Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj # 5 O Mesta mestom Pred vami je peti katalog Mesta mestom, v katerem predstavljamo 18 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja, izbranih iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks, objavljenega jeseni 2024. Gre za prakse evropskih mest, ki so bile potrjene s strani programa URBACT in označene kot »URBACT Good Practice«, saj izkazujejo učinkovitost, celostni, vključujoč pristop, prenosljivost in odgovarjajo na aktualne urbane izzive. Ta katalog vključuje vseh pet slovenskih praks, ki so vključevanja skupnosti v procese odločanja in socialne bile prepoznane kot URBACT dobre prakse: inovativno vključenosti – ter geografsko in kulturno raznolikost, upravljanje mestnega gozda in prostor za začasno rabo ki ponuja vpogled v različne kontekste evropskega v Celju, energetska skupnost Sončna šola v Hrastniku, urbanega razvoja. inkluzivni festival Igraj se z mano v Ljubljani ter uspešna preobrazba bazenov za odpadne vode v območje Zbirka pred vami ni le katalog uspešnih projektov, biotske raznovrstnosti v Ormožu. Te prakse dokazujejo, temveč tudi vabilo k učenju, sodelovanju in prenosu da se tudi v slovenskih mestih razvijajo inovativne, znanja. Upamo, da boste v predstavljenih praksah sodelovalne in trajnostne rešitve, ki lahko navdihujejo prepoznali ideje, ki jih lahko prilagodite in uporabite druga evropska mesta. v svojem okolju. Naj služijo kot spodbuda za nadaljnje iskanje novih pristopov ter sodelovanje pri oblikovanju Poleg slovenskih vključuje katalog še izbor tujih praks, vključujočih in odpornih mest. ki smo jih na podlagi strokovne presoje izbrali sodelavci Ministrstva za naravne vire in prostor, Skupnosti občin Slovenije in IPoP − Inštituta za politike prostora v okviru projekta Podpora izvajanju urbane in prostorske politike ter programa URBACT III. Pri izboru smo upoštevali več meril: relevantnost prakse za slovensko okolje, zlasti v primeru, ko podobnih rešitev pri nas še ni, primerljivost velikosti mest z našimi občinami, raznolikost tematskih področij – od mobilnosti, urbane prenove, ozelenjevanja in podnebne odpornosti do lokalne ekonomije, Zahvale Za pomoč pri nastanku tega kataloga, pregled besedil in posredovane fotografije se zahvaljujemo predstavnikom mest in organizacij, ki so razvila pričujoče dobre prakse za trajnostni urbani razvoj. Kazalo Spodbujanje tovornih koles / Contemporary Promoting cargo bikes 7-10 Mestni gozd / City forest 11-14 Prostor začasne rabe GT8 / Temporary use of space – GT8 15-18 Participativni proračun za mlade / Participatory budgeting for youth 19-22 Prevoz na poziv SIT FLEXI / SIT FLEXI On-demand transport 23-26 Igrivo mesto, živahna skupnost / A playful city, a vibrant community 27-30 Oživljanje obrobne mestne četrti / Regeneration of a fringe district 31-34 Preobrazba nekdanje predilnice v novo mestno središče / Transformation of a cotton spinning mill into a new town centre 35-38 Digitalno orodje Ride and Buy / Ride and Buy digital tool 39-42 Skupnostna elektrarna Sončna šola / Solar school energy community 43-46 Mednarodni inkluzivni festival Igraj se z mano / International inclusive festival Play with me 47-50 Reactivos culturales / Cultural reactives 51-54 Naravni rezervat Ormoške lagune / Nature reserve Ormož basins 55-58 Ozelenjevanje za boljšo podnebno odpornost / Greening for greater climate resilience 59-62 Naravni ukrepi zadrževanja vode / Natural water retention measures 63-66 Oživitev soseske / Revitalisation of a residential neighbourhood 67-70 Mestni travniki / Urban wildflower meadows 71-74 Kulturni in skupnostni center v tramvajskem depoju / Cultural and community centre in a tram depot 75-78 Zemljevid dobrih praks 06 01 Bruselj, Belgija 02 Celje, Slovenija 03 Celje, Slovenija 04 Cluj-Napoca, Romunija 05 Coimbra, Portugalska 06 Cork, Irska 07 Düsseldorf, Nemčija 08 Flöha, Nemčija 05 09 Hannut, Belgija 10 Hrastnik, Slovenija 11 Ljubljana, Slovenija 13 12 Ormož, Slovenija 12 Murcia, Španija 14 Ostrow Wielkopolski, Poljska 15 Püspökszilágy, Madžarska 16 Trnava, Slovaška 17 Veszprém, Madžarska 18 Vroclav, Poljska 14 01 07 08 18 09 16 15 17 04 02 13 03 10 11 SLOVENIJA TOVORNA KOLESA / TRAJNOSTNA MOBILNOST / LOKALNO PODJETNIŠTVO 01 1 Spodbujanje tovornih koles / Promoting cargo bikes Za manj emisij in gneče v urbanih okoljih Bruselj, Belgija 1.241.175 prebivalcev and less traffic congestion Cargo bikes for lower emissions Izkušnje kažejo, da hoja in kolesarjenje The cAIRgo Bike project, implemented pogosta nista ustrezna načina in the Brussels-Capital Region, mobilnosti za posameznike, ki morajo promotes the use of cargo bikes prevažati otroke ali tovor. Kot učinkovita by citizens and families as well as professionals to improve urban rešitev se vse bolj uveljavljajo tovorna mobility and air quality. Co-funded kolesa, bodisi v obliki posebnega kolesa by the EU Urban Innovative Actions ali v obliki prikolice za kolo. Omogočajo Programme, the project offers a namreč varen in praktičen prevoz combination of financial incentives, otrok ter vsakdanjih bremen, hkrati shared bike schemes, dedicated on- or pa ne povzročajo emisij ali hrupa. V user training. The initiative involves off-street parking infrastructure, and primerjavi z avtomobili so prostorsko in over 220 organisations and 40 large ekonomsko učinkovitejša, spodbujajo companies, with more than 330 zdrav življenjski slog ter prispevajo k professionals trained and over 150 varnejšemu in prijetnejšemu urbanemu using cargo bikes daily. By reducing okolju. Zaradi svoje vsestranskosti so Brussels’ Low Emission Zone and the car dependency, the project supports primerna tako za gospodinjstva kot regional mobility plan, while also mala podjetja in mestno logistiko na helping local businesses lower costs območjih za pešce. and adopt greener practices. 7 Br usel Sistem za izposojo tovornih koles. Foto: @SPRB , Belgij Za spodbujanje in izboljšanje pogojev uporabe tovornih namenjena tako družinam kot tudi podjetjem, ki jim ja koles v vsakdanjem življenju in podjetjih je Bruselj začel lahko tovorna kolesa služijo kot trajnostna logistična izvajati projekt cAIRgo Bike. 01 rešitev. Projekt so razvili s podporo evropskega programa Urban Innovative Actions in v razvoj vključili različne deležnike, kot so javne institucije, nevladne organizacije, podjetja in prebivalci. Med najpomembnejšimi ukrepi so subvencije za nakup tovornih koles za posameznike in manjša podjetja, ki znašajo do 4.000 EUR za kolo in do 2.000 EUR za prikolico. Poleg finančnih spodbud za nakup tovornih koles so vzpostavili tudi sistem za izposojo tovornih koles, kar omogoča občasno rabo brez potrebe po lastništvu. Za uporabnike so urejena tudi namenska parkirna mesta na ulicah in v garažah, ki olajšajo vsakodnevno uporabo koles v urbanem prostoru. Pomemben vidik Usposabljanja za varno in učinkovito uporabo tovornih koles. so tudi usposabljanja za varno in učinkovito uporabo, Foto: @Yannick Coppens SPRB 8 Projekt temelji na participativnem pristopu, ki vključuje redno sodelovanje z lokalnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s trajnostno mobilnostjo, kot so BePark, Parking.brussels, Pro Velo, Remorquable, Urbike in univerzitetno raziskovalno skupino Mobilise. Poleg tega s pomočjo delavnic, anket, novičnikov in informacijskih kampanj zbirajo povratne informacije uporabnikov, da bi lahko ponudbo še izpopolnili. Rezultati so spodbudni, saj je kar 73 % gospodinjstev, ki so testirala tovorno kolo, ocenilo izkušnjo kot koristno, 62 % pa jih razmišlja o nakupu. Projekt se bo v prihodnje še nadgrajeval s širitvijo mreže za izposojo, novimi usposabljanji in širjenjem partnerstev z zasebnim sektorjem. »Z lahkoto prečkajte vsa gradbišča, da pridete do svojega,« Abdelillah, električar, in njegovo tovorno kolo. Foto: @SPRB Posebej se posvečajo podjetjem, saj tovorna kolesa omogočajo cenejšo, hitrejšo in trajnostno dostavo v mestnem okolju, obenem pa znižujejo stroške goriva in vzdrževanja vozil. Doslej se je v projekt vključilo že več kot 220 organizacij, vključno z 40 večjimi podjetji. Več kot 330 poklicnih uporabnikov je bilo usposobljenih za vožnjo tovornih koles, preko 150 pa jih tudi dnevno uporablja. Pobuda prispeva k ciljem podnebne politike mesta, vključno z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v okviru območja z nizkimi emisijami in uresničevanjem regionalnega načrta trajnostne mobilnosti Good Move. Hkrati ima tudi družbene učinke, saj s pomočjo subvencij, izobraževanj in souporabe postaja trajnostna mobilnost dostopnejša širšemu krogu prebivalcev, tudi ranljivejšim »Parkirajte kjerkoli v mestu, kot roža,« Gertje, cvetličarka, in njena skupinam. prikolica. Foto: @SPRB 9 Mesto nudi subvencije za nakup tovornih koles za posameznike in manjša podjetja. Foto: @SPRB Priporočila za prenos Projekt cAIRgo Bike kaže, da je pri spodbujanju uporabe tovornih koles potreben celostni pristop, ki vključuje finančne spodbude, ustrezno infrastrukturo ter sodelovanje med javnim sektorjem, podjetji in prebivalci. »Idealno, ko je v mestu gneča,« Marie, vinarka, in njeno tovorno kolo. Foto: @SPRB 10 URBANI GOZD / ZELENE POVRŠINE / TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE ZELENIH POVRŠIN 02 Mestni gozd / City forest Od spregledanega mestnega roba do zgleda trajnostnega upravljanja z zelenimi površinami Celje, Slovenija 48.628 prebivalcev fringe to a model of sustainable From an overlooked urban green space management Zeleni prostori v mestih zagotavljajo visoko kakovost bivanja, spodbujajo The City Forest of Celje, the city’s telesno in duševno zdravje, blažijo largest green area, offers 14 km of vplive podnebnih sprememb in krepijo viewpoints, and Slovenia’s biggest trails, playgrounds, fitness areas, skupnosti. Eni pomembnejših zelenih treehouse. Once polluted and prostorov v mestih so mestni gozdovi. neglected, it has been transformed Dobro načrtovani in vzdrževani through a long-term partnership mestni gozdovi ponujajo širok spekter between the Municipality of Celje ekoloških, socialnih in gospodarskih and the Slovenian Forest Service. Since the 1990s, the city has protected koristi. Delujejo kot učilnice v and expanded the forest by buying naravi, prostori za gibanje, oddih in land, reinvesting timber revenues, skupne aktivnosti. V času vse hitrejše and developing infrastructure. Today, urbanizacije so tovrstni prostori it’s a space for recreation, learning, še toliko dragocenejši. A njihova and community events – from yoga vzpostavitev in upravljanje pogosto approach balances environmental, to concerts – all free and public. The zahtevajo usklajevanje različnih social, and economic goals, offering a interesov, dolgoročno načrtovanje in replicable model for other cities. vključevanje lastnikov ter prebivalcev. 11 Cel je , Slo Gozd je prizorišče kulturnih in športnih dogodkov. Foto: MP produkcija veni Celjski mestni gozd danes velja za največji javni zeleni razglasitvi gozdov s posebnim namenom (1997), ki je ja prostor v mestu. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih bila prva tovrstna uredba v Sloveniji. Ta je omogočila poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška 02 namensko usmerjanje javnih sredstev v razvoj in igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v vzdrževanje gozda, tudi z vračanjem prihodkov od Sloveniji. A ta zeleni biser Celja ni nastal čez noč. Še prodaje lesa v gozdno infrastrukturo. Pomemben zagon konec 80. let prejšnjega stoletja je bilo območje zaradi je prispeval tudi projekt Interreg GREEN4GREY, v okviru industrijskega onesnaževanja in nizke okoljske zavesti katerega so po letu 2015 uredili novo infrastrukturo, spregledano in zanemarjeno. od informacijskih točk, gozdnih poti, počivališč in večnamensko hišo na drevesu. Preobrat se je začel v 90. letih, ko sta Mestna občina Celje in Zavod za gozdove Slovenije zasnovala dolgoročno vizijo razvoja mestnega gozda. Ključen korak je bila strategija razvoja urbanih gozdov iz leta 1996, ki jo je potrdil mestni svet. Ta je predvidela pravno zaščito gozdov, odkup zasebnih zemljišč, razvoj rekreativne in izobraževalne infrastrukture, stalne vire financiranja ter ozaveščanje javnosti o pomenu mestnih gozdov. Uredili so novo infrastrukturo, od informacijskih točk in gozdnih Sledila je vzpostavitev pravne podlage – Uredba o poti do počivališč. Foto: Matjaž Jambriško 12 Hiša na drevesu gosti joga delavnice, koncerte, predavanja ter druge dogodke. Foto: Rok Deželak Informacijska točka. Foto: Mestna občina Celje (MOC) Urejen mestni gozd prebivalcem omogoča stik z naravo v neposred- ni bližini doma. Foto: Matjaž Jambriško 13 in dogodke. V vzgojno-izobraževalne programe so vključene vse šole in vrtci v Celju, ki letno sodelujejo v približno 40 vodenih ogledih z več kot 1000 otroki. Gozd je tudi prizorišče kulturnih in športnih dogodkov. Hiša na drevesu je v upravljanju Zavoda Celeia in gosti joga delavnice, koncerte, predavanja ter druge dogodke. Mestni gozd Celje predstavlja uspešen model celostnega pristopa k okoljskemu upravljanju, vključevanju skupnosti in trajnostnemu razvoju. Njegova največja vrednota pa je v tem, da prebivalcem omogoča stik z naravo v neposredni bližini doma – na dostopen, urejen in doživet način. Primer dokazuje, da je z dolgoročno vizijo, premišljenim pravnim in finančnim okvirom ter sodelovanjem skupnosti mogoče postopoma ustvariti kakovosten javni prostor, ki služi tako ljudem kot okolju. Mestni gozd ni le zelena površina, temveč živ prostor učenja, povezovanja in sobivanja. Počivališče. Foto: Matjaž Jambriško Priporočila za prenos Sistematično upravljanje mestnega gozda zahteva dolgoročno partnerstvo med občino in strokovno institucijo. Ključen je pravni okvir, kot je status gozda s posebnim namenom, ki omogoča usmerjanje sredstev in zaščito prostora. Prihodke od prodaje lesa je smiselno vračati v izboljšanje infrastrukture in programov, kar poveča družbeno sprejemljivost in koristi. Letno poteka približno 40 vodenih ogledov z več kot 1000 otroki. Aktivno vključevanje prebivalcev in šol v Foto: Rok Deželak vzdrževanje, uporabo in izobraževanje krepi lokalno pripadnost in dolgoročno Pomembna značilnost urbanega gozda je močno varovanje gozda. vključevanje lokalne skupnosti. Meščani sodelujejo pri vzdrževanju, javljajo poškodbe, organizirajo čistilne akcije in redno uporabljajo gozd za sprehode, učenje 14 ZAČASNA RABA / OŽIVLJANJE MEST / PARTICIPACIJA 03 3 Prostor začasne rabe GT8 / Temporary use of space – GT8 Začasna raba kot orodje za oživljanje mestnega središča Celje, Slovenija 48.628 prebivalcev revitalizing the city centre Temporary use as a tool for Začasna raba prostorov postaja vse The GT8 project in Celje shows how pomembnejši pristop pri upravljanju temporary use of vacant premises can z mestnimi prostori, zlasti tam, kjer ti spark cultural and community revival. ostajajo prazni, zapuščeni ali brez jasne Launched in 2023 by the Municipality of Celje and the CELEIA Institute, they dolgoročne namembnosti. Gre za orodje, turned an unused city-centre property ki mestom omogoča, da s fleksibilnimi, into a lively venue for artists, NGOs, stroškovno dostopnimi in vključujočimi schools, and youth. A new visual pristopi aktivirajo neizkoriščene lokale identity helped increase visibility and ter jih začasno odprejo za skupnostne, usability. In six months, GT8 hosted kulturne, izobraževalne ali podjetniške debates, design showcases—on a 20+ events—performances, workshops, vsebine. Takšna praksa omogoča participatory model. With low-cost testiranje novih idej in vsebin, spodbuja access (€25/day), no content limits, in podpira lokalne pobude, inovacije in and modular equipment, it fosters povezovanje, hkrati pa krepi občutek experimentation, inclusion, and pripadnosti in skupnostne identitete. similar uses of other vacant properties. exchange. GT8 laid the groundwork for Ob ustrezni podpori lahko začasna raba postane pomemben katalizator trajnostne urbane prenove ter vmesni korak k dolgoročnemu preoblikovanju prostora. 15 Cel je , Slo Najem je mogoč za krajša časovna obdobja. Foto: Lea Remic Valenti veni V središču Celja, v objektu na Glavnem trgu 8 (zato ime ja GT8), je dalj časa sameval poslovni prostor, ki ga kljub prizadevanjem ni bilo mogoče dolgoročno zapolniti. Leta 03 2023 je Mestna občina Celje prostor v upravljanje predala Zavodu CELEIA Celje in ga, na podlagi pobude iz skupnosti, namenila začasni rabi. Cilj je bil spodbuditi oživitev starega mestnega jedra in hkrati omogočiti dostop do prostora lokalni skupnosti, umetnikom, nevladnim organizacijam, mladim ustvarjalcem ter drugim deležnikom za kulturne, izobraževalne in družbeno angažirane aktivnosti. V poskusnem obdobju jeseni 2023 je GT8 gostil šest vsebinsko raznolikih dogodkov. Spodbujeni s pozitivnim odzivom so v letu 2024 objavili javni poziv za nadaljnjo rabo prostora. V prvih šestih mesecih je bilo izpeljanih več kot 20 dogodkov, vključno s štirimi gledališkimi predstavami, delavnicami, debatami, pop-up dogodki ter oblikovalskimi predstavitvami v sklopu prireditve Dnevi oblikovanja Celje. Uporabnina znaša 25 evrov na dan. Foto: Lea Remic Valenti 16 Posebej so se posvetili prepoznavnosti prostora, zato so oblikovali vizualno podobo (avtorica Neža Penca), izvedli osnovno prenovo in zagotovili osnovno opremo za izvedbo različnih dogodkov. Dostopnost, modularna zasnova prostora in ugodna uporaba (25 evrov na dan) so k uporabi spodbudile umetnike, kulturna društva, osnovne in srednje šole, NVO-je, mlade podjetnike in posameznike. Projekt GT8 je že presegel začetni okvir, saj so model začasnega oddajanja prenesli tudi na lokal v zasebni lasti. Tako so v praznem zasebnem prostoru potekali različni pop-up dogodki, in sicer praznična delavnica za otroke in mladino, balet v izložbi ter spomladanski kulinarični dogodek kot del lokalnega umetniškega festivala. Začasna raba prostora GT8 predstavlja uspešen model Prostor med prenovo. Foto: Lea Remic Valenti oživljanja mestnega jedra. Mestna občina Celje pa se Zainteresirani uporabniki se odzovejo na javni poziv. Foto: Lea Remic Valenti 17 oživljanja loteva še s številnimi drugimi ukrepi, kot so podpora lokalnim podjetnikom, omejevanje oglaševanja v javnem prostoru, sofinanciranje obnove fasad in streh ter širjenjem območij za pešce. Poleg tega tudi proaktivno upravlja s svojimi poslovnimi prostori, k oddajanju spodbuja zasebne lastnike in celo odkupuje prostore v zasebni lasti v samem središču. S tem Celje sledi sodobnim evropskim praksam in dokazuje, da je mogoče z majhnimi, a premišljenimi koraki ustvarjati živa, odprta in vključujoča mesta. Priporočila za prenos Začasna raba praznih prostorov V prvih šestih mesecih je bilo izpeljanih več kot 20 dogodkov. omogoča hitro, vključujočo in ugodno Foto: Lea Remic Valenti oživitev mestnega jedra. Ključni koraki vključujejo popis praznih lokacij, oblikovanje enostavnega sistema prijave in omogočanje cenovno dostopne uporabe prostora. Upravljanje s strani javnega zavoda (ali drugega javnega akterja) olajša podporo uporabnikom in zagotavlja kontinuiteto. Model je prenosljiv tudi v zasebne prostore v mestu. Prostor uporabljajo umetniki, kulturna društva, osnovne in srednje šole, NVO-ji, mladi podjetniki in posamezniki. Foto: Lea Remic Valenti 18 PARTICIPACIJA / PARTICIPATIVNI PRORAČUN / MLADI 04 Participativni proračun za mlade / Participatory budgeting for youth Spodbuda za aktivno vlogo mladih v lokalnem okolju Cluj-Napoca, Romunija 286.598 prebivalcev shape their communities Encouraging young people to Vključevanje mladih v javno življenje Com’ON is a participatory youth mest je pomemben dejavnik programme in Romania that enables trajnostnega in urbanega razvoja, informal groups of young people to saj ti pogosto predstavljajo skupino design and implement local projects. z visokim potencialom, a omejenim propose ideas, citizens vote, and The process is democratic: youth dostopom do odločanja, virov in selected initiatives get funding. vpliva. Participativni pristopi, kot je Since launch, it has supported over participativni proračun, omogočajo 1,000 initiatives and involved 50,000 mladim, da prevzamejo aktivno residents. Based on a co- management vlogo v lokalnih skupnostih, hkrati youth organisations and innovation model, it connects the municipality, pa razvijajo veščine, samozavest in experts. Beyond its original format, občutek pripadnosti. S tem mesta it now includes workshops, school krepijo socialno kohezijo in spodbujajo editions and inclusion boards. Com’ON inovacije, ki izhajajo iz potreb in idej empowers youth as change agents mlajših generacij. Ključno pri tem while building trust, collaboration and innovation. It is now part of Cluj- je sodelovanje različnih akterjev: Napoca’s youth strategy and serves lokalnih oblasti, nevladnih organizacij, as a model for cities promoting youth izobraževalnih institucij in samih participation and civic resilience. mladih. 19 Clu j-N apoca Del osrednje ekipe programa Com’ON Cluj-Napoca, participativnega proračuna za mlade. Foto: PONT Group / Com’ON Cluj-Napoca , R omuni Com’ON Cluj-Napoca je program participativnega proračuna, ki spodbuja mlade k aktivnemu vključevanju ja v razvoj lokalne skupnosti. Temelji na preprostem, a učinkovitem pristopu. Neformalne skupine mladih 04 predlagajo projekte, ki prispevajo k reševanju izzivov v njihovem okolju, o njihovem izboru pa odloča skupnost preko javnega glasovanja. Občina izglasovane projekte finančno podpre. V okviru programa, ki deluje pod sloganom »Let’s Do Well Together«, je bilo od njegovega začetka podprtih več kot 1000 pobud, prek 50.000 članov skupnosti pa je sodelovalo pri odločanju, katere ideje naj bodo financirane. Projekti pokrivajo širok spekter tem in področij, od ekologije in duševnega zdravja do kulture, športa, izobraževanja in vključevanja ranljivih skupin. Pobude pogosto vodijo k neposrednim izboljšavam v urbanem prostoru in hkrati ustvarjajo nove priložnosti za Prostovoljci, ki širijo pozitivno energijo na skupnostnem dogodku. povezovanje med generacijami. Foto: PONT Group / Com’ON Cluj-Napoca 20 Nenehno rastoča skupnost, ki povezuje mlade in lokalne partnerje preko aktivnega državljanstva. Foto: PONT Group / Com’ON Cluj-Napoca Com’ON Cluj-Napoca je sinonim za ustvarjalnost mladih, vključenost in moč sprememb, ki jih vodi skupnost. Foto: PONT Group / Com’ON Cluj-Napoca 21 Informacijska točka kot del participativnega programa Com’ON Cluj-Napoca. Foto: PONT Group / Com’ON Cluj-Napoca tudi okolje, v katerem so inovativnost, sodelovanje in odgovornost del lokalne kulture. Mladi preko programa razvijajo veščine pri pripravi projektov in sodelovanja v procesu. Com’ON je od leta 2015 osrednja platforma za Ustvarjalna in energična mladina med participativnim procesom. vključevanje mladih v mestu, povezana z lokalno in Foto: PONT Group / Com’ON Cluj-Napoca nacionalno mladinsko strategijo ter evropskimi cilji za mlade. Program se je uspešno izvajal tudi v času Jedro programa predstavlja participativni proračun, ki pandemije in bil leta 2022 institucionaliziran. Dokazuje, je bil v zadnjih letih nadgrajen z različnimi dopolnilnimi da participativni proračun lahko postane orodje za vsebinami. Organizirane so bile delavnice, motivacijska krepitev socialnega kapitala, spodbujanje inovativnosti predavanja, kreativni laboratoriji in mini izvedbe in ustvarjanje bolj vključujočega mesta. programa v šolah in soseskah. Pomemben del programa je tudi vključujoče upravljanje, saj so vzpostavili medsektorski svet in posebni svet za vključevanje, ki zagotavljata, da imajo vsi mladi, ne glede na ozadje, dostop do priložnosti, ki jih program ponuja. Priporočila za prenos Program temelji na modelu soupravljanja, kar pomeni, Ključni elementi, ki omogočajo prenos da pri njegovi izvedbi enakovredno sodeluje več prakse v druga okolja, so vključevanje deležnikov, Mestna občina Cluj-Napoca, mladinska zveza neformalnih skupin mladih, Cluj Youth Federation in strokovnjaki iz organizacije soupravljanje s strani mladinskih PONT Group, specializirani za socialne inovacije. organizacij ter zagotavljanje enakega dostopa za vse. Poleg neposredne podpore mladim projektom, program deluje tudi kot laboratorij socialnih inovacij, s čimer krepi zmožnosti mladih kot nosilcev sprememb. Ustvarja 22 MOBILNOST / DOSTOPNOST / SOCIALNA VKLJUČENOST 05 Prevoz na poziv SIT FLEXI / SIT FLEXI on-demand transport Izboljševanje dostopnosti, mobilnosti in socialne vključenosti za prebivalce redkeje poseljenih območij Coimbra, Portugalska 436.949 prebivalcev mobility and social inclusion in Improving accessibility, rural areas Dostopna in zanesljiva trajnostna mobilnost je element kakovostnega SIT FLEXI is a demand-responsive življenja in enakih možnosti za vse transport service in Portugal’s Coimbra prebivalce, ne glede na to, ali živijo region, tackling mobility challenges in low-density, rural areas. Covering 18 v mestih ali na podeželju. V redkeje municipalities and over 4,300 km², it poseljenih območjih klasični modeli offers pre-booked rides instead of fixed javnega prevoza pogosto ne delujejo routes, tailored to users’ needs. The zaradi razpršene poselitve in s tem service improves access to healthcare, povezanih višjih stroškov ter nižjega education, and jobs—especially for povpraševanja, zato se prebivalci, those with limited mobility, and single- vulnerable groups like older people, zlasti ranljive skupine, srečujejo z parent families. With 130+ taxi drivers omejenim dostopom do osnovnih and over 630 covered locations, SIT storitev. Prevozi na poziv ponujajo FLEXI provides a flexible and cost- rešitve za te izzive in prispevajo k effective mobility solution. Developed večji socialni vključenosti, zmanjšanju partnerships with local service with strong community input and izpustov ter trajnostnemu razvoju providers, it supports sustainability, lokalnih skupnosti. social inclusion, and rural vitality. 23 Coimbr Uporabniki vnaprej rezervirajo vožnjo, sistem pa poti in postaje oblikuje glede na povpraševanje. Foto: CIM-RC a, P or tugals V regiji Coimbra na Portugalskem se že več let uspešno izvaja projekt SIT FLEXI, ki s sistemom prevoza na poziv ka izboljšuje mobilnost prebivalcev in dostopnost do storitev na podeželskih, redkeje poseljenih območjih. 05 Namen storitve je odgovoriti na pomanjkanje ustreznega javnega prevoza v območjih z nizko gostoto prebivalstva, kjer je težko organizirati javni potniški promet. Regija Coimbra, ki vključuje 18 občin in obsega več kot 4300 km², se sooča s tipičnimi izzivi podeželskih območij, kot je razpršena poselitev in demografski upad. Rešitev SIT FLEXI temelji na konceptu prevoza na poziv, kjer uporabniki vnaprej rezervirajo vožnjo, sistem pa poti in postaje oblikuje glede na povpraševanje. S tem se bistveno znižajo stroški, zmanjša onesnaženost in izboljša uporabniška izkušnja. Projekt ni usmerjen zgolj v mobilnost, ampak ima Največ uporabnikov prihaja iz starostne skupine med 60 in 80 let. izrazito socialno dimenzijo, saj ljudem omogoča dostop Foto: Foto: CIM-RC 24 do zdravstvenih ustanov, trgovin, šol, zaposlitvenih energetsko učinkovitim vozilom, storitev pa z središč in drugih javnih storitev. Posebej je prilagojen optimizacijo poti zmanjšuje število praznih voženj in ranljivim skupinam, torej starejšim, osebam z zmanjšano izpuste toplogrednih plinov. SIT FLEXI je del javnega mobilnostjo, enostarševskim gospodinjstvom in drugim potniškega prometa in cenovno izenačen s cenami rednih prebivalcem z omejenim dostopom do prevoznih avtobusnih linij. Prevoze izvajajo lokalni taksisti, kar sredstev. Projekt se aktivno sooča z vprašanjem nasilja nad ženskami v prometnih sistemih, s čimer prispeva k večji varnosti in enakosti v mobilnosti za vse. Storitev deluje od leta 2020 in temelji na močni participaciji lokalnih deležnikov. Ekipa SIT FLEXI v vsaki občini izvaja več letnih srečanj, kjer predstavijo rezultate, zbirajo povratne informacije in oblikujejo izboljšave. V proces so vključeni tudi lokalni in nacionalni prevozniki, taksisti, zdravstvene ustanove, lokalni odločevalci in predstavniki nacionalne oblasti. Pomembna značilnost sistema je tudi trajnostna Prevoze izvajajo lokalni taksisti, kar omogoča prilagodljivo mrežo naravnanost, saj pri izbiri vozil prednost dajejo povezav. Foto: Foto: CIM-RC V proces so vključeni tudi lokalni in nacionalni prevozniki, taksisti, zdravstvene ustanove, lokalni odločevalci in predstavniki nacionalne oblasti. Foto: CIM-RC 25 Ekipa SIT FLEXI v vsaki občini izvede več letnih srečanj, kjer predstavijo rezultate in zbirajo povratne informacije. Foto: CIM-RC omogoča prilagodljivo mrežo povezav. Potniki vožnjo rezervirajo dan pred potovanjem, najkasneje do 15. ure na brezplačni telefonski številki, vozovnice pa kupijo neposredno pri prevozniku. Priporočila za prenos Storitev pokriva več kot 630 krajev v regiji in mesečno Ključni dejavniki uspeha so sodelovanje beleži povprečno 480 rezervacij, pri čemer največ z lokalnimi izvajalci (npr. taksisti), uporabnikov prihaja iz starostne skupine med 60 in 80 vključevanje skupnosti v načrtovanje let. SIT FLEXI dejavno prispeva k zmanjševanju prometne storitve in podpora s strani lokalnih in socialne izključenosti. Z izboljševanjem dostopnosti oblasti. do storitev pa povečuje privlačnost teh območij za bivanje. SIT FLEXI je eden uspešnejših primerov prevoza na poziv na nacionalni ravni in referenca za druge evropske regije, ki iščejo pametne rešitve za izboljšanje mobilnosti v redko poseljenih okoljih. 26 IGRA / PARTICIPACIJA / SKUPNOST 06 Igrivo mesto, živahna skupnost / A playful city, a vibrant community Igra spodbuja sodelovanje, preoblikuje javni prostor in oživlja mestno življenje Cork, Irska 233.000 prebivalcev transforms public space, and Play fosters cooperation, revitalizes urban life Vse več pobud na področju urejanja prostora vključuje igro kot sredstvo za PlaysMaking in Cork shows how play oživljanje javnih površin, spodbujanje can drive urban change and community družbene vključenosti in izboljšanje engagement. Emerging from the URBACT Playful Paradigm network, it kakovosti bivanja. Igra ne zadeva več helped reimagine urban space—leading samo dejavnosti otrok, temveč postaja to 3 km of pedestrianised roads, 15 pomemben element urbane kulture, ki new public spaces, and a new city omogoča ustvarjanje prostorov, kjer directorate for community culture and se srečujejo ljudje različnih starosti, placemaking. Innovations include a interesov in ozadij. Z vključevanjem for Community Play Leaders. A Play play equipment library and training igre v načrtovanje mest se spodbuja Development Officer and cross-sector aktivno sodelovanje prebivalcev, krepi team integrate play into city planning, občutek pripadnosti in odpira prostor now a goal in Cork’s Development Plan za kreativne rešitve družbenih in 2022–2028. The model has spread to okoljskih izzivov. initiative and through a cross-border other Irish towns via URBACT’s transfer project to Northern Ireland. 27 Cork Oživljanje neizkoriščenih zelenih površin v mestu z igrivim pristopom. Foto: Mesto Cork , Ir PlaysMaking je inovativna pobuda mesta Cork na ska Med najbolj vidnimi rezultati pobude PlaysMaking je Irskem, ki povezuje igro in urejanje prostora z namenom trajna preobrazba več kot treh kilometrov mestnih cest 06 ustvarjanja bolj živahnega in vključujočega urbanega v pešcone, kar je prispevalo k zmanjšanju motornega okolja. Pobudo so začeli razvijati leta 2019 v evropski prometa in izboljšanju kakovosti bivanja v mestnem mreži Playful Paradigm, v programu URBACT, ko so se središču. Vzporedno je bilo po mestu vzpostavljenih 15 v mestu začeli vse bolj zavedati pomena igre ne le kot novih javnih površin, namenjenih začasnim dogodkom. dejavnosti za otroke, temveč kot strateškega orodja za družbeno povezanost, zdravje, regeneracijo in participacijo. Jedro prakse predstavlja program Let’s Play Cork, ki temelji na partnerskem sodelovanju med mestno upravo, nevladnimi organizacijami, strokovnjaki za placemaking, izobraževalnimi ustanovami, zdravstvenim sektorjem ter lokalnimi skupnostmi. Pobuda je spodbudila nastanek medsektorske mreže, ki si prizadeva vnašati elemente igre v različne razvojne politike in prostorske posege, kar je vodilo v večplastno prenovo mestnega prostora z Oprema za igro ne sme biti draga ali zapletena! Cilj je spodbuditi ljudi vseh starosti, da sodelujejo in uporabljajo javni prostor. jasnim poudarkom na sodelovanju prebivalcev. Foto: Mesto Cork 28 Igriva kulturna pot je nastala kot rezultat sodelovanja med različnimi službami v okviru prizadevanj, da bi Cork postal igrivo mesto. Foto: Mesto Cork Začasne priložnosti za igro so privedle do trajnejše namestitve Enostavni posegi, kot so risanje s kredo in ulične igre, uporab- objektov za šport in igro na zelenih površinah v mestu. nikom javnih prostorov pomagajo razviti občutek pripadnosti in Foto: Mesto Cork sprejetosti. Foto: Mesto Cork 29 Vlogo pri dostopnosti igre v vsakdanjem življenju ima tudi nov sistem izposoje opreme za igro, ki je vzpostavljen v javnih knjižnicah in omogoča lokalnim skupnostim enostavno organizacijo igrivih dogodkov. Organizacijsko podporo zagotavlja novo ustanovljeni občinski oddelek za skupnostno kulturo in placemaking, ki usklajuje različne sektorske politike in zagotavlja strateško umeščenost igre v razvojne dokumente mesta. Del tega sistema je tudi občinski koordinator za razvoj igre (ang. Play Development Officer), ki skrbi za Vrtci so bili med ključnimi partnerji pri poudarjanju pomena igre vključevanje vsebin že v najzgodnejših fazah načrtovanja za povezovanje, razvoj otrok in medgeneracijsko rekreacijo. Foto: Mesto Cork javnega prostora in aktivnosti. Izvajanje na vseh ravneh in področjih zagotavlja usposabljanje lokalnih prostovoljcev (ang. Community Play Leaders), ki pridobijo veščine za organizacijo uličnih Priporočila za prenos dogodkov, iger in vključujočih aktivnosti v svojem okolju. Preplet igre in aktivnosti za PlaysMaking se uspešno prenaša tudi v druga okolja, placemaking omogoča ustvarjanje kar potrjuje sodelovanje več irskih mest in krajev v vključujočih javnih prostorov s nacionalni pobudi za prenos dobre prakse (2021), sodelovanjem skupnosti. Ključno v okviru katere so v 18-mesečnem obdobju izbrane je medsektorsko povezovanje in elemente prilagodili in uvedli v svoja lokalna okolja. institucionalna podpora, kot so na Vzpostavili so tudi nacionalno mrežo t. i. igrivih mest, primer zaposlitev koordinatorja za s čimer se praksa širi tudi v druge lokalne skupnosti na igro in usposabljanja za lokalne Irskem in krepi medobčinsko sodelovanje. prostovoljce. Cork je vlogo vodilnega mesta na tem področju okrepil tudi z vključitvijo v prvi čezmejni program s Severno Irsko, kjer je več kot 500 prebivalcev sodelovalo pri igrivem soustvarjanju prostora preko občinskih in državnih meja. Njegov vpliv dokazuje, da igra ni le prostočasna dejavnost, ampak tudi močno orodje za soustvarjanje bolj vključujočih in zdravih mest. 30 URBANA PRENOVA / SOCIALNA VKLJUČENOST / TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE ZELENIH POVRŠIN 07 Oživljanje obrobne mestne četrti / Regeneration of a fringe district Vključujoč pristop k urbani prenovi Düsseldorf, Nemčija 655.700 prebivalcev community building and urban An inclusive approach to regeneration Ko prebivalcem damo glas in priložnost, da sooblikujejo okolje, v In Garath, a district on Düsseldorf’s katerem živijo, nastanejo rešitve, ki so southern edge with about 19,000 bolj ustrezne, trajne in širše sprejete. participatory approach through residents, the city applied an inclusive, Mesta, ki vlagajo v dolgoročen dialog z the URBACT sub>urban network. An ljudmi, imajo bolj povezane skupnosti, Integrated Action Plan (2017–2027) mestne uprave uživajo večje zaupanje, delivered a renovated cultural centre, prebivalci pa imajo močnejši občutek playgrounds, a parkour park, youth pripadnosti. V takem okolju spremembe facilities, a new secondary school, housing upgrades, and a local project niso vsiljene od zgoraj, temveč rastejo fund. Public–private funding, strong iz pobud, ki jih soustvarjajo prebivalci, political commitment, and active občina in drugi deležniki. Prav tak resident engagement have boosted pristop že več let uspešno razvijajo v education, social cohesion, services, Garathu, mestni četrti na južnem robu and the district’s image, serving as a model for others. Düsseldorfa z okoli 19.000 prebivalci, kjer so prebivalci postali gonilna sila celovite prenove. 31 Düsseldor Spretnostni poligon. Foto: Benjamin Grams f, N emči V Garathu so leta 2017 kot del URBACT mreže sub>urban upoštevanjem energetske učinkovitosti in sodobnih pripravili celostni akcijski načrt, ki bo usmerjal razvoj prostorskih rešitev, je močno poživila kulturno in ja soseske do leta 2027. Zajema ukrepe na področjih družabno življenje. Danes v njem delujejo kavarna, 07 prenove središča, stanovanjske politike, arhitekture, prostori za srečanja ter bogat program prireditev, ki zelenih površin, izobraževanja, kulture in javnih storitev. privablja tako domačine kot obiskovalce iz drugih delov Načrt je nastal v tesnem sodelovanju med prebivalci, mesta. strokovnjaki in mestno upravo ter je postal temelj širšega programa ZUKUNFT QUARTIER.DÜSSELDORF (ZQ.D), ki povezuje podobne razvojne projekte v različnih mestnih četrtih. ZQ.D temelji na celostnem, trajnostnem in prilagodljivem pristopu, pri katerem so prebivalci obravnavani kot enakovredni partnerji pri načrtovanju sprememb. V okviru tega programa je Garath doživel vrsto sprememb. Pomemben korak je bilo odprtje okrajne pisarne, ki je postala prva kontaktna točka za pobude in vprašanja prebivalcev ter lokalnih podjetnikov. Obnova Otroci s plakati ob “Tednu demokracije”. kulturnega centra Freizeitstätte Garath, izvedena z Foto: Steffi Sasse, SOS Kinderdorf Düsseldorf e.V. 32 Sončna soseska Rheinwohnungsbau. Foto: Eva-Maria Borchard Informativne table pred četrtnim uradom. Foto: Brigitte Kugler, Landeshauptstadt Düsseldorf 33 Posebno pozornost so namenili otrokom in mladim, v soseski so uredili sedem novih igrišč in zelenih površin, med njimi tudi park, namenjen gibanju in druženju mladih. Nova šola prvič v zgodovini Garatha ponuja možnost pridobitve najvišje ravni srednješolskega spričevala (mature), s čimer se širijo izobraževalne priložnosti za mlade generacije. Večina stanovanj v Garathu pripada velikim stanovanjskim združenjem, zato so bila ta vključena v Četrtni urad Garath. proces prenove. Skupaj z občino so prenovili številne Foto: Jana Hansen, Landeshauptstadt Düsseldorf stavbe, dvorišča in zelene površine, kar je skupaj z drugimi ukrepi prispevalo k občutni izboljšavi podobe soseske. Glavna ulica je danes živahna, poslovni prostori so zasedeni, obenem pa načrtujejo še nadaljnje izboljšave. Vključevanje prebivalcev je osrednji element prakse in se odvija na več ravneh. Od leta 2017 deluje odbor za upravljanje okrajnega sklada, v katerem prebivalci in predstavniki lokalnih ustanov odločajo o financiranju manjših projektov, ki jih predlagajo in prijavijo Na dogodku Očistimo skupaj Garath so vlogo moderatorjev prevzeli prebivalci – od večernih tržnic in skupinskega petja otroci. Foto: Brigitte Kugler, Landeshauptstadt Düsseldorf do obiskov vrtcev v klubih za starejše in računalniške pomoči starejšim. Poseben primer participacije mladih je otroški parlament, ki jim omogoča zgodnje izkušnje z demokratičnim odločanjem. Poleg tega redno potekajo dogodki, konference in delavnice. Priporočila za prenos Dobro zasnovani celostni akcijski Rezultati so vidni v vsakdanjem življenju prebivalcev: urejeni prostori, bogatejša ponudba storitev, večja načrti predstavljajo odlično podlago povezanost med ljudmi in okrepljen občutek, da so za izvajanje urbane prenove, saj spremembe v soseski rezultat skupnih odločitev in omogočajo sledenje zastavljenim prizadevanj. V Garathu tako ne gradijo le stavb in ciljem, odražajo dosežene dogovore infrastrukture, temveč tudi trdne odnose, zaupanje ter in kompromise med deležniki skupnost, ki zna in zmore sooblikovati svojo prihodnost. ter zagotavljajo kontinuirano participacijo. 34 URBANA PRENOVA / INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA / PARTICIPACIJA 08 Preobrazba nekdanje predilnice v novo mestno središče / Transformation of a cotton spinning mill into a new town centre S premišljenim urbanističnim pristopom in usklajenim delovanjem deležnikov do nove identitete mesta Flöha, Nemčija 10.500 Creating a new town identity prebivalcev Flöha’s long-term project transformed Degradirani urbani industrijski a former cotton spinning mill kompleksi predstavljajo prostorsko into a vibrant city centre through in simbolno vrednost, ki jo je mogoče adaptive reuse of industrial heritage. ponovno osmisliti. Stare tovarne Following the site’s decline after factory closures in the 1990s, the in delavska naselja so nekoč že municipality acquired the area in 2001 zaznamovala razvoj številnih evropskih and developed a masterplan. The mest, danes pa ponujajo priložnost revitalisation introduced key public za ustvarjanje novih središč. Prenova services, including city hall, library, takšnih območij združuje varovanje kindergarten, housing, retail, and cultural spaces - while preserving the kulturne dediščine, vključevanje site’s historic character. The process skupnosti in trajnostno rabo prostora, combined public and private funding s čimer nekdanja industrijska območja and prioritised participatory planning. niso zgolj spomin na preteklost, ampak Flöha demonstrates how small cities predstavljajo priložnost za razvoj. inclusive multifunctional urban spaces. can reclaim brownfield sites to create 35 Flöha Preobrazba stare bombažne predilnice v Flöhi. Foto: Mesto Flöha, myuniquate , N emči Primer mesta Flöha v vzhodni Nemčiji kaže, kako je mestnega sveta, okrožne in deželne uprave, strokovnjaki ja dolgoročno vizijo in usklajenim delovanjem deležnikov 08 spomeniškega varstva ter različni predstavniki lokalne mogoče s premišljenim urbanističnim pristopom, s področja urbanizma, krajinske arhitekture, prometa in opuščeno industrijsko območje preoblikovati v sodobno, skupnosti. živo in prepoznavno mestno središče. Mesto zaradi naglega razvoja iz podeželske skupnosti v industrijsko mesto ni izoblikovalo pravega jedra. Mesto je prizadelo zaprtje tekstilne industrije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, istočasno pa se je moralo soočiti z degradiranim območjem nekdanje bombažne predilnice, ki je s svojo arhitekturno in prostorsko vrednostjo zaznamovala njegovo podobo. Leta 2001 je občina pridobila lastništvo območja in sprožila dolgoročni proces prenove. Ključno izhodišče je predstavljal prostorski načrt iz leta 2006, ki je nastal v sklopu serije participativnih in medsektorskih Bombažna predilnica po prenovi večine zgodovinskih stavb leta delavnic. V razprave so bili vključeni predstavniki občine, 2024. Foto: Mesto Flöha 36 Upravna stavba tovarne leta 1992. Foto: Mesto Flöha, Günter Merkle Vhod v novo mestno središče ob reki Zschopau. Foto: Mesto Flöha 37 Za izvedbo prenove je bila ključna kombinacija različnih virov financiranja – od občinskih proračunskih sredstev do mehanizmov državnega in evropskega sofinanciranja ter vlaganj zasebnega sektorja. Mesto je hkrati vlagalo v pripravo območja in infrastrukture, kar je spodbudilo zanimanje vlagateljev za dolgoročne projekte na tem območju. Uspešnost procesa prav tako temelji na vključevanju javnosti, stalni komunikaciji in prilagajanju načrtov potrebam različnih uporabniških skupin, vključno z otroki, mladimi, starejšimi in osebami z Bombažna predilnica pred koncem proizvodnje leta 1992. oviranostmi. Foto: Mesto Flöha, neznan avtor Flöha z dolgoročnim projektom prenove dokazuje, da je Projekt je zajemal 65.000 m² površine s skupno 40.000 tudi v manjših mestih mogoče ustvariti prepoznavna, m² objektov, ki so bili predmet prenove ali nadomestne dostopna in trajnostno usmerjena jedra, ki temeljijo na rabe. Danes območje združuje različne funkcije, leta spoštovanju dediščine, širokem sodelovanju in strokovno 2014 je začel delovati vrtec, 2019 se je odprlo trgovsko podprti, dolgoročni viziji. središče, kasneje so uradnemu namenu predali stanovanjske enote in nazadnje, leta 2024, preselili mestno hišo v upravno stavbo nekdanje predilnice. Na območju delujeta tudi knjižnica in kulturni center, več prostorov je namenjenih lokalnim društvom, na voljo so tudi večnamenski prostori. V teku sta še ureditev trga kot osrednjega javnega Priporočila za prenos prostora in postavitev razstave, ki bo predstavljala Uspešnost prenove v Flöhi temelji zgodovino tekstilne industrije in proces urbane na jasni dolgoročni viziji, javnem preobrazbe. lastništvu, ohranjanju dediščine in aktivnem vključevanju skupnosti. Ključno je postopno načrtovanje, ki omogoča prilagajanje razmeram, ter kombinacija javnih in zasebnih virov financiranja. Upravna stavba tovarne po prenovi v mestno hišo leta 2024. Foto: Erik Hoffmann 38 KOLESARJENJE / LOKALNO GOSPODARSTVO / PARTICIPACIJA 09 Digitalno orodje Ride and Buy / Ride and Buy digital tool Spodbujanje kolesarjenja in podpora lokalnemu gospodarstvu Hannut, Belgija 17.500 prebivalcev supporting the local economy An app for promoting cycling and Mesta se danes soočajo z izzivom, kako In Hannut, Belgium, a unique initiative hkrati zmanjšati izpuste iz prometa, combines sustainable mobility with blažiti vplive podnebnih sprememb in support for local businesses. Developed hkrati spodbuditi lokalno gospodarstvo. in collaboration with local high school Promet ostaja eden glavnih virov students, the Ride and Buy app rewards toplogrednih plinov v urbanih območjih, cycling − for every 1,000 km ridden, users zato se vse več mest odloča za ukrepe, centre shops. This digital tool is part of a earn a 10 EUR voucher to spend in city ki dajejo prednost hoji, kolesarjenju in broader approach that includes 70 km of drugim trajnostnim oblikam mobilnosti, safe cycling paths, weekly “bike buses” ob tem pa se krepi zavedanje, da for schoolchildren, free two-month e-bike spremembe ne bodo dosegle učinka trials, and a 150 EUR subsidy for those brez aktivne vključenosti prebivalcev who purchase one. Since its launch, over ki lahko spodbujajo trajnostne izbire CO emissions by 15,000 kg and injecting 2 25,000 EUR annually into the local v vsakdanjem življenju. Inovativni in pametne uporabe digitalnih orodij, 112,000 km have been cycled, reducing economy. Supported by the Walloon pristopi zato vse pogosteje povezujejo Region and developed using open-source okoljske cilje z lokalnimi gospodarskimi methods, the app is both innovative and spodbudami, pri čemer ne zmanjšujejo le replicable. izpustov, ampak obenem gradijo občutek skupnosti in krepijo lokalno identiteto. 39 Hannut Brezplačno testiranje električnih koles poteka dva meseca. Foto: Mesto Hannut , Belgi Leta 2020 so se v mestu Hannut na vzhodu Belgije ja srednješolci pridružili podnebnim protestom, navdihnjeni z gibanjem Grete Thunberg. Njihovo 09 prizadevanje ni ostalo neopaženo, saj jih je mestna uprava povabila k sodelovanju. Trije dijaki so več mesecev aktivno sodelovali z občinskimi odločevalci pri zasnovi ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in podporo lokalnemu gospodarstvu. Rezultat sodelovanja je bila inovativna rešitev – aplikacija Ride and Buy. Gre za digitalno orodje, ki prebivalce spodbuja k uporabi kolesa namesto avtomobila. Uporabniki aplikacije za vsakih 1000 prevoženih kilometrov prejmejo bon v vrednosti 10 evrov, ki ga lahko unovčijo pri lokalnih trgovcih v središču mesta. Mehanizem temelji na partnerstvu med občino, lokalnimi trgovci in občani. Trgovci sprejemajo bone, ki jih občina pozneje povrne, Bicivlaki se izvajajo vsako sredo od aprila do junija. kar omogoča kroženje sredstev znotraj lokalne skupnosti. Foto: Mesto Hannut 40 Tudi štirinožni prijatelji uživajo na kolesih. Foto: Mesto Hannut Srečanje kolesarjev ob kolesarskem dnevu v septembru. Uslužbenci javne uprave z veseljem uporabljajo nove kolesarske Foto: Mesto Hannut steze. Foto: Mesto Hannut 41 Aplikacija je del širšega, sistemskega pristopa k spodbujanju kolesarjenja po vsakdanjih poteh. Občina je uredila mrežo 70 kilometrov varnih kolesarskih poti, ki povezujejo mestno jedro s 17 okoliškimi vasmi. Vsako sredo, od pomladi do jeseni, potekajo tudi organizirani bicivlaki – skupinske poti v šolo pod nadzorom staršev in prostovoljcev, ki otrokom zagotavljajo varnost in dodatno motivacijo za kolesarjenje. Posebno pozornost namenjajo tudi prehodu na električna kolesa, saj prebivalcem omogočajo dvomesečno brezplačno testiranje e-kolesa, ob nakupu pa prejmejo subvencijo v višini 150 evrov. S tem ukrep nagovarja različne skupine, od mladostnikov in delovno aktivnih do starejših, ki jim električno kolo omogoča lažji prehod na trajnostne načine prevoza. Učinki projekta so merljivi in spodbudni. Od začetka projekta so uporabniki prevozili več kot 112.000 Brezplačno testiranje električnih koles v mestu Hannut. kilometrov, s tem pa zmanjšali izpuste CO za približno 15 2 Foto: Mesto Hannut ton. V sistem je vključenih 670 uporabnikov, razdeljenih je bilo več kot 800 vrednostnih bonov, kar lokalnim trgovcem prinese dodatnih 25.000 evrov prihodkov letno. Priporočila za prenos Hannut je danes edino belgijsko mesto, ki s pomočjo Dobra praksa dokazuje, da je tudi v digitalne aplikacije uspešno povezuje podnebne cilje, manjših mestih mogoče povezovati lokalno gospodarstvo in vključevanje prebivalcev. podnebne ukrepe, trajnostno Pobuda je pritegnila pozornost medijev, predstavili mobilnost in lokalno ekonomijo. so jo številnim drugim občinam v Belgiji, nekatere pa Ključni dejavniki uspeha so že pripravljajo prenos v svojo lokalno prakso. Ključni vključevanje mladih, podpora lokalnih dejavniki uspeha so bili aktivna vključenost mladih, oblasti in vzpostavljena kolesarska pripravljenost občinske uprave na sodelovanje ter infrastruktura. podpora s strani lokalne skupnosti. 42 ENERGETSKE SKUPNOSTI / SAMOOSKRBA Z ENERGIJO / ZADRUGE 10 Skupnostna elektrarna Sončna šola / Solar School Energy Community Zadružni model za pravičnejši in trajnostni energetski prehod Hrastnik, Slovenija 9.191 The cooperative model for a prebivalcev just and sustainable energy transition Prehod v nizkoogljično družbo zahteva temeljite spremembe v načinu The Solar School Hrastnik is Slovenia’s proizvodnje in porabe energije. first cooperative solar power plant, Obnovljivi viri, kot je sončna energija, installed on a primary school roof. Launched in 2023, it provides clean imajo velik potencial, a sočasno energy to 16 households, 3 public zahtevajo nove pristope k organizaciji, institutions, and 2 businesses. lastništvu in upravljanju energetskih Developed by the municipality, NGO sistemov. Energetske skupnosti, zlasti Focus, and local residents via the tiste, ki temeljijo na zadružnem modelu, Green Hrastnik Energy Cooperative, it omogočajo vključevanje prebivalcev, – one vote” model. Despite the lack of follows the democratic “one member občin in podjetij v skupno proizvodnjo legal basis for energy communities, in upravljanje energije. Takšni modeli the team created a replicable legal niso le učinkoviti pri zmanjševanju solution. Financed through member izpustov toplogrednih plinov, input, state support, and a public loan, temveč tudi prispevajo k lokalnemu and strengthens local ties—offering a the project cuts 150 tons of CO yearly 2 razvoju, energetski pravičnosti in model for a fair energy transition. demokratizaciji odločanja o rabi virov. 43 Hr as tnik Soustanovitelji zadruge so občina, okoljska nevladna organizacija Focus in zainteresirani prebivalci. Foto: Timotej Vrtnik/Focus , Slo V Občini Hrastnik so konec leta 2023 vzpostavili prvo veni tako posamezniki kot pravne osebe, kar je omogočilo zadružno skupnostno sončno elektrarno v Sloveniji ja raznoliko in vključujočo strukturo lastništva. – Sončno šolo Hrastnik. Na strehi Osnovne šole 10 narodnega heroja Rajka je bila nameščena 300-kilovatna Eden od ključnih izzivov projekta je bilo pomankanje fotonapetostna elektrarna, ki pokriva potrebe 16 pravnega okvira za zadružne energetske skupnosti. gospodinjstev, treh javnih ustanov in dveh lokalnih Projektna skupina je zato razvila vso pravno podjetij. Projekt temelji na konceptu energetske dokumentacijo, definirala pogodbena razmerja med člani skupnosti, ki omogoča članom skupno proizvodnjo in reševala številna pravna vprašanja, ki jih slovenska in porabo električne energije iz obnovljivih virov. zakonodaja še ni jasno naslovila. S tem so oblikovali V ospredju je skrb, da koristi, tako ekonomske kot pravni okvir, ki je lahko v pomoč tudi prihodnjim družbene, ostajajo znotraj lokalne skupnosti. projektom in drugim skupnostim. Za izvedbo projekta je bila ustanovljena Energetska Finančna zasnova projekta je temeljila na kombinaciji zadruga Zeleni Hrastnik, katere soustanovitelji so prispevkov članov zadruge, državnih spodbud za sončne občina, okoljska nevladna organizacija Focus in elektrarne in ugodnega posojila Eko sklada. Vse to zainteresirani prebivalci. Zadruga deluje po načelu je omogočilo izvedbo projekta brez vstopa zasebnih »en član – en glas«, kar zagotavlja demokratično investitorjev, kar zagotavlja, da so vse koristi ostale v upravljanje in enakovredno sodelovanje vseh članov skupnosti. Po odplačilu investicije se za člane pričakuje pri ključnih odločitvah. V zadrugo so se lahko vključili do 65 % nižji strošek elektrike. 44 Elektrarna pokriva potrebe 16 gospodinjstev, treh javnih ustanov in dveh lokalnih podjetij. Foto: Timotej Vrtnik/Focus Pogled na sončno elektrarno s ptičje perspektive. Foto: Timotej Vrtnik/Focus 45 Projekt Sončna šola Hrastnik prinaša pomembne okoljske, socialne in ekonomske učinke: zmanjšuje emisije CO2 za približno 150 ton letno, prispeva k nižjim življenjskim stroškom ter krepi občutek pripadnosti in soudeležbe. Obenem predstavlja inovativni model sodelovanja med javnim sektorjem, prebivalci in civilno družbo, ki je prenosljiv tudi v druge lokalne skupnosti in odpira razmisleke za druge možnosti zadružnega upravljanja. Na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka je bila nameščena 300-kilovatna fotonapetostna elektrarna. Foto: Timotej Vrtnik/Focus Priporočila za prenos Zadružni model omogoča vključevanje prebivalcev, podjetij in občin v skupno Zadružni zbor Energetske zadruge Zeleni Hrastnik. energetsko samooskrbo, pri čemer Foto: Boštjan Remic/Focus ostajajo koristi v lokalnem okolju. Ključno je vzpostaviti participativni pristop z delavnicami in javnimi razpravami, ki povečajo sprejemljivost in občutek lastništva. Soudeležba občine zagotavlja zaščito javnega interesa in legitimnost projekta. Kombinacija soudeležbe, subvencij in ugodnih posojil omogoča izvedljivost brez zasebnega kapitala. Kljub odsotnosti jasnega zakonodajnega Uvodne delavnice za grajenje skupnosti. okvira je mogoče razviti pravno Foto: Boštjan Remic/Focus podlago, ki je lahko v pomoč tudi drugim lokalnim skupnostim pri oblikovanju podobnih energetskih pobud. 46 SOCIALNA KOHEZIJA / INKLUZIJA / FESTIVAL 11 Mednarodni inkluzivni festival Igraj se z mano / International inclusive festival Play With Me Sodelovanje, ustvarjalnost in enakost za vse Ljubljana, Slovenija Collaboration, creativity, and 300.000 prebivalcev equality for all Vključevanje vseh ljudi v družbo, ne The Play With Me Inclusive Festival is a glede na njihove zmožnosti, starost, five-day annual event in Ljubljana that poreklo ali druge razlike, je temelj promotes inclusion through creativity sodobne demokratične in trajnostne and participation. Held in public spaces, it brings together people with skupnosti. V urbanih okoljih, kjer and without disabilities to co-create, sobivajo različne družbene skupine, perform, and connect. A key strength imajo javni dogodki pomembno vlogo is the active role of people with special pri spodbujanju enakosti, razbijanju needs—as organisers, performers, predsodkov in krepitvi občutka and workshop leaders. Over 40 free workshops and daily events offer pripadnosti. Takšne prakse omogočajo hands-on inclusive experiences. neposreden stik, sodelovanje in skupno Organised by the Janez Levec Center ustvarjanje, tako da mesta niso samo and the Association of Inclusive prostori bivanja, temveč tudi prostori Culture, the festival is supported empatije, spoštovanja in socialne by schools, NGOs, volunteers, and international partners. It promotes pravičnosti, kjer ima vsak posameznik reuse, low-waste practices, and a možnost prispevati k skupnemu culture of respect and solidarity. dobremu. 47 Ljubl jana Del organizatorske ekipa festivala »Igraj se z mano« na Kongresnem trgu. Foto: Maša Pelc , Slo Mednarodni inkluzivni festival »Igraj se z mano« je Festival ponuja več kot 40 delavnic s področij umetnosti, veni prepoznaven dogodek, ki že od leta 2007 spodbuja ja športa, ustvarjalnosti in igre, ob tem pa vsak dan poteka vključevanje oseb s posebnimi potrebami v Sloveniji in bogat program na osrednjem odru. Obiskovalci lahko 11 širše. Vsako leto ob koncu maja za pet dni oživi središče prisluhnejo koncertom, si ogledajo plesne in gledališke Ljubljane (Park Zvezda in Kongresni trg) in se prelevi nastope ter sodelujejo v večernih inkluzivnih dogodkih. v odprto prizorišče srečevanja, ustvarjalnosti, igre in Vse aktivnosti so brezplačne in odprte za javnost, kar skupnosti. Ljudje z različnimi ozadji, zmožnostmi in krepi dostopnost in občutek skupnosti. zgodbami se povezujejo s pomočjo delavnic, nastopov in druženja. Posebnost festivala je v tem, da se vključevanje ne kaže le v njegovem sporočilu, temveč se uresničuje tudi v organizaciji in izvedbi. Festival ne organizira dogodkov za ljudi s posebnimi potrebami, temveč z njimi in skupaj z drugimi. Osebe s posebnimi potrebami aktivno sodelujejo pri načrtovanju, logistiki, vodenju odrov, izvajanju delavnic in nastopih. Tako niso le udeleženci, temveč nosilci dogodka, kar krepi njihovo samozavest, Množica ljudi v parku Zvezda na delavnicah festivala »Igraj se z samostojnost in njihov prispevek v družbi. mano«. Foto: Maša Pelc 48 Deklica med igro s padalom in balonom na festivalu »Igraj se z mano«. Foto: Maša Pelc Dečka škropita vodo s pomočjo gasilske brizgalke v okviru delavnice na festivalu »Igraj se z mano«. Foto: Maša Pelc 49 Otroci med nastopom na Janezovem in Aničinem odru v okviru festivala »Igraj se z mano«. Foto: Maša Pelc V organizacijo festivala je vključenih več sto posameznikov in organizacij. Glavna nosilca sta Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije, ki že skoraj dve desetletji gradita sodelovanje z vrtci, šolami, nevladnimi organizacijami, podjetji in lokalno skupnostjo. Financiranje temelji na kombinaciji javnih sredstev, donacij, prostovoljstva in sponzorskih prispevkov, kar Deklica v pisanem tunelu, ki je del poligona na festivalu »Igraj se z mano«. Foto: Maša Pelc omogoča finančno dostopnost in širšo udeležbo. Festival ima poleg socialne tudi okoljsko in ekonomsko dimenzijo. Uporablja se minimalna embalaža, plastenke nadomeščajo pitniki, poudarek je na ponovni uporabi Priporočila za prenos materialov, potekajo tudi delavnice o trajnostnem ravnanju. Festival povezuje tudi partnerje iz tujine in s tem Ključno pri inkluzivnih dogodkih je, da širi pomen medkulturne izmenjave in vključevanja. potekajo v osrednjih javnih prostorih in omogočajo aktivno sodelovanje Festival »Igraj se z mano« je postal simbol odprte, oseb s posebnimi potrebami kot vključujoče družbe, kjer ima vsakdo možnost sodelovati, enakovrednih soustvarjalcev. biti slišan in viden. Pomembno je tudi, da je dogodek brezplačen in dostopen vsem. 50 KULTURA / URBANA REVITALIZACIJA / SOCIALNA VKLJUČENOST 12 12 Reactivos culturales / Cultural reactives Inovativni model podpore lokalnemu kulturnemu ustvarjanju Murcia, Španija 470.000 An innovative model for prebivalcev supporting local cultural production Kulturno dogajanje v mestih in krajih je pogosto zgoščeno v središčih, medtem ko Cultural Reactives (Reactivos je v stanovanjskih soseskah in na obrobjih culturales) provides a model for manj tovrstne ponudbe. Po drugi strani municipal spending. The aim is structured cultural hiring through pa se umetniki in ustvarjalci pogosto to support artistic creation and soočajo s pomanjkanjem ustreznih production rather than focusing prostorov in omejenimi možnostmi on the exhibition phase alone. The za vključevanje lokalne skupnosti. V by covid, which highlighted the project’s initial creation was prompted španski Murcii so te izzive naslovili s cultural sector’s vulnerability. After celostno prenovo lokalnega kulturnega the pandemic, Cultural Reactives modela, ki krepi umetniško ustvarjanje in continued as a positive practice with kulturno ponudbo širi na obrobja. Praksa cultural offers, incentivising culture a focus on digitalisation and remote »Reactivos culturales« je dober primer, consumption based on heritage, kako lahko občine s strateško uporabo traditions and identity in peri-urban javnih sredstev izboljšajo pogoje dela areas to unburden the city centre and allow for new business models. lokalnih ustvarjalcev in hkrati zagotovijo uravnotežen dostop do kulturnih vsebin. 51 Mur cia Pristop so oblikovali kot odziv na krizo, ki jo je povzročila pandemija covida. Foto: Jesús de la Peña Sevilla , Špani S projektom Reactivos culturales je mesto Murcia ja celovito prenovilo lokalni kulturni model, da bi preseglo tradicionalni poudarek na razstavljanju in pasivnem 12 uživanju kulture ter spodbudilo ustvarjanje in aktivno vključevanje prebivalcev. Pristop so oblikovali kot odziv na krizo, ki jo je povzročila pandemija covida. Ta je razkrila številne šibkosti kulturnega sektorja, kot so omejena dostopnost, odvisnost od fizičnih dogodkov, pomanjkanje digitalnih alternativ in nestabilnost zaposlitev, saj so ustvarjalci v času pandemije utrpeli kar 40-odstotni upad prihodkov. Murcia je izziv prepoznala kot priložnost za temeljito spremembo in razvila model, ki je po koncu izrednih razmer postal osnova mestne kulturne strategije. V projekt so vključili vse lokalne akterje v kulturnem sektorju, od posameznikov in ustvarjalcev do podjetij, Vizualna podoba pobude Reactivos culturales. prostorov in organizacij. Foto: Murcia Municipality 52 Izhajali so iz zavedanja, da je bila glavna kulturna S tem so jim zagotovili prostor za delo in hkrati razpršili ponudba zgoščena v središču, medtem ko je v 28 soseskah kulturno ponudbo po vseh soseskah. To je razbremenilo in 55 okrožjih občine Murcia potekalo razmeroma malo mestno središče in spodbudilo razvoj preostalih območij. dogodkov, čeprav ima vsako območje svoj kulturni center. S projektom so vsem zainteresiranim ustvarjalcem Prenovili so sistem financiranja in izvajanja javnih naročil na dodelili ustrezen občinski prostor, muzej, gledališče ali področju kulture. Financiranje izvajajo na podlagi projektne kulturni center, glede na potrebe posameznega projekta. zasnove, ne izvedenega projekta, ter s tem umetnikom zagotavljajo večjo finančno stabilnost. Javni razpisi so bolj transparentni, poskrbeli so, da prijavitelji bolje razumejo sistem ocenjevanja in lahko pripravijo kakovostne predloge. Podpirajo projekte, ki spodbujajo sodelovanje umetnikov pri preoblikovanju urbanega prostora. Skladno s strategijo mesta Murcia se izvajajo projekti, povezani z reko in vodo, svetlobne inštalacije za poudarjanje dediščine in ključnih elementov mesta ter svetlobni projekti za izboljšanje naravne in urbane krajine. Projekti uporabljajo tudi Predstavitev umetnikov, ki so dobili v uporabo občinske prostore. napredne tehnologije za energetsko varčnost in optimizacijo Foto: Amber Kay učinkovitosti. Želeli so preseči tradicionalni poudarek na razstavljanju in pasivnem uživanju kulture ter spodbuditi ustvarjanje. Foto: Amber Kay 53 S projektom so vsem zainteresiranim ustvarjalcem dodelili ustrezen občinski prostor, muzej, gledališče ali kulturni center, glede na potrebe posameznega projekta. Foto: Jesús de la Peña Sevilla Priporočila za prenos Za uspešen prenos prakse je ključno, Z novim pristopom so zagotovili več prostora za delo in hkrati da občina zagotovi javno financiranje razpršili kulturno ponudbo po vseh soseskah. Foto: Amber Kay prek transparentnih razpisov, vključi lokalne ustvarjalce in aktivira Poleg umetniških projektov model vključuje tudi razpoložljive prostore v občinski lasti. projekte državljanskega laboratorija, kjer prebivalci skupaj z ustvarjalci obravnavajo urbane izzive, kot sta Pomembna je tudi umestitev novih sobivanje in mobilnost, ter sosedske projekte na temo prioritet v občinske strategije ter osamljenosti, otroštva, igre, skrbstvenih mrež, kulturne sodelovanje z občani pri soustvarjanju raznolikosti in spominov. vsebin. Praksa Reactivos culturales ni zgolj kulturni projekt, temveč orodje urbane regeneracije, podpore gospodarstvu in družbene kohezije. Hkrati ponuja ponovljiv model za druga mesta, ki želijo kulturo umestiti v središče trajnostnega lokalnega razvoja. 54 OKOLJE / PRENOVA INDUSTRIJSKIH OBMOČIJ / OZAVEŠČANJE 13 Naravni rezervat Ormoške lagune / Nature reserve Ormož basins Preoblikovanje industrijskega območja v prostor narave, izobraževanja in doživetij Ormož, Slovenija 11.849 Transforming an industrial prebivalcev area into a space for nature, education and experiences Evropa se že desetletja sooča z izginjanjem mokrišč in izgubo biotske In Ormož, former wastewater basins raznovrstnosti, na drugi strani pa tudi z from a sugar factory were transformed opuščanjem industrijskih ali kmetijskih into a thriving wetland. While the factory operated, nutrient-rich water območij. V kontekstu trajnostnega supported biodiversity and attracted razvoja se vse bolj kaže potreba po migratory birds. After its closure in iskanju rešitev, ki hkrati naslavljajo 2006, the area declined. In 2010, NGO okoljske, družbene in gospodarske DOPPS – BirdLife Slovenia acquired the izzive. Obnova degradiranih območij v site and launched an EU LIFE project naravne ali polnaravne habitate je ena restored through renaturation, water in 2012. By 2017, the basins were izmed uspešnih poti, kako revitalizirati management, and new educational prostor, omogočiti sobivanje narave infrastructure. Now a protected in človeka ter prispevati k dolgoročni nature reserve, they attract over odpornosti lokalnih skupnosti. 10,000 visitors yearly, including many schoolchildren. The project shows how degraded industrial land can be repurposed for nature, learning, and community benefit. 55 Or mo Naravni rezervat Ormoške lagune po naravovarstveni obnovi. Foto: Tilen Basle ž, Slo V Ormožu se nahaja primer dobre prakse, ki izkazuje, veni njenim zaprtjem, je v tem območju prepoznalo izjemno ja kako je mogoče nekdanje industrijsko območje naravovarstveno vrednost. Prelomnica se je zgodila preoblikovati v pomembno naravovarstveno območje. leta 2010, ko je lastnik, nizozemska korporacija Cosun, 13 Gre za območje nekdanjih odpadnih bazenov tovarne društvu brezplačno prepustila 66 hektarjev veliko sladkorja Ormož, ki so med letoma 1980 in 2006 služili območje. DOPPS je dve leti kasneje uspešno kandidiral zbiranju tehnološke odpadne vode. Zaradi narave na razpisu programa LIFE in pričel z obnovo. industrije voda ni bila toksična, temveč bogata s hranili, kar je omogočilo spontani razvoj mokrišča z izjemnim naravnim potencialom. Po zaprtju tovarne leta 2006 je mokrišče začelo propadati. Zaradi opustitve vzdrževanja se je območje zaraščalo, vanj so ljudje začeli odlagati odpadke, vodna dinamika se je porušila. Lokalna skupnost je ob tem izgubila pomembna delovna mesta in del lokalne identitete. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Upravljanje vegetacije mokrišča z vodnimi bivoli. (DOPPS), ki je z vodstvom tovarne sodelovalo že pred Foto: Dominik Bombek 56 Pogled na območje bazenov odpadnih vod Tovarne sladkorja Ormož pred obnovo. Foto: Arhiv DOPPS Informacijska točka z urejenim vrtom, ki podpira naravne procese in prispeva k varstvu biotske raznovrstnosti. Foto: Tilen Basle 57 Terensko izobraževanje o obnovi mokrišč in biotski raznovrstnosti. Ohranjena mokrišča kot priložnost za trajnostni turizem. Foto: Tilen Basle Foto: Dominik Bombek Med letoma 2012 in 2017 je potekala renaturacija mokrišča, vzpostavitev nove vodne dinamike, ureditev učnih poti in druge infrastrukture za obiskovalce. Pomemben poudarek je bil tudi na ozaveščanju Priporočila za prenos lokalnega prebivalstva, ki je sprva projekt spremljalo Jasna vizija, sodelovanje s stroko z zadržanostjo. Skozi aktivno vključevanje skupnosti, promocijo in izobraževalne programe se je odnos do in lokalno skupnostjo ter dostop območja bistveno spremenil. do zemljišča so ključni za uspešno obnovo degradiranih območij. Tudi na Danes so Ormoške lagune prepoznane za naravni nekdanjih industrijskih območjih lahko rezervat in predstavljajo eno ključnih točk za varstvo ptic naravni elementi postanejo osnova v Sloveniji in pomembno točko za oddih. Mokrišče letno za okoljski, izobraževalni in turistični obišče več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi več tisoč razvoj. otrok v okviru naravoslovnih dni. Občina in prebivalci območje dojemajo kot del svoje naravne in kulturne dediščine. Poleg pomembne vloge pri varstvu ptic in mokrišč območje prispeva tudi k lokalnemu turizmu in dvigu prepoznavnosti regije. Primer Ormoških lagun dokazuje, da je s strokovnim delom, vizijo in sodelovanjem mogoče revitalizirati degradirano industrijsko območje in ga spremeniti v prostor sobivanja narave, skupnosti in trajnostnega razvoja. 58 URBANA PRENOVA / OZELENJEVANJE / PARTICIPATIVNI PRORAČUN 14 Ozelenjevanje za boljšo podnebno odpornost / Greening for greater climate resilience Z namenskim participativnim proračunom do bolj kakovostnih javnih prostorov Ostrów Wielkopolski, Poljska 70.000 prebivalcev budget to improve the quality Using a dedicated participatory of public spaces Pri prenovi urbanih javnih površin je smiselno posvečati pozornost The city of Ostrów Wielkopolski okoljskim in trajnostnim aspektom. in Poland renovated its centre Ob zaostrenih vremenskih pogojih, between 2016 and 2023, focusing on sustainability and citizen involvement. pa naj bodo to visoke temperature A Revitalization Committee guided ali pa povečane količine padavin, se the project, and residents contributed pojavljajo številne težave, ki prispevajo through workshops and participatory k znižanju kakovosti življenja. S budgeting, resulting in 104 initiatives. primerno prilagoditvijo na nove Key improvements included better razmere lahko te učinke omilimo corridors, and turning the main rainwater management, green in še naprej omogočamo, da javne street into a pedestrian- and cyclist- površine izboljšujejo kakovost bivanja friendly space for cultural events. in prispevajo k zdravju in dobremu The project, funded through various počutju prebivalcev in obiskovalcev. sources, created a more sustainable and community-oriented urban environment. 59 Os ów Wtr ielk Projekt je mestu prinesel več zelenih površin in boljšo odpornost na podnebne spremembe. Foto: Mesto Ostrów Wielkopolski opols Občina Ostrów Wielkopolski na Poljskem je uspešno ki pobude, je prebivalcem omogočil aktivno soustvarjanje , Pol izvedla prenovo mestnega jedra, s katero je mesto sprememb in sodelovanje pri različnih družbenih js bolje pripravljeno na spreminjajoče se podnebje. Na dejavnostih, kot so letni kino, vadbe na prostem in ka podlagi analiz padavin, odtekanja in zadrževanja vode izobraževalne delavnice. v mestnem središču so identificirali ključne lokacije, 14 ki jih je potrebno prenoviti. Program revitalizacije, ki se je izvajal med leti 2016 in 2023, je vodila županja Beata Klimek in je bil zasnovan na principih vključevanja deležnikov. Aktivnosti so se financirale iz več virov, bodisi neposredno iz občinskega proračuna, bodisi s pomočjo pridobljenih razpisnih sredstev. Vzpostavili so odbor za revitalizacijo, ki je združeval predstavnike županstva, občinskega sveta ter prebivalcev in je bdel nad izvajanjem programa. Občani so bili aktivno vključeni v vse faze, tako s pomočjo različnih delavnic in posvetov kot tudi z izvedbo posebnega participativnega proračuna za revitalizacijo. Participativni proračun, v okviru katerega so nastale 104 Na novo pridobljeni park Kliński. Foto: Mesto Ostrów Wielkopolski 60 Iz krožišča je nastal park, ki prebivalcem ponuja več zelenja, sence in prostor za srečevanje. Foto: Mesto Ostrów Wielkopolski Amfiteater je po prenovi postal sodoben kulturni prostor sredi mestnega parka. Foto: Mesto Ostrów Wielkopolski 61 Pomembna pridobitev je preobrazba osrednje ulice skozi središče v t. i. udobno ulico (living street), ki daje prednost pešcem in kolesarjem, na njej pa se sedaj odvijajo številne aktivnosti, kot so koncerti, predstave in kino na prostem. Med ključnimi investicijami sta bila tudi posodobitev lokalnega amfiteatra in otroškega igrišča, ki zdaj ponujata prostor za druženje, kulturo in rekreacijo. Umeščene je bilo veliko nove urbane opreme, klopi, gugalnice, stojala za kolesa, koši za smeti in koši za pasje iztrebke, kar je dodatno izboljšalo kakovost bivanja. Zdaj je več površin namenjenih pešcem in kolesarjem. Foto: Mesto Ostrów Wielkopolski Neposredne koristi od projekta ima približno 16.800 prebivalcev, kar predstavlja skoraj četrtino celotnega mestnega prebivalstva, medtem ko ima širše koristi celotna skupnost. Projekt je mestu prinesel bolj urejene javne prostore, več zelenih površin in boljšo odpornost na podnebne spremembe. Participativni procesi so občane bolj povezali z območjem ter ga s številnimi aktivnostmi kulturno in družabno obogatili. Priporočila za prenos Mesto Ostrów Wielkopolski je projekt Pred prenovo je bil amfiteater zapuščen javni prostor. zastavilo strateško ter s kombinacijo Foto: Mesto Ostrów Wielkopolski večjih investicijskih projektov in Program revitalizacije je prinesel celovito prenovo manjših, skupnostno zasnovanih javnih prostorov, s posodobitvijo mestnega središča, ukrepov in aktivnosti. Tako so vzpostavitvijo območij za pešce ter novih rekreacijskih zagotovili splošno zadovoljstvo površin, kar je bistveno povečalo privlačnost in prebivalcev in kakovostne javne dostopnost urbanega okolja. Poudarek je bil tudi na površine, ki so ustrezno opremljene odstranjevanju tlaka, kar je omogočilo bolj učinkovito tudi za spreminjajoče se podnebje. ponikanje padavinskih vod. Novo pridobljene zelene površine so zasadili z drevesi ter grmovnicami, okrasnimi travami in drugimi trajnicami ter tako oblikovali zelene koridorje. 62 UPRAVLJANJE VODA / PODNEBNA ODPORNOST / VZDRŽEVANJE 15 Naravni ukrepi zadrževanja vode / Natural water retention measures Vključevanje skupnosti v vzdrževanje Püspökszilágy, Madžarska Simple nature-based measures 760 prebivalcev maintained by the community Podnebne spremembe se na lokalni Püspökszilágy in Hungary faced ravni vse pogosteje kažejo kot skrajni increasing flash floods and droughts vremenski pojavi. Intenzivne padavine, due to climate change and its steep, vročinski valovi in suše postajajo agricultural landscape. Since 2017, the nova realnost, ki terja drugačen retention measures, such as log dams, municipality introduced natural water pristop k urejanju prostora. Eden swales, hedgerows, and a retention od teh je uporaba naravnih ukrepov pond. This eliminated flood damage, za zadrževanje vode, ki zmanjšujejo stabilized groundwater levels, and tveganja ob hkratnem povečevanju improved local biodiversity. The key biotske pestrosti. Ključ do uspeha pri farmers, municipalities, and experts to success is involvement of residents, teh ukrepih so kakovostni podatki throughout planning, implementation, o prostoru, aktivno vključevanje and maintenance. Simple maintenance lokalnih prebivalcev in vzdrževanje, ki solutions ensure long-term zagotavlja dolgoročno učinkovitost. functionality and cost-effectiveness. This approach is already being replicated across Hungary and serves as a model for small municipalities across Europe. 63 Püs pökszilágy Dvojna pregrada iz hlodovine, ojačana s kamnom in geotekstilom. Foto: Krisztián Mészáros , Madžar Vas Püspökszilágy na severu Madžarske s 760 prebivalci lokalnimi prebivalci, kmeti, gozdarji, naravovarstveniki leži v porečju potoka Szilágyi, ki ga obdajajo strma in občinami. sk kmetijska pobočja. Zaradi konfiguracije terena in a intenzivne rabe tal je območje izjemno ranljivo za Od leta 2017 so zgradili sedem lesenih jezov, obnovili tri 15 hudourniške poplave, zemeljske plazove in suše v vročih manjše kamnite jezove ter leta 2019 uredili zadrževalnik. poletnih mesecih. Podnebne spremembe so od leta S tem so uspešno ustavili hudourniške poplave, 2006 naprej močno povečale pogostost in intenzivnost stabilizirali nivo podtalnice, povečali količino vode teh ekstremov in povzročale visoko gospodarsko škodo, v vodnjakih in izboljšali pogoje za kmetijstvo. V času ki znaša približno 250.000 evrov na infrastrukturi in rekordne suše leta 2022 je bil potok Szilágyi edini v regiji, 100.000 evrov v kmetijstvu. ki ni presahnil, prav zaradi uporabe naravnih ukrepov za zadrževanje vode. Zadrževalnik ima poleg funkcionalne Odločitev za uvedbo naravnih ukrepov za zadrževanje tudi ekološko in družbeno funkcijo, saj je postal vode je bila strateška in temelji na natančni analizi življenjski prostor za številne zaščitene vrste in nova gibanja vode v prostoru. S pomočjo hidrologov je rekreacijska točka, ki privablja turiste in šolske skupine. občina razvila model površinskega odtoka za celotno območje porečja, ki služi kot osnova za določanje Ukrepi so bili načrtovani z visoko stopnjo participacije, v najprimernejših mest za intervencije. Ukrepe, kot so okviru t. i. platforme deležnikov, ki združuje uporabnike leseni in kamniti jezovi, mejice, manjši zadrževalniki in prostora z raznolikimi interesi, od kmetov in gozdarjev do zbiralniki deževnice, so nato načrtovali v sodelovanju z naravovarstvenikov in lokalnih skupnosti. 64 Naravna ograja iz vejevja. Foto: Krisztián Mészáros Enojna pregrada iz hlodovine. Foto: Mesto Krisztián Mészáros 65 Enojna pregrada iz hlodovine. Foto: Krisztián Mészáros Jez za zadrževanje vode. Foto: Krisztián Mészáros Pomemben element uspeha je vzdrževanje, ki je vgrajeno v samo zasnovo ukrepov, ter vključevanje prebivalcev tudi v tej fazi. Lokalni prebivalci namreč Tündér, umetni zadrževalnik vode. Foto: Krisztián Mészáros redno spremljajo stanje ukrepov in obvestijo kmete ali druge pristojne. Določene zadrževalnike vode lahko do neke mere kmetje z razpoložljivimi orodji vzdržujejo sami. Preprosti posegi, kot so odstranjevanje naplavin, Priporočila za prenos so prilagojeni zmožnostim lokalne skupnosti. Takšen pristop spodbuja sodelovanje med različnimi deležniki in Za uspešen prenos dobre prakse zagotavlja učinkovitost ukrepov ter omogoča dolgoročno so ključni trije elementi: natančni delovanje sistema tudi brez stalnega zunanjega podatki o prostoru in vodnem režimu, financiranja. zgodnje in stalno vključevanje lokalnih deležnikov ter enostavno, lokalno Model, ki so ga uporabili v Püspökszilágyju, temelji na izvedljivo vzdrževanje. Participativni podatkih, vključevanju in skrbi za prostor, in je bil že pristop omogoča skupno načrtovanje uveden v več kot 30 drugih naselij na Madžarskem ter služi kot primer dobre prakse v evropskih projektih LIFE in dolgoročno sprejemanje ukrepov. MICACC in LIFE LOGOS 4 WATERS. 66 ZELENO MODRA INFRASTRUKTURA / PARTICIPATIVNO NAČRTOVANJE / SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE 16 Oživitev soseske / Revitalisation of a neighbourhood Prenova javnih površin za boljšo kakovost bivanja Trnava, Slovaška 62.509 prebivalcev through the renewal of public Revitalising the community spaces Številna stanovanjska naselja, zgrajena v drugi polovici dvajsetega The city of Trnava in Slovakia stoletja so v nezadovoljivem fizičnem successfully revitalized the “Agatka” stanju in ne zadovoljujejo sodobnih neighbourhood using participatory planning. Residents were actively potreb po javnem prostoru. Kakovost involved in redesigning 64,298 m² of zeleno-modre infrastrukture je lahko public space, leading to the creation nizka, urbana oprema pomanjkljiva of community gardens, sports areas, ali neuporabna za prebivalce. Takšna playgrounds, and a pond to improve okolja zavirajo razvoj skupnosti in ecological and social conditions. zmanjšujejo socialno vključenost. S area has become a lively community Since its completion in 2023, the projekti oživljanja javnega prostora, hub. Ongoing resident involvement pri kateri sodelujejo krajani lahko in managing spaces like the takšna naselja naredimo ponovno community garden ensures long-term privlačna, izboljšamo kakovost bivanja sustainability and strengthens social in spodbujamo povezane skupnosti. Trnava has set high standards for newly bonds. Learning from this experience, build neighbourhoods that private investors must follow as well. 67 naTr Stanovanjska soseska Agatka z zraka. Foto: Matej Cagala, Lukáš Patrik va, Slo Mesto Trnava na Slovaškem se je oživitve stanovanjske vaš Soseska je tako pridobila skupnostne vrtove, igrišča in ka soseske lotila s participativnim načrtovanjem. Cilj športne površine, celo tekaško stezo. Zasadili so tudi je bil revitalizirati 64.298 m nova drevesa in trajnice ter posebno pozornost namenili 16 2 javnih površin soseske znane kot Agatka. Z vzpostavitvijo nove zeleno-modre vodnim elementom. Skozi sosesko teče potok, uredili pa infrastrukture so želeli izboljšati tudi ekološko stanje so tudi manjši ribnik. soseske. Celoten proces je bil od začetka zastavljen participativno. Začel se je z javnim srečanjem v bližnji osnovni šoli, kjer se je občanom predstavil namen projekta. Občani so bili v delavniškem procesu razdeljeni v štiri skupine, vsaka izmed katerih je s pomočjo zemljevidov razvijala ideje za določen predel soseske. V pozitivnem delavniškem vzdušju so občani formulirali kopico predlogov za spremembe in izboljšave v prostoru, s katerimi bi izboljšali kakovost življenja v soseski. Zaključki delavnice so bili upoštevani pri pripravi natečaja za prenovo območja. Številni predlogi so bili Južna stran soseske z ribnikom in okolico. tudi neposredno udejanjeni. Foto: Matej Cagala, Lukáš Patrik 68 Športna in otroška igrišča. Foto: Matej Cagala, Lukáš Patrik Kolesarska steza in deževni vrt. Foto: Matej Cagala, Lukáš Patrik 69 Od zaključka projekta v letu 2023 je priljubljenost območja Agatka zelo narasla. Kar je bil prej nedoločen in dolgočasen prostor z minimalno vsebino, dotrajanimi potmi in nevarno urbano opremo je zdaj med občani zelo popularna lokacija. Nova igrišča, športna infrastruktura, javnosti odprta površina bližnje šole in skupnostni vrt so povečali vključenost občanov. Skupnost je spremenila svoje navade in, namesto večine časa preživetega v svojih stanovanjih, zdaj veliko več časa preživlja zunaj, v svoji zunanji dnevni sobi. Prostor ustvarja priložnosti za organske interakcije med otroci, starejšimi občani, družinami in marginaliziranimi skupinami. Uredili so tudi manjši ribnik. Foto: Matej Cagala, Lukáš Patrik Ker je bila participacija zastavljena kot trajen proces je del vzpostavljene infrastrukture tudi v upravljanju skupnosti. S skupnostnim vrtom upravljajo člani skupnosti sami, kar kaže, da je vredno participacijo zasnovati kot dolgoročni proces, ne le pred in med trajanjem investicije ampak tudi po tem, ko je ta zaključena. S tem se tudi izboljša trajnost in upočasni degradacija območja. Zaradi izjemnega uspeha je v Trnavi vključevanje javnosti že pred pripravo javnega natečaja postala stalna Zadrževalniki padavinske vode. Foto: Matej Cagala, Lukáš Patrik praksa. Na tak način prenavljajo tudi druge soseske v mestu. Poleg tega si prizadevajo kar v največji meri uvesti čim več elementov modro-zelene infrastrukture, ki zadržujejo vodo in ohlajajo območje, kot so ribniki, deževni vrtovi in ponikalne kotanje. Priporočila za prenos Visoke standarde javnih površin v soseskah zagotavljajo Uspeh oživitve soseske Agatka je vodil s pravili, ki veljajo tudi za zasebne investitorje, ki v sistemske spremembe in spremembe po zaključku del te pogosto predajo v lastništvo in politik, ki zagotavljajo kakovostno upravljanje občini. prenovo tudi v drugih soseskah z vključevanje prebivalcev ter z visokimi standardi pri načrtovanju javnih prostorov v novih soseskah. 70 ZELENE POVRŠINE / PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEMBAM / BIOTSKA PESTROST 17 Mestni travniki / Urban wildflower meadows Cvetoče mestne površine kot odgovor na podnebne spremembe Veszprém, Madžarska Wildflower meadows as a 57.000 prebivalcev response to climate change Upravljanje z mestnimi travnatimi Since 2015, the city of Veszprém površinami postaja vse pomembnejše, in Hungary has been developing saj mesta iščejo načine, kako climate-adaptive management of združiti varstvo narave, prilagajanje urban grasslands, based on scientific podnebnim spremembam in izboljšanje community engagement. By converting support, political commitment and kakovosti življenja. Med uspešnimi existing green areas into wildflower praksami izstopa madžarsko mesto meadows using locally sourced seeds, Veszprém, ki od leta 2015 razvija introducing pilot sites and smart napreden pristop, s katerim so technologies, and reducing mowing zmanjšali pogostost košnje in tako the city has improved biodiversity, frequency in line with natural cycles, povečali biotsko raznovrstnost, znižali reduced maintenance costs, and stroške vzdrževanja ter povezali enhanced quality of life. The approach, skupnost. Praksa se širi tudi v druga which is now spreading to other mesta in dokazuje, da je mogoče s cities, demonstrates that nature- preprostimi ukrepi izboljšati odpornost friendly measures can simultaneously strengthen sustainability, climate na podnebne spremembe. resilience, and community bonds. 71 Veszpr ém Semena travniških cvetlic so zbrali na okoliških rastiščih. Foto: Tamás Köller, VVI Ltd. , Madžar V Veszprému so se odločili spremeniti način upravljanja S tem načinom vzdrževanja so lahko na zelenicah zasejali sk mestnih zelenic. Njihov pristop temelji na upoštevanju travniške cvetlice, katerih semena so zbrali na okoliških a tehnologije in uvajanju režimov, ki povečujejo biotsko 17 senzorje za spremljanje rasti in namakanja, nekatere naravnih procesov, ponovni uporabi virov, uporabi rastiščih. Na izbranih lokacijah uporabljajo tudi pametne raznovrstnost in blažijo učinke toplotnega otoka. površine pa dodatno obogatijo z mrtvim lesom ali kompostom. Takšen režim ne prinaša le koristi za naravo, V pripravljalni fazi so zbrali podatke o obstoječih temveč je tudi stroškovno učinkovit, že v prvih letih so površinah in oblikovali dolgoročno vizijo, nato pa na znižali stroške vzdrževanja za do 20 %. sedmih testnih območjih začeli uporabljati metode polnaravnega upravljanja. Načrtovali so, da bodo v treh do petih letih preoblikovali površine v manj zahtevne za vzdrževanje in bogatejše z življenjem. Ključni ukrep je bila uvedba novega režima košnje. Običajno nizko košnjo vsake tri tedne so nadomestili z redkejšim košenjem, ki je prilagojeno naravnemu ciklu in ne moti obdobja cvetenja. Pokošene trave ne zavržejo, temveč jo raztrosijo po drugih površinah, kjer služi kot S prebivalci sodelujejo že od začetka, s predavanji, informativnimi tablami, družabnimi dogodki in celo igro »lov na travniške cvetlice«. naravno gnojilo in spodbuja razvoj habitatov. Foto: Gabor Seress 72 Z ozaveščanjem prebivalci prej sprejmejo drugačen videz mestnih zelenic. Foto: Tamás Köller, VVI Ltd. Popisovanje rastlinskih vrst na vzorčnem območju. Zavestna košnja samo nujnega pasu ob cesti. Foto: Tamás Köller, VVI Ltd. Foto: Tamás Köller, VVI Ltd. 73 dobrodošlo, življenju prijazno spremembo v mestu. Ključ do uspeha je sodelovanje različnih deležnikov. Občina zagotavlja politično in finančno podporo, komunalno podjetje pa izvaja naloge na terenu. Sodelujejo tudi z dvema univerzama, ki spremljata in vrednotita ukrepe ter predlagata izboljšave. S prebivalci sodelujejo že od začetka, s predavanji, informativnimi tablami, družabnimi dogodki in celo igro »lov na travniške cvetlice«. Vključena so tudi lokalna podjetja, ki sponzorirajo dogodke ali prispevajo sredstva za zeleno preobrazbo. Priporočila za prenos Travnik na zeleni površini v stanovanjski soseski. Podnebju prilagojeno upravljanje s Foto: Gabor Seress travnatimi površinami v Veszprému je primer, kako lahko občine s Praksa prispeva k okoljski trajnosti tudi z zmanjšanjem premišljenimi, lokalno prilagojenimi porabe vode in kemikalij ter povečanjem odpornosti ukrepi ustvarijo bolj odporna, biotsko mestnih zelenih površin na podnebne spremembe. pestra in ljudem prijazna urbana Ukrep je prispeval k povečanju števila žuželk, zlasti okolja. Ključni pri tem so politična opraševalcev, hkrati pa so ustvarili habitate za druge podpora, sodelovanje z raziskovalnimi vrste, na primer s kupi odpadlega listja, ki v zimskem institucijami in zgodnje vključevanje času nudijo zavetje ježem. skupnosti. Praksa ima tudi pomembne družbene koristi. Vključevanje prebivalcev v urejanje skupnih površin krepi občutek skupnosti, pripadnosti in ponosa na lastno sosesko. Na območju Haszkovo, kjer živi tretjina prebivalcev mesta, so stanovalci začeli uživati v cvetočih travnikih ter ceniti njihovo vrednost za skupnost in naravo. Predlagali so celo nova območja za cvetoče površine. Z izboljšanjem kakovosti bivanja in ozaveščanjem o pomenu biotske raznovrstnosti so prebivalci postopoma spremenili pogled na manj pogosto košene površine, ki jih zdaj vidijo kot 74 URBANA PRENOVA / SKUPNOSTNO UPRAVLJANJE / KULTURA 18 Kulturni in skupnostni center v tramvajskem depoju / Cultural and community centre in a tram depot Preobrazba degradiranega industrijskega območja in skupnostno upravljanje Vroclav, Poljska 674.312 prebivalcev industrial area and community Revitalisation of a degraded management Mnoga mesta imajo industrijske prostore, ki so izgubili svojo prvotno In Wrocław, Poland, a former tram funkcijo. Pogosto so zapuščeni, depot from 1912–1913 was revitalized onesnaženi in vizualno moteči, kar into Czasoprzestrzeń, a cultural and community centre, in 2017. Owned negativno vpliva na kakovost urbanega by the city and managed by the NGO okolja. Vendar pa takšna območja Tratwa, the site includes large indoor niso izgubljena, saj jih je mogoče halls, an event club, outdoor spaces, preoblikovati v stanovanjske, poslovne and a community garden. It hosts ali kulturne prostore. Prenova teh exhibitions, concerts, and student območij odpira možnosti za spremembo universities. The centre is free for local activities, especially from nearby rabe, izboljšuje kakovost bivanja use, involves volunteers and students. prebivalcev ter zmanjšuje pritisk na It also supports humanitarian efforts, nepozidana zemljišča. Ključni izzivi particularly since the war in Ukraine. pri takšnih prenovah ostajajo sanacija The project is a strong example of okolja, usklajevanje interesov ter for community benefit. transforming abandoned public spaces ohranjanje industrijske dediščine. 75 Vrocla Stari tramvaj pred depojem. Foto: Dominik Jakielaszek v, P ol Primer dobre prakse prenove se nahaja v Vroclavu na več kot 1800 kvadratnih metrov. Posebej zanimiv je kajs Poljskem in sicer gre za preobrazbo starejšega depoja Klub Łącznik, ki nudi 267 kvadratnih metrov površine za tramvajev v kulturno in umetniško središče. Depo je bil 18 organizacijo dogodkov, razstav, koncertov in predstav. zgrajen med letoma 1912 in 1913, vendar je sčasoma Poleg zaprtih prostorov center obsega tudi več kot dva izgubil svojo funkcijo ter postal zapuščen in degradiran. hektarja velike zunanje površine, kjer gostijo kopico Leta 2017 je mesto Vroclav območje depoja pričelo aktivnosti, med drugim tukaj deluje skupnostni vrt. prenavljati in ga v sodelovanju z nevladno organizacijo Tratwa preoblikovalo v Center za mlado kulturo in lokalne iniciative Czasoprzestrzeń (slov. prostor-čas). Območje ostaja v lasti mesta, vse od leta 2017 pa ga upravlja društvo Tratwa. Gre za enega redkih primerov na Poljskem, da tako veliko območje v občinski lasti upravlja nevladna organizacija. Program, ki ga izvaja Društvo Tratwa, delno financira mesto Vroclav in se potrjuje na vsaki dve leti. Kulturni center, ki mu postindustrijski videz daje Del programa so tudi izobraževalne delavnice za otroke. poseben čar, obsega dve veliki dvorani, vsaka v velikosti Foto: Adela Jakielaszek 76 Poleg zaprtih prostorov center obsega tudi več kot dva hektarja velike zunanje površine, kjer gostijo kopico aktivnosti, med drugim tukaj deluje skupnostni vrt. Foto: Adela Jakielaszek Glasbeni festival Wroff. Foto: Ivan Prinus 77 V času kriz, pandemije covida in na začetku vojne v Ukrajini, so delovali kot humanitarni center in še vedno izvajajo tudi humanitarne dejavnosti. Kulturni in skupnostni center Czasoprzestrzeń vsako leto privabi okoli 68.000 obiskovalcev ter deluje kot platforma za lokalne umetnike in organizacije z bogatim programom. V njem se vsako leto odvije kar 50 koncertov in festivalov, 20 sejmov cvetja in lokalnih izdelkov ter 30 razstav in filmskih projekcij. Projekt oživlja staro industrijsko območje na trajnosten način, spodbuja lokalni razvoj z novimi delovnimi mesti, Skupnostni vrt. Foto: Piotr Zarecki hkrati pa krepi družbeno povezanost, kulturno izmenjavo in izobraževanje. Czasoprzestrzeń dokazuje, da je mogoče degradirana industrijska območja v občinski lasti oživiti in jih spremeniti v območja, ki živijo za in s skupnostjo. Priporočila za prenos Vizija in sodelovanje z lokalno skupnostjo so ključni za prenovo degradiranih območij. Zapuščena industrijska območja se s primerno stopnjo sodelovanja in zaupanja lahko V prenovljenem tramvajskem depoju potekajo številne razstave. prelevijo v skupnostne centre, ki Foto: Adela Jakielaszek postanejo kulturno in umetniško jedro Obsežnost območja zahteva tesno sodelovanje s mesta. prostovoljci, lokalno skupnostjo in drugimi lokalnimi akterji, hkrati pa je to tudi eno od poslanstev centra. Prostori so tako lokalni skupnosti na voljo za brezplačno uporabo. V skrb za območje veliko vključujejo študente, saj je v bližini študentsko naselje. Prav tako plodno sodelujejo z univerzami, predvsem s področja arhitekture in oblikovanja, ki v prostorih centra izvajajo vaje, prirejajo razstave in ustvarjajo umetniška dela. 78 Mesta mestom #5: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj Izdal in založil: IPoP – Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, www.ipop.si Urednici: Nina Plevnik, Petra Očkerl Izbor praks: Tomaž Miklavčič; Ministrstvo za naravne vire in prostor Ana Plavčak; Skupnost občin Slovenije Nina Plevnik, Petra Očkerl, Jana Okoren; IPoP – Inštitut za politike prostora Priprava besedil: Nina Plevnik, Petra Očkerl, Rachela Škrinjar, Matic Primc, Jana Okoren; IPoP – Inštitut za politike prostora Oblikovanje: Martin Naranđa - orangerie design Fotografija na zadnji platnici: Veszprém. Foto: Tamás Köller, VVI Ltd. Ljubljana, oktober 2025 Publikacija je objavljena pod licenco Creative Commons »Priznanje avtorstva«, »Nekomercialno« in »Deljenje pod istimi pogoji«. Besedilo licence je na voljo na internetu na naslovu http://www.creativecommons.si. Co-funded by the European Union Interreg Katalog je izšel v okviru projekta »Podpora izvajanju urbane in prostorske politike ter programa URBACT«, ki ga IPoP v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije izvaja po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor. SPLETNA IZDAJA Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 256471043 ISBN 978-961-97226-0-2 (PDF) , VVI Ltd. amás Köller o: T ot ém. F Veszpr