družbene dejavnosti* j ■ I Zavest, da se čedalje več žena vključu}-ke v družbeno proizvodnjo in prevzemal nase upravljenje tovarn in družbenih služb daje prazniku večjo pozornost. ŽREBANJE ... . križanke iz 5 štev. "naše smučine"' dne 9/3-1962. Žrebala stas 1. Mohorič Bck S.O,; in 2. Pavlič Angelca Smuoarija Pravilnih rešiiev je bilo 20 Nepravilni pa .2 . | NadaljiS' se je upošte.valo že 14 resi- I tev rebusa iz 4. številke. : j I. Nagrada* Rakovec Prano T.Ot "V I 2. Nagradaj Benedik Jože S.O. > ‘ K JUy m da r UPNIK JOŽE Spet je prišel čas, ko delavski svet sprejema zaključni račun za preteklo leto in s tem tudi čas, da ugotavljamo in analiziramo rezultate našega dela v preteklem letu. Kljub težavam, ki smo jih napovedovali že v začetku leta pri sprejemanju plana, smo z doseženim poslovnim rezultatpm lahko zadovoljni jaj je proizvodni in prodajni plan precej presežen, dohodek in čisti dohodek pa je tudi dosežen v pričakovani višini, 0 delu in poslovnih rezultatih v preteklem letu, je sestavljeno tudi obširno poslovno poročilo, ki bo na razpolago vsakemu članu kolektiva, ko bo enkrat razmnoženo in vezano v knjigo,, Za danes pa le nekaj najvažnejših podatkov. V primerjavi z letom 1960 so bili doseženi sledeči rezultatis - ; Podatki i 1 •• 1960 1961 mi 1960 1 l 1 1*7- Prodaja proizvodov in storitov 717?65?o019 827,273,435 115,3 [2,/ Prodaja trgovskega blaga 9,909o511 11,879,402 119,9 3•/ Prodaja materiala in odpadkov 36,915,537 18?135o632 49,1 - - - - 1 1 1 SKUPAJ*.: 1 _ . .. . 764,480*067 857f2S8a469 112,1 j4»/ Izredni dohodki 40,9490284 28,270,,263 69,0 5./ CELOTNI DOHODEK 805:429r351 885,558,737 110,0 |5,/ Poslovni stroški 519?50So099 611,488,.447 1-7? 7 7./ DOHODEK 2S5,921o^32 274,0700290 95,9 p,/ Prispevek iz dohodka p«/ Ostanek čistega dohodka za 9 f. 402,114 15,951,342 169,7 1 1 podjetje 10,/ Delitev ostanka čistega dohodka* 276,519,138 258,118,448 93,3 aJ za osebne dohodke 180,955,129 184,8030621 102,1 b/ za obvezni rezervni sklad ' 10,818o584 10?47uo260: 96,8 c/ za druge sklade podjetja 1 84,745,425 62,84405 67 74,2 prodaja proizvodov kaže v razmerju do leta 1960 porast zp 15,3 % oz, za 90 mili-! jjonov din. Zaradi preglednosti navaj amo najvažnejše grupe proizvodov* ( v 000 dip I 1 Proizvodi: 1 v:- 1960 1961 1961 J 1960 1 * ;« 1./ Telovadno orodje 50ol-4 85,503 170,5 2»/ Proizvodi za vodni šport 64,633 26o459 56,4 i,/ Reketi 34c301 30 o.278 88,3 4./ Smučarske palice 70,444 62,967 89,4 3«/ Lesene smuči 364,185 367,805 101 „0 3 -p- , — Proizvodi: I I 1960 1961 1961 1960 ]6o/'Motalne smuči l7o/ Reševalne naprave 80/ Ostali proizvodi in usluge 30o244 40,395 63^308 118o309 50,971 84*967 39,1 126*2 134,2 I VSE SKUPAJ s | 717o655 827o273 H5,3 -v , ! iProdaja proizvodov na domačem tržiš I I I h ču in za izvoz je izgledala takoj ( v 000 din) ■ ' i:; i .. : l: j.,:-;i . ! v V.-'' • . r — ““ ■ Proizvodi« I ’ domači trg za izvoz ■ ■ ■ »■ ■■■■-■ v■ ■ ■! dn/ Telovadno orodje 85,508 }2o/ Proizvodi za vodni šport '21j041 5,418 3o/ Reketi 22.969 7,3Q9 i jl-o/ Smučarske palice 23t025 39,951 po/ Le3ono smuči 64?046 303,759 feo/ Metalne smuči 6 P 692 111,717 . 7o/ Reševalne naprave. 50p971 . - • i. " v* 80/ Ostali proizvodi in usluge 77f477 7,390 1 1 j}0/ Razmerje v $ 351f729 475,544 42 o 5 % 57,5 % J '• 10o/ V letu 1960 din 253,543 464,112 1 p-o/ V 1960 — razmerje v $ 12o/ Prodaja jo porastla v razmer- 35,3 % 64,7 /o ju do- lota 1960 za 38r7 a/o 2?5 /o .. .V • 1(5o/ Znesek dobička pri prodaji proizvodov; a/ v letu 1961 46>702 38-511 b/ v letu 1960 49,616 85^968 l|o/ % dobička pri prodaji proiz— I vodovs a/ v letu 1961 17r2 % , 8r8 % b/ v letu 1960 27T5 % 22r7 % |o državah je bil dosežen sledeči izvozs |o/ USA in Kanada 252?2480620 din ali 53 % ij Švica 110p679c774 " » 23 % \o! Zap^dna Nemčija 54P6480555 " " . 11 fo 4,/ Norveška 32,139ol95 " " 7 % o/ Francija 22,787» 831 » " , 5 JŽ , "3«/ Ostale države 3r040o084 " " 1 % S K U P A J s 475f544.099 din ali 100 prodaja na domačem tržišču odpade na?,' 1,/ Slovenijo 172,677o918 din ali 49 1» 2 o/ Hrvatska 30/ Srbijo #/ Bospo in Hercegovino ",/ Makedonijo in Črno gcro S KU P A J s te iz primerjave podatkov z letom 1960 j«; razvidno, da so se povečali poslovni stroški bolj kot predaja in da je zato doseženi dohodek nižji kot prejšnje letod Vzrok za povečanje poslovnih stroškov je v podražitvi rasnih materialov in usliigj nasprotno pa jo podjetje obdržalo v letu 1961 ceno za proizvode na taki višini cot leta 1960« Razni uvozni materiali so 'zaradi nižjih nabavnih cen in pri nekaterih tudi zaradi nižjih uvoznih carin pccanili, vendar pa je bilo takih domačih materialov- uslug in drugih postavk; ki so se podražili več, kot pa takih} ki so se pocenili« Nekaj najvažnejših postavk, ki sc r. ino vplivale na povečanje režije, izkazuje sledečoc •v v 000 din .) 7<. 185 c 7-5 din ali 21 /o 64o737o036 "... " 18 % 31513 5 o 185 " •’* 83 653 o 614 » 7° 9 S 3 1° 351p729o333 din ali 100 f 1960 1961 lo/ poštnina, telefon. 20/ obresti od obratnih in osnovnih sredstev 3*/ investicijsko vzdrževanje I0668 2D0.4a/. 8,189 '20343 360379 14,066 Del čistega dohodka za sklade jo ravno zaradi povečanih poslovnih stroškov manjši kot preteklo leto» 0 planu uporabe teh sredstev bo delavski svet sklepal na enem izmed prihodnjih zasedanju Največ teh sredstev bo seveda uporabljenih za odplačilo anuitet j ki jih zapade v plačilo v letu 196?. 2!?493o'.fU0o~ din, nato izgradnjo centralnih sanitarnih naprav pri lesnem obratu# ra razne stroje? napral-ve, opremo in približno 5 milijonov din tudi za posojila člamosi kolektiva za zadružno gradnjo stanovanja jTako kakor vsa zadnja leta? so se osebni dohodki tudi v letu 1961 ponovno pove’' ičali in sicer za 22,7 Primerjava povečanih osebnih dohodkov s povečano proizvodnjo izkazuje sledeče« 1960 1961 1961 1960 730 ,-513 j 186 908?6I4o730 124?4 160 f. 903 « 37,4 211t959o623 13157 22 fo 23 « 3 % 105 c 9 422 42 7 103;, 6 lf731,036 2:,079o212 120 P1 20o01Q 24,,544 122 ? 7 [lo/ proizvodnja po prodajni vredno.-tJ 2/ vkalkniirani osebni dohodki }3o/ fo osebnih dohodkov v proizvodnji 40/ povprečno zaposleni ]5o/ proizvodnja na enega zaposlenega 6»/ izplačani netfco osebni dohodIr.i na zaposlenega na mer, e o }lz gornjega je razvidno,, da proizvodnja izkazuje no ban porast in da je tudi pro-j jduktivnos.t. ponovno porastla za.20fi Nasprotno pa so se osebni dohodki povečal ■li bolj kot pa je porastia produktivnost« Nesorazmerje izvira iz tegaf da je ipodjetje v letu 1960 za leto 1961 sprejelo Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov lin pri tem povečalo osnovne tarifne postavke za povprečno 12 fs, da se je s tem Ivsaj delno izravnalo nesorazmerje do drugih podjetij. Kljub takemu povečanju losarnv'^ postavk, pa je največjn del povečanih osebnih dohodkov krit s povečano jproduktivnostjo. Povečanje osebnih dohodkov v strukturi stroškov izvira tudi iz ipoveČanih prispevkov iz osebnih dohodkov za 3 /o /proračunski prispevek za 2 % ii jpri^poTek prometnim podjetjem za 1 % /, I jNekaj podatkov o osebnih dohodkihs jpo mesecih so se izplačani osebni dohodki gibali» netto izplačilo povprečno na mesec j- v januarju 1961 I- v februarju j- v marcu p v aprilu v maju I . . . r v juniju L- v juliju p v avgustu v septembru p v oktobru 1- v novembru p v decombru j- povprečno v 1961 I Iz mesečnega pismenega obračuna, ki ga prejemamo ob izplačilu osebnih dohodkov [je razvidno po katerih osnovah so izplačila izvršena« Zaradi zanimivosti podatkov o teh osnovah.; I jr netto zneskih so bili izplačani osebni dohodki na podlagi sledečih osnovi netto izplačila 180928,- 20,800,- 20,384,- 21,424,- 23,296,- 26,208,- 27,248,- 30,368,- 28,496,- 27,872,- 23,504,- 24,336,- 24,544,- ur 1/ u k/ \i/ M, ?./ U lic/ nj 13 o/ 14 o/ i^/ 16./ 1?./ delo po učinku 528,379 48,213.165.- delo po času 408,901 38,834.422.- ?.a proizvodni plan - 17,670,048,- % za znižanje režije (vračilo) - 8,972.- znižanje nabavnih cen materiala - 358o301,- prodajni plan - 904,046.- dodatek na leta službe - 1,102.501,- doplačilo za delo na nižji kategoriji M 647,570,- za kvaliteto proizvodov - 551.870,— za prihranke pri materialih - 1,076.306,— za 50 % nadurni dodatek : — 2,197.910,-- za 12,5 % nočni dodatek - 137.170.- za razno - 997.774.- za redni letni dopust 590485 6,707,932,- za izredne dopuste 7,345 558,888,- za državne praznike 27,520 2,097,106.- za prekinitve pri delu 2,659 161,156.-- )ejanškč> obračunani in izplačani netto osebni dohodki po delavnicah so povprečno mesečno znašalit Povprešno mesešno v letu 1961 VSE SKUPAJ J ur 1,034,289 netto izplačila 122j,209o088.— dim Uprava razrez skladišče frizov sušilnica kurilnica brusilnica sedlarska delavnica KO stiskalnica KO telovadno orodje KO montažna grupa smučarija — strojna smučarija - robničenje smučarija — metalne telovaeno orodje - ročna telovadno orodja - strojna lepilnica lakirnica smučarija — ročna vsi povprečno 34,320 230296 18,304 29 o 9-5 2 220C48 26,832 25«584 25,584 28c912 37.440 240336 19,760 28q496 22,256 27o976 28„288 24,024 22o922 24o544 la koncu pa še nekaj podatkov* L0/ za kritje izgube menze je podjetje prispevalo 2r65#i.8^] e- din ali povprečno 32 din za obrok* 2»/ V letu 1961 je bilo odplačanih anuitet za dolgoročna posojila za 18,922,062 dint v letu 1962 pa jih zapade v plačilo 21,493,000,-. din* 3«/ Osnovna sredstva (zgradbe, stroji in naprave) so se v letu 1961 povečali za 49,450*174 din, 4»/ Za razne namene je bilo porabljenega sklada za skupno porabo 17,714<>685o- di , od tega: 5.400.000.- din za udeležbo pri nakupu štirih stanovanj 5.000.000.- din za posojilo stanovanjski zadrugi 4,000„000.~ din za dotacijo občini za knmunalne naprave itd0 )«/ Podjetje ima najeta razna posojila za osnovna in obratna sredstva, katerih stanje 3l/l2~1961 znašal 312,905*407.- din takih posojil z 20 do 25 letnim odplačilnim rokom, 8j268*656,- din z 10 letnim odplačilnim rokom in 32,982,504.- din takih posojil z 1 do 5 letnim odplačilnim rokom0 S«/ Proizvodnja smuči - lesnih je v letu 1961 znašala 50,243 parov, metalnih pa 3,997 parov. 7t/ V izvoz je bilo v letu 1961 prodano 39*919 parov lesnih in 3,305 parov metalj- nih smuči. Na domačem trgu je bilo prodanih 7*785 parov lesenih in 184 paro-vi metalnih smuči« r EBRUAR 1962 PA V mesecu februarju je imel UO skupno i 7» Razpravljalo se je o zaključnem ra- 4 seje na katerih je razpravljal o sledečih vprašanjih; lo Delavskemu svetu podjetja je bil predložen predlog dodatnih meril po ’ kriterijih izpolnjevanja plana proizvod nje in prodaje0 20 Na predlog priprave dela so bili po razpravi sprejeti delni popravki kategorij nekaterih delovnih me stp v kovinskem obratuo 3o Razpravljalo se jo o Predlogu družbenega plana za loto 1962o Predlog je tolmačil direktor gospodarsko rtwi.un; sektorja tov-. Lipnik Jože, UO se je s predlogom družbenega plana strinjal •in ga predlagal IW podjetja v potrdite v 0 40 Imenovane so bile komisije za pridobitev polkvalifikacije na osnovi Navodila o pridobitvi strokovne izobra zbe delavcev na praktičnem delu v podjetja 5o V zvozi z uvedbo opoldanskega obro’-ka ( kosila ) v našem obratu družbene prehrane je bilo D3-u podjetja predlagano Dopolnilo k začasnemu pravilniku o poslovanju obrata družbene prehrane* 60 Razpravljalo se je o poročilih inventurnih komisi j - 7 li tudi predsedniki posameznih komisij.-, UO ni ugotovil pri nastalih mm j kih in viških osebne odgovornosti in je zato predlagal DS podjetja, da se po inventurnih popisih iig:■•.■jljer.i viški in manjki knjižijo na izredne dohodke oziroma izdatke« čunu za leto 1961$ podal ga je dir0 gospodaro račun? sektorja tov. Lipnik. UO je po diskusiji sprejel zaključni račun in ga predlagal DS podjetja v potrditev0 Vse podrobnosti o zaključnem računu so razvidne iz sestavka tov, Lipnika0 n c i U LESNI 08RA Po izvolitvi organ0upravljanja v DS EE lesnega obrata,, je bil na konstitu-onti za predsednika izvoljen tov. Biček Gtane- Na prvem zasedanju se je odvijala rae sprava o pomenu in nalogah EE, kjer je sodeloval tudi direktor ing0 Oster-j man:. Z decentralizacijo DS na EE je bi.] storjen korak naprej0 Pritegnjen je bil širok krog proizvajalcev, ki bode neposredno sodelovali v del. samoupravlj onju* Na drugem zasedanju so se obravnavale že bolj konkretni problemi obrata. a) Brušenje vidia rezil v brusilnici b) Predlog za nabavo še nnega dvigo-sa za snučarijo c) Okrepitev odgovornosti za odstranitev prevelikega izmeta, d) Apeliranje na delovno zavest, ki vpliva na proizvodnjo in s tem na samo nagrajevanje po posameznih Efi Postavila se je komisija za sprejem in odpust delovne sile: 1. Šiško Rajmund - predsednik 2. Palvvšnik Ignac - član 3. Švab Franc - član 4. Rezar Jože - član 5. Brejc Ivanka - član Obravnaval se je tudi predlog o ’ kolektivnem dopustu za L.O, v dveh izmenah po 14 dni. Med. dopustom naj se položi parket v T.O« V dveh izmenah naj ga koristi tudi razrez* Za smuč arijo pa naj bi ga koristil vsak vsaj 6 dni strjeno v času od meseca maja do oktobra« Predlagala se je tudi kontrola nad bolovanjm. Razprava je dalje' analizirala in opozo rila na pravočasna izdajanje D.nalogov in zanje pravočasno oskrbo surovin za nemoteno proizvodnjo* S tem v zvezi še prav posebej gj.ede smrekovega lesa Pregledati je zaloge lesa v temperirni ci, če odgovarja potrebam. Diskusija je 'tudi opozarjala na kvali-i teto in kvantiteto proizvodnje in predj vsem na delovno disciplino« 1 9 6 1 /Nadaljevanje/ I Leto 1961 se je pričelo z vpisom dese- j tih novih članov in članic« Vendar je J čez leto nekaj drugih odstopilo, tako dta se končno število ni bistveno spremenilo. j. Pomembno v tem letu je to, da je izšel Pravilnik o po žarno-v arno stni službi,ki j temeljito in vestno opozarja in predpisuje zaščito in ukrepe za omejitev in preprečevanje požarov0 V tem letu je izbruhnilo osem manjših I požarov, ki pa so bili v kali zatrti in! niso povzročili nobene škode. KONEC I /Mikič Alojz/ I | OBRATNE NEZGODE V MESECU FEBRUARJU 1962 ! J 1. Smolej Milan, mizar KV, zaposlen v oddelku TO je dne 8/2-62 pri poravnavanju lesa delal na poravnalniku brez originalne zaščitne naprave in prišel s palcem desne roke na rezilo. Vzrok: Nezaščiten stroj in preutrujenost zaradi predolgega delovnega časa. Je še v bolniškem staležu. Proti tej nezgodi je uveden disci-I plinski postopek« I 2. Lindič Ivan, zidar KV zaposlen pri komunali, je dne 11/2-62 hotel presta| viti vedro z malto težini največ do | 3 kg„ Iz neznanih vzrokov je poškodo-j vanec nenadoma začutil bolečine v des-t ni rami in nadlakti. Ker so se boleči*| ne stopnjevale, je moral k zdravniku.| I Vzrok: ni faktorja v delovnem okolju.I -Je še v bolniškem 3taležu, 3« Vovk LIatevž, kurjač parnega kotla, j se je dne 15/2r=62 peljal s kolesom J ria delo. Pri vožnji po stranski cesti pred podvozom glavne ceste v j smeri Begunje je moral zaradi moč-| nega'vetra stopiti s kolesa* Pri j tem je tako močno stopil na peto | desne noge, da je moral zaradi kasnejših bolečin k zdravniku. Vzrok: neprimerni vremenski pogoji pri vožnji na delo. Izgubljenih 7 delovnih dni. 4« Peternelj Angelca, delavka NK zaposlena na krožni žagi v strojnem oddelku smučarskega obrata, je dne 22/2-62 s sodelavko razkladala lepljene bunde iz naloženega stojala« Pri jemanju lesa iz stojala je padel poškodovanki komad na tla in jo zadel na levo nogo. Vzrok: nevaren način dela pri posamezniku. Je še v bolniškem staležu. V soboto dne 17/2—62 je tov» Tavčar Andrej, mizar KV, zaposlen v ročni delavnici smučarskega obrata hotel vreči svojemu sodelavcu iz naivnosti .komad lesa pod noge o Pri tem je zadel tov. Jagddic Frančiško zaposleno V strojnem oddelku smuč0 obrata in ji povzročil telesno poškodbo na obrazu. Proti krivcu je uveden disciplinski postopek. 12 11 10 9 8 7 "e" % a" 3 2 1 0 •V'-• / .* 'I •i 't' . ' !> \ f ■X.' P . T S C RS N načini poškodb 16 1 % u 1 3 12 11 9 8 > 6 5 4 3 2 1 .1 o fH T I h ;• •..........................i- I I ................•»•‘••r . I I i r* J* I I -1 a«u: I ~f ....... t 6 5 4 3 N H m 1 O O o TJ nd rH nd •n t 1 ■A & O §> •rt £ a ■f* Ul S >o a .} ; i i 1 i \ o* ŠTEVILO NESREČ PO MESECIH V 1961, | : [•■ .j .....j:.. : j •••;................... |......\......f....j................i....| i •" j i g' i 2 ! j v : » ; | 1 I 'i % I I : t. I \ ! t\l i i..\.riT/tci..........Xt\....T‘"\- ■ ■ I ; 1/ i $ 5 \ i ?........1.....>.'f' i..... i.............. i......'i'.f..!...I f.......‘.. 4......j-1 i i j ! I i I ! M ) 4 'i . . 3 —;--* 1----■--------- j---;------^ 1 23456 789 10 11 12 I I l l < t . 1 dnevi v tednu V letu 1961 je bilo največ nesreč v sobotah. ’i ■ ■ .* f i' 1 s - | Na delu fIzven ištevilo fnezgod | Skupaj | 39 44 V-Vf \y Koncem januarja t.l« je v Beogradu | zasedal jugoslovansko-poljski odbor j za gospodarsko sodelovanje, na kate-! rera so ugotovili, da so bili gospodar ski in znanstveno tehnični stiki mod obema državama poglobljeni in da imai mo pogoje za nadaljno razširitev in J poglobitev gospodarskega sodelovanja| s Poljsko* i I 1 31. januarja se je začela v Beogradu! 1. seja predsedstva«,Konference za družbeno dejavnost žensk FLRJ, na kateri so obravnavali vlogo in mesto j Konference žensk v komuni in proble-I me mednarodnega sodelovanja0 Na kon-j ferenci so dalje go\rili o zaposlo-1 vanju ženske delovne sile, v pomoči J ženskam ( zlasti kmečkim ).pri nji-hovem napredku, o problematiki otro-| ške zaščite, o družbeno politični dejavnosti žensk itde. 1. februarja je bila v Ur. 1„ FLRJ' objavljena Uredba ZIS o začasni carinski tarifi0 Razen te uredbe jc j objavljana tudi začasna splošna ca- I rinska tarifa, ki je njen sestavni j del ki določa stopnje, po katerih sel bo plačevala carina za vse v našo j državo uvoženo blago0 Začasna splo-! šna farifa vsebuje ugodnostne Stopnjo za blago vseh dežel, ki so sklenile |' z Jugoslavijo pogodbo s klavzulo o največjih ugodnostih in višje splo-i šne stopnje za blago iz drugih državi V Ljubljani je bila 6, A.-m? skupna seja obeh zborov Ljudsko skupščino LRS, na kateri go sklepali o predlogu reso- , n'-J ® c politiki go spo dar skega razvoja v LRS za lete 1952, o predlogu zakona o proračunu LRS za letošnje leto in o izvolitvi in raz;; Zlivi sodnikov, 'Disku tanti so poudarili, da bomo morali pri radaljnem izgrajevanju in izpopolnjevanj ju gospodarskega sistema skrbeti.-.za še : hitrejšo krepitev, materialne osnove komun kot osnovnih nosilcev našega družbe1 nega in gospodarskega razvoj a0 Ljubljani se je 7« t,m9 začel V. kong ZSJ, na katerem je govorila tov, Vida Tomšič, ’ci je n.od drugimi dejala, da od študentov pričakujemo odložilno vlogo \ pr.s. razvoju nas?.h družbenih odnosov9 pri napredku proizvodu je, družbenih služb,' skratka pri vsen, kar naj' našo domovino privede v vrste visoko razvitih dežel. Sekretar. Z>IS za prosveto in kulturo Krste Crvenkcvski jo v razpravi dejal, da smo v razvoja, visokega šolstva dosegli velike v.;.peke ( i e-forma, vrsta novih visokošolskih ustanov ) paziti pa moramo, da bo šlo šolstvo v kerak s pira kso e Osnovno morilo družbene odgovornosti študenta je us peli en študij QPo dogovo ru zastopnikov visokošolskih ustanov so lo0 tcn>, ustanovili v Ljubljani Skupnost visokih so... LES, ki x:aj obravnava vprašanje financiranje šolstva in delitve oaebnih dohodkov, investicijsko gradnje objektov šolskih zavodov, prilagajanje učnih programov višjih šol in prve stopnje r.a fakultetah potrebam prakse, Štipendiranje, odnose gospodarskih in ostalih organizacij do šolanja kadrov«o 12« feb. se je v Beogradu začela plenatl na seja CS ZSJ, na kateri so obravnavali pereče probleme mednarodnega sindikalnega gibanja. Po besedah tov, Svetozar ja Vukmanoviča . bo treba doseči več jo vlogo delavskega razreda, odstranje vanje sedanje razcepljenosti in podpiranje naprednih teženj v družbenem,,političnem in gospodarskem razvoju# Kako zagotoviti sredstva 2a modernizaci jo notranje trgovine, je bilo glavno vprašanje na razpravi v gospodarskih odborih ZLS dne 15o feb9 v Beogradu,, Gospodarske in družbene organizacije ter skupnost naj zagotove sredstva za napredek sodobne trgovine. 19. febr. so v. Beogradu slovesno proslavili 40 letnico ustanovitve "Borbe", katere prva številka predstavlja temelj našemu socialističnemu tisku0 20. febr. je bila v Ljubljani seja UO Zavarovalne skupnosti za LRS, ki je predstavnica 14 novih zavarovalnic v Sloveniji. Skupščina je grajala ravnanje komisije za prenos poslov DOZ na nove zavarovalnice, kar jim povzroša te žave • Na občnem zbdru Glavne zadružne zveze Slovenije dne 26« febr# so de egati poudarili pomen skladnega razvoja proizvodnje in socialističnih odnosov na vasi. V premogovniku "Tito" v Banovičih se je 27. febr. zgodila huda nesreča, v kate-jri je izgubilo življenje 52 rudnrjev0 POLITIČNE BRZOJAVKE |ye j 1.2. Po aretaciji voditelja teroristične ultraške organizacije OAS Phi-(lipa Castilla je francoska policija prišla na slad in aret^ala^šeLJ.kuroelai^ Bouyerp„ ' . • l' 2*2« V Parizu sr mocas okrepitve fran-i cosku vojske., 302> Bivši podpredsednik centralne kon,-goško vlade Gizenga je bil prepe-| ljan v Moando, ki se nahaja na J atlantski obali v bližni vojaškega oporišča 13. tona, 402-> Predsednik Tito ja prispel v ZAR,! V Aleksandi iji sr go. pozdravili j predsednik Naser in “isoki državi ni funkcionarji ZAH, Nato sta se \ oba predsednika s soprogama in vil-sokiTi osebnostmi«, ki ju snremljaf-;jo, odpeljala v Kairo. 5e2« Kongoški premier Adula se je v I VTashingtonu sebtal s predso&nikorai ZDA Kcnnedyom© | Francoska - v In'da -je sporočila, da j ne bo poslala novega veleposlanin ka v Beograd; Ifato^sno je tudi zahtevala od naše vlade, da omejil svoje predstavništvo v Parizu na | rang odpravnika poslov. I 82o V Franciji r.o spopadi med vlada I in levicoa Komunistična rartija obs cja režim in ravnanje polici-* je kot brutalno divjaštro0 v | 10c2r, Švicarska vlada ,ie privolila, da i zastopa argentinske interese na 1 Kubi o Ameriškega pilota Po?*ersa in sov-i jetskega polko rika Abela-, ki staj bila obsojena s> tiradi apionar?,-? so ! zamanjali na Glienickerskem mostuj v Berlinuo i i 11-2' J v j'-‘‘•■i c vnem bivanju ua Rdečem morju je. predsednik-Tito s sopro-J go in člani.spremstva odpotoval v Asuano 1202n Očividec letalske nosreče, pri kat-teri se je smrtno ponesrečil, po- j kojni seisrotar OZN Dag Haamerskjojld, afričan Leopson Npiganjira, je izj* javil pred pr< iskovalno komisijo | svetovna organizacije, da je letaj-lo eksplodiralo potam, k. je nad j njim letelo neko drugo manjše le—J ta l o c >-W. ■" t' 13.2. Predsednik zakonite laoške vlade I princ Suvana Fuma je poslal desniH carskemu preraieru Bunu Umu nov po-j ziv na razgovore o ustanovitvi ko-i alicijske vlade v Laosu. [L5.2, Predsednik Tito je prispel na tridnevni neuraden obisk v Kartun, glavno mesto Sudana. V bližini fifrancosko-švicarske meje se vršijo tajna francOsko-alžirska pogajanja. L6.2. Britanske čete so prispele v GVajai-no, da bi zadušile nerede, ki so jih izzvali nasprotniki premiera Jagana. 18.2. Po tridnevnem .prijateljskem obisku v Sudanu je predsednik Tito s posebnim letalom odpotoval iz Kartu-na v Kairo. '' ^0,2, Ob 15. uri 47 po jugoslovanskem času so v Cape Canaveralu izstrelili prvega ameriškega kozmonavta John Glena, ki je trikrat preletel naš planet in srečno pristal na Atlantiku. , V1. ■ !1«2« Francoska vlada je odobrila sklepe -• spredete na tajnih pogajanjih fran+-coske in alžirske delegacije v Le Rousse-u. !2.2. Ultraški elementi v ftlžiriji se iz skladišč francoske vojske ukradli tudi večjo število orožja in irtini-cije. » !4*2« Predsednik republike Josip Broz Tito, ki se vrača z obiska v ZAR in Sudanu, je nekaj minut po 16 ur prispel v luko Ploče. ^5.2. Predsednik Tito je zapustil Ploče in z avtomobilom odpotoval proti Sarajevu. 213 žensk - skupno 459. ERSdlMALIME C~'' o I ,3 tani e delovne sile v februarju 19621 Začetkom meseca je bilo zaposlenih: 4* v rednem delovnem razmerju 246 moških^ 2. V začasnem delovnem razmerju 1 moški in 2 ženski - skupno 3, 3« 2 vajenca. • : I Koncem meseca je bilo zaposlenih* I I 1. v rednem del.oVnem razmerju 249 moš-1 kih, 217 žensk - skupno 466, 2», v. začasnem delovnem razmer ju 1 moški, 2 .ženski - skupno 3, 3» 2 vajenca. Giban.ie delovne sile v .ianuar.im . ' j ■ ' ■ ■ ■ , I V redno delovno razmerje so bili špre-l jeti sledeči delavci: Griovski Ciril - delovni .invalid III.ka- tegorije je bil dodeljen z odločbo Za^j voda za zaposlevanje delavcev v Radov-I ljici na delovno mesto skladiščnega dej* latca v skladišče gotovih izdelkov. ■ 1 ’ I Zor Janez - delavec N^K je bil sprejet I na delovno mesto ključavničarskih del ■jr telovadnem orodju kovinskega obrata. | I Piškur Silvo - kljuSavničar KV je bil ! sprejet na delovno mesto ključavničar-}' skih del v telovadnem orodju kovinske-I ga obrata. Pangerc Silvester - mizar KV je bil j sprejet na delovno mesto mizarskih roč±> nih del v smučarskem oddelku lesnega j obrata. - ‘ I Pangerc Ana - delavka NK je bila spre-j jeta na delovno mesto manipulantska det la na skladišču lesa. Noč Mitja - orodjar KV je bil sprejet j ’ na delovno mesto orodjarja v kovinskem| obratu, ... J Smolčič Marija - delavka NK je.bila sprejeta na delovno mesto montažnih del v I smučarskem oddelku lesnega obrata. , j Skopec Anica - delavka NK je bila sprej je ta na/de lovno mesto mizarskih ročnih I, del v smučarskem oddelku lesnega obratni. Rajhman Vera - tehnična- risarka NS je j bila sprejeta na’delovno mesto pomožne+ ga konstruktorja v konstrukcijskem od-J delku. ’ t V • • a ■ I Polončič Vinko - mizar KV je bil sprejit na delovno mesto mizarska ročna dela v! smučjtrskem oddelku lesnega obrata. * Kolman Janez - delavec NK je bil sprejeti na delovno mesto transportnega delaVca pri komunalnih delih. • NOVO' SPREJETIM DELAVCEM ŽELlMO MNOGO | zadovoljstva in uspeha pri eelu. •• ■ ■PODJETJE SO ZAPUSTILI s • ■ ■ ■ ■ . ■ I I Polenek Jože - mizar KV^ki je bil ga- . ■! poslen v telovadnem orodjii LO je^ odšel J na lastno .žgi j o. pr a d potekom odpovediie- 1 ga roka domov. j Ivanjko Alojz - delavec NK, ki je bil ! zaposlen v kovinskem obratu je odšel na j •lastno željo v odpovednem roku v pod- | oficirsko šolo JLA. J-!--. y ( POROČILI SO SE: VSEM N0V0P0R0ČENCEM, KAKDfe TUDI NJIHOVIM ZAKONCEM ČESTITAMO--IN JIM ŽELIMO VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA NA NOVI ŽIVUENSKI POTI! /V ROJSTVA: ■■•v1 ,■ 'i " 1 ■ ,i ....... , / ■ .... ; • Rodili so s.^,: Mevija Brardcotu, Zaposlenemu na delovnemu mestu konstruktorja v konstrukcijskem oddelku - hčerkica, Pohar Miri, zaposleni na delovnem mestu pletenja reketoV ,y lesnem obratu hčerkic.a, ' ■ . "'*• ' V-i ' o Bizjak Cirilu, Zaposlenemu na ključavn carskih delih v kovinskem obratu - sin in čufer Andrej - zaposlen na delovnem me- i stil tehnologa in istočasno študent Teh- j nične fakultete AGG v Ljubljani. Polajnar Vinkot- zaposlen na delovnem I mestu lepljenja lesa v smučarskem oddelil ku lesnega obrata a Perko Ivanko — zaposleno na delovnem me-' stU lepljenja lesa v smučarskem oddelku | lesnega obrata. I v Skofic Florjanu, zaposlenemu ha delovnemu mestu mizarska ročna dela v smučarskem oddelku - sin* r s- Čestitamo'! *i 'Z. 1 o. Emblem Zadruge z omejenim jamstvom / Z.ZO.J./ Elan iz leta 1945 Ali veš? da odrasla breza izhlapi dnev-j no preko svoje krošnje 60 do i 70 litrov'vode,, v prav vročih J , dnevih pa tudi do 400 litrov.I 'v V i - da imajo nase vrste lesa lah- l ko vlago od 170 $ do 230 ^>t j da pa doseže les balzamove jelke tudi 760 % vlage* j 1 - da je najtrši in najtežji les[ tako imenovani "Sveti les" i /včasih so ga uporabljali za j. ležaje v Valjarni/. ,i'. . - - da pa je nasprotno -najlažji ■ ^|s' ; le§ balzamove, jelke /uporablja se v modelarstvu/. / ■ ZAKAJ SUŠENJE LESA ■■SJJ ■ Morila edini rtiatd^ial j katerega nam mi— J pri lesu iste vfste pronicanja .vlage j di narava-,- črpane zaloge' stalno bbnav— | odvisno telo od kraja in hitrosti ra— I lja ter je uporaben nepredelan je les, količinsko in vrednostno najmočnejša postavka v materijalih naše tovarne, Še danes imamo mnogo lesnih strokovnjak Les je človeku, kljub ogromnemu napred-i ^ov? 2aV ^di^v našj. tovarni, ki sor;. ku znanosti In tfehnlke na polju razvoja l'^?10 da je edino naravno novih tvarin še vedno neobhodno potreb-! "l-°enje prav.J.no0. Trdijo, da se pri na snov. Uporablja se in se bo še v na-l ^tnem -^enju v precejšnji meri zma^ , prej uporabljal v ogroranin količinah« j n^ha • rednost le r a, čet;, da umetno su- j Razlog .zo, to,ni le njegov* fizikalna ini 2onj® Podstavlja grob poseg v naravni , kemična’sestava, temveč predvsem njego-! P0^0’^sušenja, da se les prepeče, da J ve specifične lastnosti... ki ga delajo i i'a_Pro^nos’ti> odpornosti itd0 | uporabnega v najrazličnejše svrhe» Po- j-/-0 S.r-0^^0 na umetno sušenje je. abao?* I leg tega pa prav pogosto pade izbira na I lutP° Za0’i,Ti0 1D- .bazira na popolnem ag~ , les še vlsed izredno lepega izgleda I Pokanju procesa sušenja samega., . j prerezov raznih vrst lesa, I Trno^n^ sušenje n.i nikak nasilni poseg, | "* “ I temveč' predstavlja v bistvu le načrtno I Vi-prav redkih primerih les lahkb Upora-j vodenje popolnoma naravnih pojavov. V | bimo v ^stanju v kakršnem nam ga daje .). neprimerno krajšem. čusuLkakor pri naravi* narava,*'moramo ga predhodno osušiti in l ne*r. sušenju; se doseže boljše rezultate}, to na določen prCCerit- Vlage, ki pač od'|Rp;si, da sušenje z visokimi temperaturah namena,'kateremu naj služi. V mnogih I mi - elo do 120° C, delno vpliva na r - [ primeri* zadostuje zračno, naravno su- ] prtšno3t in trdnost« V&lpd tega v našihl senje, ki odvzame iesu odvečno vlago3 I sušilnicah susinp z najvišjo temperatu—{ Vendar t0‘ vedno ne' zadostuje, kajti tu-| ir o 55° C, pri. kateri les absolutno nič 'l di po. večletnem -sušenju na 'prbštpm, ped! ne ’ i?,gubi''na kvaliteti« 1 najbolj Ugodnimi pogoji všebuje^ v naših 1 krajih’ rib vedno od-in je torej za zahtevne ; poraben,. .... j.. .| . I vati na nobenega teh treh.faktorjev - I Že zgodaj je človek apoena! pcmen upe l odvisni so od vromenac - š je vetrovno j nega sušenja lesa, saj poroča P. ini j ze J in toplo se les v zunanjih plasteh hit—l pred kakimi 2000 lpti.da so tc^aj , sy.š~ Til ro cuši, krči in kar jo v sredini vlagaj les v suhem, vročem puščavskem peekv j . j še visoka?. nastf-nejo močne napetosti ini Pred približno 200 leti je bila; zgraje—j neizbežno sc razpoke v katere pridejo 1 na prva sučilna .peč, ki pa radi pcmanj-J-vlaga, plesni, gobe, žuželke. Posledica) kanja znanstvene obdelave tvarine- ni l jo uničevanje dr one .-.tvarine. saj navdala želj enih rezultatov« Kcisiaj tri de— | ravno sušenje. ttfaja .najmanj 3/4 do J se tlet j a- pa je-minulo, odkar se je po— il 1/2, leta in .v najbolj s eti . primeru - ima i srečilo_ ustvariti znanstveno1 podlago~ki | les še končno vlago 13 do 15 Pri :.<{ je omogočila prehod .na uspešno umethp i umetnem svy;onju vrklodimo poljubno sušenje. Od tedaj se strokovnjaki stalno! vplive toplote, fibadja -zr^jsa in reia- j trudijo izboljšati naprave in sam tehro-f tivne: Vlage takof da dosežemo najbolj .1 loški postppek. V tem so dosegli prav [ ug6dne pogoje' za bsušftev na željena . ] lepe uspehe, vendar še zdaleč ni mogočo j končno vlago pri minimalnih okvarali I postaviti trdna pravila za umetno su2e~ j lesa«, Izgube ^n...šajo- pri pravilnem*: ':>j nj£, kajti preveč je faktorjev, ki ir”-!— i strokovneje, pazljivem uaetnem sušenju I jo pri tem odločilen vpliv, Saj imam:) j komaj 3 do 5 #,pri naravnem pa: S do 15^ 5bgbj'i všebuje V rKših j I-13 /o do 15 % vlwe ; i ri suS'pa tekstil-1 no tova::’ao "Bačo" v Podbrdti. Res, da | imajo drug predmet'poslovanja, Vendarl se tudi pri nas da marsikaj izboljšanj ti0 . .. I , ‘J I Kdorkoli ima dbbro voljo in željo,, dal na tem podroSjii sodeluje z nami, naj \ se nam priključi, To se sicer ne da i ukazovati, ampak samo z vzgledom vplij-vati na vse tiste, ki za to nimajo i srrisla. Končno pa preživijo dobršen j del življenja prav v delavnicah, zatq skrbimo, da se bomo v njih res lepo Jočutili in s tem ustvarili boljši j delavni efekt in prav gotovo tudi boljši zaslužek. Ijetos, najhitrejši KARL: SGHRANZ - -.r AVSTRIJA EKSKURZIJA V AVSTRIJO ŠVICO IN ITALIJO I Vozimo se proti vznožju Alp. Gričevnat I ta pokrajina Se vedno bolj dviguje« I Vozimo se mimo Schwyzerskega jezera, l ter 'še mimo nekaj manjših jezer, katerih imena nisem zvedel* Ene teh jezerc I je imelo podobo kot blejski, manjši I otoček s kapelico. To nas je še posebno presenetilo. Ob Vierwaldsttat-I skem jezeru smo že v Alpah, sredi I samih visokih vrhov« Cesta, po kateri potujemo je z usekami in predori spe ljana v strmem pobočju.visoko nad I .jezerom. Pogled na jezero z jadrnicami parniki, čolni ter z visokimi gorami I na nasprotni strani je res edinstven. . ' Po ozki in globoki dolini o.bdani s samimi tritisočaki, se približujemo I prelazu St, Gotl^ard i, 245o m ), Prelaz v celoti je nekaj podobnega, Preko gorskih fliaaivbv Se pJfebijatd, ! cesta in železnica,. Dvotirna elektr* j železnica se dviguje v številnih seppentinah. Pri vsaki pa je napravlj-I en v masivu gore predor, tako da se I obračanje vrši v njemu,. To nekajkrat l ponovi, da železnica pridobi na višini, Od tu pa je napravi jen'.predor sko ssi glavni masiv v dolžini cca 13 km* I Vzpon železnice je zelo velik, za pogon pa je v bližini narejenih več I elektrarn. I Tudi lepa asfaltirana cesta se v t številnih zavojih vzpenja proti samemu sedlu. Do Zermatta ( lOoo m ), ki . je znan zimskošportni center, je spe-I ljana tudi zobata železnica* Le ta je J brez kakšnih serpentin zmožna I premgaovati višino, I Že Rimljanom je bil ta prelaz važen I prehod med severom in jugom. Znan pa u tudi po tem, ker se je čez'njega dva l krat pomikal Napolecn s svojo vojsko, j Prvič, ko je šel na osvajanje Rusije* | drugič pa* ko je bežal pred ruskim .vojskovodjem Kbtuzovim* Njemiina čast | je pod Zetmattom v skali vklesan velik ruski križ s posvetilom. Še danes stoji tudi "hudičev most", zidan iz kamenja* preko katerega so se pomikalne omenjen ne vojske. Na prelazu St* Gothard napravimo kra- j tek postanek in moram reči, da je bilo precej hladno, Jukaj je več hotelov, j kjer si postrežen po želji* Pred njimi pa je tudi majhno jezerce, Ta prelaz j je tudi jezikovna razne jitev med nem- | škim in italijanskim delom Švice* ’ Po številnih in hitrih serpentinah v j strmem pobočju se spustimo v dtilino* | Cesta pelje tako, da ji je verjetno težko najti primerei Ko doapemo do i prvih naselij, po stavbah in ljudeh takoj opazimo, da smo ned Italijani« | Prehod z južne strani preko sedlarje sličen prehodu iz severa. V manjšem | mestecu Faida prenočimo* t I Po globoki dolini nadaljujemo pot pro*± ti jugu* Visoke vrhove vedno bolj zaucnjujejo nižji griči, rastlinstvo l pa dobiva vgdno bolj meditiranske zna^ čilnosti* Se kratek postanek v mestu I L o g a n o z 0ezeri istega imena To je turistično me,sto z izredno bla^-l go klimo* / Se nadaljuje / KAKO Sl SAMI POBARVAMO STANOVANJE' Življenski okoliš nujno terja od človek ka, da si uredi dom kjer preživi ves j prošti čas, prikupno, praktično in ga j seveda izpopolni tudi z raznimi novimi pridobitvami. Da pa bo naše okolje kar najbolj udobno si bomo prav gotovo osvežili naše bivalne prostore« Torej tokrat nekaj - kako barvamo prostore. ■ Pri tem sestavku fri se omej?.!’'*, le na sredstva, ki so nam dosegljiva in nači+-ni. katerih se bomo kot nestrokovnjaki poslužili za olepšanje sob. 1. SLIKANJE Z APNENO BARVO s . ’ '■ \ Apneno mleko si pripravimo iz starega apna ( najmanj eno leto ). Apno nemo-čimo v vodo, ga mešamo in ko se razred či precedimo skozi fino sito, če hočemo doseči belo barvo moramo apnenemu mleku dodati nekaj oker barve« Včasih so dajali modro ali črno barvo, kar pa napravi belo preveč hladno. Dodajanje suhih barv ni priporočljivo, ker te ostanejo v grudicah in pri barvanju pu ščajo lise. Suha barva naj se predhod« nozneša z vodo, natpvpa dodajo skozi sito apnenemu mlekJU po potrebi« Vedeti moramo, da barvni' ton ( jakost barve ) po osušitvi močno oslabi t.j. barva v posodi je mnogo temnejša, kot pa potem ko se posuši na zidu, Sedaj pa še kako pripravimo steno za barvanje. Z lopatico■odstranimo vso odpadajočo barvo. Izpulimo žeblje, kjer so visele slike, Nato z mavcem zamažemo vse večje razpoke / manjše na stropu pa lahku po p£- ! vem beljenju ), Seveda moramo s stene I tudi očistiti prah. Prav je, da odstr| nimo tudi električna stikala, vtikače I • 9 in podobno. ’ r ; \ Tako pripravljeno sobo oz« stene lahko pričnemo barvati, Najprvo strop, Z mehkim čopičem prvič vlečemo pravokotno na smer padajoče svetlobe, ko pa belimo drugič pa vlečemo v smeri proti oknu. Podobno bomo barvali tudi stene. Če smo se odločili za "gladke" stene, t.j, brez vzorca je po drugem ali tretjem barvanju že kar gotovo. Zgornjo črto bomo potegnili z okrogliit tankim čopičem ob ravnilu. Barva za čr to naj bo v skladu z barvo sten, ( več 0 kombinacijah barv v eni izmed prihodnjih številk ), Barvo za črto pripravimo iz suhe barve, vode in dodatkom lepila ( mizarski klej ali podobno), Mleka kot lepilo ne priporoča-mo vsled maščobe, ki rada pri poznejšem barvanju z juboflor barvo pusti made že, Pri barvanju z apnom je važno .še vedeti, da naj med prvim: in drugim beljenjem stene dobro presušijo in da su*| šenje ne smemo pospešiti« čas sušenja naj bo 4 do 8 ure. Gospodinjam pa Svetujemo, da čimpreje pomijejo tla in ostalo pohištvo, ker se apnena bar va pozneje zelo nerada odstrani. V vo do za čiščenje dodajte nekoliko kisa. Z barvo pa apneni podlagi barvamo pre vsem kuhinje, stranišča in kopalnice.'. Za sobe in hodnike pa bi vam priporočali ali barvanje "na kredo" ali pa tako imenovane juboflor,barve« OAUS SUEDI i. M.O. jv Kranjski gori je bilo od 2,do 4.marca I .državno prvenstvo v alpskih disciplinah!, ■ j Prvi dan je bil na sporedu smuk. Pri i I članih je zmagal Peter Lakota, drugi | Janez Šumi in tretji Janez Čop, ! Pri članicah je bil vrstni red nasled-j nji» Prva Majda Anke le, druga Krista I Fanedl iri tretja Maja Rutar, Tudi drugi j dan tekmovanja v slalomu je zmagal Pete): I Lakota, drugi Stanko Klinar in tretji j Dornik, Pri članicah je zmagala Krista j Fanedl, pred Ankeletovo in Rutarjevo, I Zadnji dan tekmovanja je'bil na sporedu J veleslalom. Na veliko presenečenje je | zmagal domačin Detiček, drugo in tretje j mesto si delita Lakota in Šumi, J Pri članicah je bila prva zopet Ankele-I tova pred Fanlovo in Jamnikovo, • V Črni je bilo državno prvenstvo v sko- , v kombinaciji je pri članih zmagal La^ kih za člane. Prvo mesto je. osvojil J kota Peter pred Šumijem in Jamnikom, Marjan Pečar, drugo Šlibar, tretje Zajc*|. pr^ članicah je zmagala Ankele pred Božo Jemc se je na treningu lažje po- j Fadellovo in Rutarjevo,, škodoval, tako da ni nastopil, , FINALNI DEL DRŽAVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU ZA ČLANE. Rezultati zadnjih tekem: Ljubljana : Partizan 7 i 1 Jesenice : Cr, Zvezda 17 * 1 Ljubljana t Cr,Zvezda 6 I 1 Jesenice : Partizan 3.3 s 1 Ob zaključku državnega prvenstva lahko ugotovimo, da 11 Jesenice" nima nobenega pravega nasprotnika. Za njihov uspeh jim iskreno čestitamo in jim želimo, da bi drugo leto na svoje drese prišiii sedmo "zvezdico". SMUČANJE: DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH ZA ČLANE: 7 i TRETJE REPUBLIŠKO PRVENSTVO GOZDARJEV, 1 NA SVETOVNO PRVENSTVO, AMPAK SAMO .VELIKE| lesNO INDUSTRIJCEV IN LOVCEV V SMUČA- | SMUČARSKE IGRE V CHAMONIKSU, iNjtj Za to tekmovanje lahko trdimo, da so se'! T? tekmovanje, ki je:/bilo letos v Bo-Avstrijci dobro revanzirali Irancozom j hinju moramo priznati, da je bilo zelo za lanski neuspeh. V slalomu je zmagal l uspešno za Elanove ekipe, V prvem dne-Bozou /Fr./ ferillat /Fr,/ in tretji 1 vu tekmovanja v teku na 10 km so se m Neuning /A/. V ‘smuku je pr*o mesto zase-' ši posamezniki uvrstili takole: Peter-del Schrauz /a/, drugi je bil Viollat 1 1,1011 Sesti, Marolt osmi, Hrovat enajsti /Fr,/ in tretji Zimmermann /a/» V kombi-j *n Likozar šestnajsti. Kot ekipa sta naciji pa je razvrstitev taka: Prvi I Peterman in Marolt dosegla tretje me— Schrauz /A/, drugi Veuning /i/ in tret-J s^°* 1 ji Leitner,. Slalom za ženske: Prva Jahn /A/, druga Goitschel /Fr,/ in tretja Netze /a/. V smuku za ženske je bila prva Haas /A/, druga Riva/lt./ in tretja Ferries /ZDA/, Končna razvrstitev v kombinaciji; Prva Goitschel /Fr./, druga Jahn /k/ in tretja Netzer /A/. V veleslalomu za moške in ženske, po 1 posamezniki in kot ekipe pripravili ve- I liko presenečenje. Med posamezniki je I bil Cvenkelj prvi, Pirkmajer sednd in ! Bohinc deveti. Ekipno sta morala Mulej I in Štefe prepustiti pčehodni pokal eki-j J pi "Elan" v postavi Cvenkelj -,Pirkma- i®*V Tudi pri članicah sta. Dobida in Mežek v , kot ekipa zasedle prvo, mesto. Med posarj DRŽAVNO PRVENSTVO V ALPSKIH DISCIPLINA ; raezniki je biia Dobida.druga in Mežek ZA ČLANE IN CLANICE: v - ' 20 ■ n tretja. SMUČARJI Vam ugaja smučanje? "Ne vem; dozdaj sera samo padel...” NEDELJSKI SMUČARJI "Ne veš, koliko me je veljalo, da sem našel par tako dolgih galnš RESTAVRACIJA M. (jf U Ir f. V ) -•* "Gospod je gotovo prvič v našem lokalu?" - "Ne, zadnjič!" IZČRPANOST - Edo je bil po zadnji seji delavskega sveta najbolj izčrpan? - ? ! ? - Dnevni red, ker je bila seja zaključena prav zaradi njegove izčrpanosti - "Kako pa to, da tako hitro rešiš vsako križanko?" < - "Ja, veš to je pa sajno vaja. Z enim očesom rešujem vodoravne, z drugim pa navpične vrste!" SE ENA 0 ROBIJU! Robi res je velik tič, brez njega ne bi bilo v Dragi smeha nič! V ČASU RASTNE DISKRIMINACIJE "Neki gost Vas želi, tov. direktor!" "Ali je zamorec?" "To pa ne vem, ni mi povedal!" V TRGOVINI Prodajalec: "V koliko obrokov želite; plačati prvi obrok?" "Oprrrtite, zdi se mi, da sem Vaš i obraz videl nekje drugje..." "Čudno, saj ga nosim zmeraj s seboj^ kolikor verne," 21 iiiiitiniiiiiiiiiiiiiiit |lillinilol/lUII]lilll!lll,il«lilllMlllf» P-7 3T pr 51 U i.. 0*11 r. ililllllllllltlllllfilllillllllli ll hiiiiiiuiii iiiiiiiiiiiiiiiNiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii.iiiiir n llllltltlllKINKIItiUdllli llllllllllllllAilllUllllllil IHIIIItlllim lllltllillim lllllllllllllllliililllHIMHlg V O D O RA V N O : 1« tovarna tekstilno industrije v bližnji okolici, 4, izdelek montažne-j ga oddelka naše tovarne, 9 c družabni 1 ples, 13,. začetek Rima, 14, posoda za J vino j 15 o žival, ki ima domovino v qb- 1 morskih krajih, 16, osebni zaimek, ll\ priznan pralni prašak, 19« liraj na j Štajerskem, 11,.dol ■ Š*pfje Lokoe 23» j A,A,L, 250 kartaški izraz, 27, žensko! ime ( acožo) 290"rej>ublit.- J. savoz komunista" 3o,Ludolfovo število,(3,14) 31« veznik* 32» znamka motornih koles J 331 uradni spis, listina, 34,igra,z i figurami, 36, letalski savoz, 38eskvaj šano olje, 39, začetek imena in priim I ka zelo znanega Slovenskega:^ ilm»ig- J ralca, 41, izdelek nase tovarno, 4Jo tisti ki .so okvar j a s politiko. '48, t. . ' • • . T. ' ' ' I nogometni igralec Ber^^ri,jrkoga Parti—i !zana in drž, reprezentance, 50, Člo- j vek ki ne more govoriti (narobe) 51. ! domača žival(govedo), 52dvezf spone, j 53, industrijska rastlina, 54, glavno I mesto drž, katera noča priznati samo-j stojnosti Alžirijo, 53» znana Zagret",' ška film, igralka ( Irena) 56, plačil j no sredstvo NAVPIČNO : 1, del kolesa (narobe),2»živijenska te-j kocina, 3, afriš!ta reka, 4, naš nagovojj za sc^loveka, 5, deklica kd je nehala rasti, 6, ga-ga, 7, akademski smučarski klub, 8 tujd moško ime, lo, bog ljubez-n.:? 11, nerjaveča kovina ( fonetično__, 120 znamka težkih italijan, avtombbil, 18, poizkus zahrbtnega umora velikih osebnosti, 2o, najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč, 12, tisti, ki se ukvarja s smučanjem, 24, glavni izdelki naše tovarne, 26, športnik, ki uporablja sanke,28,poželjenje, 35, lepa vrtna cvetlica ( cvet ), 36, lik, podo ba 37, stebla žitnega klasja (množ.) 4o, vnaprej določen načrt dela, 42, živijensko ime, 43, veznik, 44, nekate wi -i i ■' ■'ri • •, ■ ' ’ i • i • n, 45, se sliši pri strelu, iz puške, 46, občinski ljudski odbor, 47, prostor kjer k topa j o pevci, 49, letoviški kraj pri Opatiji Križanko sestavil s Matjašič Lado PRAVILNE REŠITVE BOMO TUDI TOKRAT ŽREBALI IN NAGRADILI,