DELAVSKA
ENOTNOST
P30LETKBC1 VSEH DEŽEL, ZDBU21TE SE|
Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja ItepnbllSkl svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France BoStJančie. — Tisk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. -- Naslov nredništva in oprave Ljubljana, Čufarjeva ulica i — Dom sindikatov. Telefon uredništva in uprave 32-031. uredništvo 32-538, uprava 30-046. Poštni predal 281. — Račun pri Mestni braftilnlcl v Ljubljani 601-606-1-221. List Izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina (0 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna itev. 10 din
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE
ST. 34 / 17. AVGUSTA 1956 / LETO X'Kt / CENA 10 DIM

NA DVEH BREEOVfil
Na račun naših sindikatov je mogoče večkrat slišati očitek, da se ne morejo povsem otresti sindikalizma in ekonamističnih tendenc. Ob tem očitku se marsikdo, ki aktivno dela v sindikalni organizaciji, marsikdaj sam pri sebi vpraša: kaj pravzaprav daje delu naših sindikatov pečat sindikalizma in ekonomizma, kje so vzroki za ta pojav?
Preden sploh razmišljamo o tej zadevi, je treba jasno povedati, da ni izrečen noben resen očitek na račun sindikatov zaradi tega, če si sindikati prizadevajo s svoje strani pomagati pri izboljšanju življenjske ravni delovnih ljudi. Graje, ki bi očitala sindikatom skrb za življenjsko raven delovnih ljudi kot njihovo napako ali slabost, bi ne kazalo jemati resno in bi ne kazalo ob njej izgubljati besed. Sindikati, ki ne bi stremeli v svojih prizadevanjih, načelnih in praktičnih, Za zboljšanje življenjske ravni delavcev, bi bili dokaj klavern družbeni organizem.
Torej, pri očitku, da se sindikati ne morejo otresti sindikalizma in ekonomizma, ne gre za to, ali naj skrbe sindikati s svoje strani za življenjsko raven delovnih ljudi ali ne, ker je to nesporno jasno, ampak gre za to, kako uveljavljajo sindikati, bolje rečeno posamezni sindikalni organi, to svojo skrb.
Osnovni izvor ekonomizma in sindikalizma v skrbi sindikatov za življenjsko raven delovnih ljudi je vsekakor še vedno premalo temeljito razumevanje družbenih sprememb, ki jih je v položaj delavcev in njihovih sindikatov prineslo delavsko upravljanje. Uvedba delavskega upravljanja pomeni v svojem bistvu novo obi.ko družbenoekonomskih razmerij v gospodarstvu; obliko, ki je odpravila tudi zunanjo manifestacijo mezdnih razmerij. V kapitalističnem gospodarstvu je osnovna gibalna sila interes lastnika kapitala na dobičku. Temu primerno je prilagojen tudi način upravljanja. V rokah vodstva podjetja, ki mora istočasno skrbeti in za ustvarjanje, to je proizvajanje in za obrambo dobička, je združena uprava ' in gospodarska oblast. Pod pogojem družbene lastnine pa preneha biti dobiček osnovna gibalna sila, temveč postaja taka fi:balna sila vse močneje neposredni gmotni interes s'ehernega posameznika, interes, ki ga neti in razvija s‘-stem nagrajevanja po delu. V takih družbenoekonomskih razmerah pa se »gospodarska oblast« mora nujno anajti, v taki ali drugačni obliki, v rokah proizvajal-ker so vedno oni nosilci gospodarske pobude. Na oh osnovah se pri nas razvija mehanizem delavskega Upravljanja.
Te na videz morda formalne razlike v sistemu opravljanja, ki pa nastajajo zaradi v osnovi spremenje-Ooga družbenega položaja delavcev in njihovih sindikatov, nekateri odborniki sindikatov včasih ne razu-Oiejo dovolj jasno. Glavni vzrok za to je, žal, v tem, a taki odborniki vse prelahko in prepovršno jemljejo družbene preobrazbe pri nas in jih ocenjujejo sa-•ho po tem, kakšne takojšnje gmotne koristi dajejo, ziroma sploh ne vidijo Iznad obilice gmotnih težav,
1 so neizbežni odraz slabo razvitih proizvajalnih sil.
Samo tako je mogoče, da se kljub vsem družbenim Prernembam, ki so v zadnjih letih nastale v našem P&podarstvu, opazi v delu sindikatov tu in tam, moč-ei-še ali šibkejše, sindikalistične ali ekonomi stične ten-,*'e 86 kažejo predvsem v tem, da posamezni ^borniki, najčešče podzavestno, ravnajo tako, kot da ^ tudi v pogojih družbenega upravljanja sindikati ,aini družbeni činitelj, ki je poklican, da bedi nad _ ftjenjsko ravnijo delavcev in kot da je še vedno W!>v‘ni Pr(>blem življenjske ravni v tem, koliko ustvar-si uspejo delavci iztrgati iz rok go- .
Klasičnih mezdnih razmerij ni več. Proizvodnih v 2tT>erjj.ne urejajo več izkoriščevalci, ki bi jih vodila ^Prvi vrsti glad za dobičkom, ampak proizvajalci sa-v takih pogojih predvsem ne drži, da bi bili sin« edini organizem, ki skrbi za gmotni položaj C av<*v, in drugič, delitev narodnega dohodka je v L^ih rokah in jo narekuje ne lov za dobičkom, Karr * ‘•nteresi delovnih ljudi, ki jih zastopajo vsi or-'za' ^rt^benega upravljanja. Klasični boj sindikatov V j Prače«, kot ga poznamo iz mezdnih gibanj, bi bil eh pogojih napad na odprta vrata hiše, v kateri
‘c vrednosti Padarjev.
sami gospodarimo in bi bil prav lahko podoben početju povodnega moža »z ljudske pravljice, ki sproti z nogami vse potaca, kar z rokami napravi. Po vsem tem torej ne bi tak boj nikomur koristil, razen trenutno morda posameznim družbenim mrhovinarjem, ki bi si ob njem vsaj za kratek čas prižgali lučko skritega, od neutešljivega čakanja tako nagrizenega upanja na »stare, dobre čase«,
Te ugotovitve pa še zdaleč ne pomenijo, da sindikati v ničemer ne bi mogli sodelovati v družbenih prizadevanjih za izboljšanje življenjske ravni delavcev in da bi vsako njihovo prizadevanje v tej smeri bilo golo kruhoborstvo, sindikalizem in ekonomizem. Prav nasprotno! V teh prizadevanjih pada na sindikate veliko in težko delo, ki ga sindikati po svojih močeh tudi opravljajo. Torej gre le za to, kako se sindikati tega dela lotijo in kako uspešno ga izpolnjujejo.
Vsekakor stopa v skrbi za življenjsko raven delavcev v pogojih delavskega samoupravljanja v središče pozornosti sindikatov način nagrajevanja delavcev. Način nagrajevanja delavcev pa stopa v ospredje pozornosti predvsem iz dveh razlogov:
Prvi: Posebni gmotni interes proizvajalcev, ki ga je mogoče vzbuditi v pogojih družbene lastnine samo z nagrajevanjem delavcev po delu, je neobhodna notranja gonilna sila, ki daje socialističnemu gospodarstvu njegov lasten notranji vzgon in mu s tem daje življenjsko silo.
Drugi: Nagrajevanje delavcev po delu onemogoča še vse preostale oblike izkoriščanja Človeka po človeku, ki se razvijajo celo v pogojih, ko ne obstaja zasebna lastnina.
V pogojih kapitalističnega gospodarjenja je namreč kapitalistov glad za dobičkom tista gonilna sila, ki je prisiljevala kapitalista, da je skrbel za razvoj proizvajalnih sil in so se morali sindikati boriti predvsem za to, da so si priborili za delavce čimvečji kos kruha od ustvarjene vrednosti. V naših družbenih prilikah pa družbeni organi sami nastopajo kot organizatorji proizvodnje in morajo biti istočasno nosilci gospodarske pobude, to se pravi, morajo skrbeti in za razmah proizvajalnih sil in za urejevanje gmotnega položaja pro-
izvajalcev. V naših pogojih je to tudi neločljiv, enoten proces prizadevanj za razvoj gospodarstva. Zato je povsem razumljivo, da istočasno, ko govorimo o življenje ski ravni delovnih ljudi, govorimo tudi o izboljševanju proizvodnje, izpopolnjevanju proizvodnosti dela itd.
Te enovitosti skrbi za napredek proizvodnje im skrbi za izboljševanje družbenega položaja proizvajalcev, kot kaže, posamezni sindikalni odborniki na morejo povsem dobro razumeti. Izkušnja pa nas uči, da vodi vsako ločevanje tega procesa v posebna prizadevanja za dvig proizvodnosti dela in v posebna prizadevanja za izboljšanje življenjske ravni v brezuspešna, golo deklarativna prizadevanja, ki, hočeš nočeš, dobivajo prizvok sindikalizma in hrome učinkovitost delovanja organizacije. V naših družbenih pogojih so nosilci, gibalna sila proizvodnje proizvajalci sami, ki jih v to žene gmotni interes. Gmotni interes proizvajalcev pa je mogoče uspešno vzpodbujati samo s sistemom nagrajevanja po delu. ki na ta način rodi dvojni uspeh: veča obseg proizvodnje in povOljno vpliva na proizvodnjo ter predstavlja realno izboljševanje življenjskega 'položaja proizvajalcev. '
Povsod tam, kjer sindikalni odborniki nimajo tako jasne predstave o organski povezanosti boja za proizvodnost dela in za življenjsko raven delovnih ljudi, kaj radi zapadajo v neke vrste čudno socialo, ki se kaže v tem, da se kar nasploh potegujejo za boljše plače vs$h delavcev, ne glede na prispevek posameznikov v proizvodnji. Tak način skrbi za življenjsko raven delovnih ljudi je ne samo negospodarski, ampak pomeni celo skrito potuho izkoriščanju človeka po človeku, ki se ohranja tudi še v pogojih, ko ne obstaja več zasebna lastnina. Ne smemo izgubiti iz vida, da tudi v pogojih družbenega upravljanja obstaja pri mnogih ljudeh težnja, da bi zaslužili sorazmerno več, kot dejansko prispevajo s svojim delom. To je seveda v bistvu težnja po izkoriščanju človeka po človeku, ker v vsakem primeru, ko nekdo od družbe prejema sorazmerno več kakor prispeva, avtomatično odvzema delež nekomu drugemu, ki je sorazmerno več napravil, kot je za svoje delo prejel. In tako se seveda zgodi, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dobro st oglejte vesele obraze dopustnikov. Njih prav gotovo ne tarejo visoke cene v gostiščih to hotelih. Sredi govdička so si razpeti šotor in prav prijetno preživljajo svoj letni oddih.
1Z MAS1H ORSANIZAC

S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV LJUDSKA TEHNIKA NA JESENICAH BI RADA POŽIVILA SVOJE DELO
ZA VEČJO PROIZVODNOST
O premijskih pravilnikih ter o nadaljnjem razvoju zadružništva so razpravljali
Pm Tribuši, -v dolini Idrijce bodo zgradili eno naj večjih slovenskih hidroelektrarn
O premijskih pravilnikih ter o n&dahvjem razvoju 1 zadružništva 'so razpravljali
Na zadnji seji predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev Slovenije so razpravljali o premijskih pravilnikih kmetijskih in gozdnih gospodarstev in o nadalnjem razvoju našega zadružništva.
Posebna komisija predsedstva je proučila premijske pravilnike, ki jih je v naših kolektvih žal še zelo malo, in sestavila poseben o-snutek premijskega pravilnika. Kaj je ugotovilo predsedstvo? V obstoječih premijskih pravilnikih je najbolj nejasno vprašanje kriterijev za dodeljevanje premij. Ti
Zadovoljni smo... le...
V tovarni, kjer sem zaposlen, to je v usnjarskem kombinatu KONUS v Slovenskih Koojšcah se z delavci večkrat pogovarjam o našem listu, to je o Delavskj enotnosti. Lahko rečem, da se v veliki meri strinjajo z njenim pisanjem, s članki iz gospodarstva in naših organizacij. Posebno dobrodošla je bila nedavna priloga osnutka novega zakona o pokojninah, pa tudi izvleček predloga zakona o delovnih odnosih. O tem je bilo kmalu po Izidu zelo dosti razprav, širših, pa tudi ožjih. Piri tem mislim tiste, ko dva ala trije med seboj razpnavliaijo o takih predlogih. Posebno zanimanje je za zakonska določila o dopustih, kjer dosedaj ni bilo enotnih Bierii in je to vsako podjetje
delalo več ali manj po svoje med 14 in 30 dnevi, ki jih je določala tozadevna uredba. Iz razprav po raznih časopisih je tudi razbrati, da se posebno v višjih forumih bavijo tudi s podrobnimi razpravam; s pravnega stališča, česar pa med delavci ni. kar je popolnoma rauumljivo. Mislim, da v tem oziru Delavska enotnost mnogo pripomore prav pri razlagi novih zakonov in drugih tekočih gospodarskih vprašanj in nalog.
Pri vsem tem pa se pojavlja pomanjkljivost, ki je večkrat tudi ovira, da se člani sindikatov. posebno starejši, našega glasila ne poslužujejo v toliki meri, kot bi se radi. Tu mislim predvsem na tisk in majhne črke, s katerim so včasih pisane nekatere razprave, članki.
ali razlage. Večkrat mi je že kateri od starejših delavcev dejal, da bi sj naročil Enotnost, vendar pa jo zaradi drobnega tiska le . težko prebere.. Mislim, da je taka kritika le upravičena. Sicer ne vem, ka>kšne so možnosti, da bi ,se lahko temu izognili, vsekakor pa bi bilo le prav. če bi bilo poskrbljeno za to. da bi tisk odgovarjal tudi zahtevam starejših bralcev.
Opomba uredništva. Tvoja pripomba, tovariš Vinko, glede tiska je točna. Težave pa niso samo tehnične narave, temveč predvsem v tem, da bi piri večjih črkah prišlo v list, ki ima omejem obseg, dokaj manj gradiva. Povedati pa moram. da bo tiskarna storila vse, da bo tisk jasnejši in lažje čitljiv.
kriteriji so vse preveč splošni in ne slone na izračunih. Premije se dele kol nekakšna dodatna . plača. Komisija pri Republiškem odibo.ru je v sodelovanju s strokovnimi združenji in zbornico pripravila okvirni osnutek ali bolje rečeno predlog premijskega pravilnika za kmečka in gozdna gospodarstva. Ta osnutek bodo dobila vsa podjetja '-m s pomočjo njega bodo sestavila svoj premijski pravilnik. Prav v kmetijstvu lahko pravilno izplačevanje premij in nagrajevanje po ustvarjenem proizvodu močno vpliva na povečanje storilnosti in proizvodnje.
Glede nalog in dela pri uresničevanju zadružne politike je predsedstvo menilo, da morajo delavci jn uslužbenci socialističnih kmetijskih obratov in kmetijskih zadrug biti tisti, ki bodo nenehno pojasnjevali pravilnost gospodarjenja v okviru kmetijskih zadrug. Prav oni lahko mnogo prispevajo k pravilnemu razumevanju naše zadružne polk-k6 na vasi, tako s tolmačenjem kot z neposredno pomočjo in tesnim vsakodnevnim stikom z zadružniki. Žarišče novih socialističnih odno-
TMO JE PMV
Mladinska organizacija v usnjarskem kombinatu KONUS v Sl oven ds ih Konjicah si je zadala nalogo, da bo s svojimi člani proučevala delavsko in družbeno u-pravljanjc pri nas. S predavanji hočejo seznaniti mlade člane kolektiva z bojem delavskega razreda za svoje pravice, z nalogami in dolžnostmi organov upravljanja ter z vlogo mladine v teh or-gairaih. Prvo predavan je so imeli že v'začetku tega meseca. . V.
sov na vasi bodo motale postati kmetijske zadruge fh socialistični kmetijski obrati. Sindikalne organizacije prj posestvih in zadrugah pa bodo morale kot doslej tudi pomagati sekcijam mladih zadružnikov jn sekcijam žena-zadružnic-Obenem pa naj v- te sekcije usmerjajo tudi žene in mladino h socialističnih kmetijskih obratov.
fm.
Ne poznajo počitka!
Sindikalna podružnica podie-tja »Kamnik« je priredila predavanje z naslovom »Osnutek zakona o delavskih razmerjih«. ČlaflJ kolektiva so z udeležbo pokazah veliko zanimanje za nov zakon-V kratkih potezah je član okraj' nega sindikalnega sveta, tovariš Plevel Peter, orisal spremembe h novost v tem osnutku. V raz,pravl je članom kolektiva pojasnjeval-stvari, ki so jih zanimale> pra', posebno pa o letnih dopust1!1’ nadurnem delu, nočnem delu pokojninah. Tovariš Plevel je končanem predavanju priporoči* vsem članom naj razmišljajo, 'l tej: stvari tudi doma, svoje mid'1 in predloge pa naj sporočijo ko' misiiiji.
Ista sindikalna podružnica P3 je pred nedavnim priredila člano*11 kolektiva predavanje »O prem1' raivju in premijskem pravilniku«-Tovariš Cverle je razložil pome11 premiranija in njegov vpliv na samo proizvodnjo. Razložil je M* osnutek premijskega pravilnik3’ ki je bil pozneje razobešen ^ vseh vidnejših mestih in po ra4 nrh predlogih popravljen * ^ sprejet na zasedanju delavske# sveta.
(Nadaljevanje z 2. strani)
sindikalni odborniki, ko opuste delovni prispevek slehernega delavca kot osnovno merilo boja za boljšo življenjsko raven delovnih ljudi, zapadejo hote ali nehote v zagovarjanje tistih, ki v proizvodnji zelo malo napravijo, terjajo pa od skupnosti daleč večji delež, kot je njihov prispevek, in to pod čisto enostavno zahtevo, da se z zaslužkom, ki ga dobivajo, ne da živeti. Pogoj za življenje so resda gmotne in duhovne dobrine. Te pa je treba proizvesti. Ce jih ne proizvedemo dovolj, se je zastonj pritoževati na kogar koli izven nas proizvajalcev samih in objektivnih ekonomskih razmer, ki so pri nas seveda, žal, dokaj slabe. Prav zaradi slabo razvitih proizvajalnih sil se pri nas tem bolj kategorično pojavlja zahteva po nagrajevanju po delu, ker samo po tej poiti istočasno povečujemo množico proizvedenih dobrin in izboljšujemo gmotni položaj proizvajalcev.
Zato je povsem jasno, da se v pogojih družbenega upravljanja sindikati ne morejo omejiti samo na golo propagandistično zahtevanje »boljših plač«, ampak morajo aktivno sodelovati s celotnim mehanizmom družbenega upravljanja v praktičnih prizadevanjih zato, da se v gospodarstvu izpeljejo taka družbena razmerja, ki temelje dejansko čimbolj dosledno na načelu nagrajevanja po deta. V tem smislu ostaja tudi zahteva po višji proizvodnosti dela lahko le priganjaška fraza, če je ne spremlja praktična gospodarska akcija za to, da se ustvarjajo pogoji za večjo proizvodnost in da se s sistemom nagrajevanja vzbuja ekonomski interes slehernega posameznika za tem, da bi boljše in več proizvajal.
Kako pa sindikati lahko praktično vplivajo na enovit proces prizadevanj za večjo proizvodnost in prizadevanj za izboljševanje življenjske ravni proizvajalcev?
Osnovna naloga sindikatov je v tem, da usposabljajo svoje člane za to, da so sposobni v organizmih družbenega upravljanja kar v praktičnem upravljanju Izvajati prej omenjena načela in da sproti z jasno ta odločno družbeno presojo vrednotijo početje organov družbenega upravljanja in jim na tj« način pomagajo
premagovati vse tiste tendence, ki izvirajo iz premalo zrelih ali celo nezrelih družbenih pojmovanj v vrstah delovnih ljudi samih. Samo na ta način si lahko sindikati zagotove odločilen vpliv na naše družbeno ekonomsko dogajanje, v. vsakem drugem primeru pa j«h življenje samo potisne ob stran in postanejo bodisi sindikalistični kritikastri ali pa privesek birokratskih,
mišmo
na dv«>fi bregovih
oziroma tampenproletarskih ostankov v vrstah delavskega razreda. Družbeni položaj, v kakršnem naši sindikati delujejo, terja od njih, da delujejo v vrstah delavskega razreda kot vest socializma, kot nosilec naprednih hotenj in napredne akcije. To pa so sindikati samo v tem primeru, če se Mani te organizacije nenehno spopadajo z birokratskimi in tampemproletar-skimi tendencami v vrstah delovnih ljudi. V primerih, ko sindikalni aktiv ne gradi svoje akcije na praktičnem delu v gospodarstvu, ampak na propagandističnih zahtevah po boljši organizaciji dela, po boljših plačah in podobno, kaj hitro nasede eni ali drugi nezdravi tendenci, ki se še ohranja v vrstah delavskega razreda. Bodisi da postane privesek birokratov, ki svojo nesposobnost, da bi v gospodarski organizaciji praktično izpeljali nagrajevanje ljudi po učinku, skrivajo za slabosti v plačnem sistemu in nočejo vedeti, da je plačni sistem mogoče razviti in izpopolniti samo tedaj, če bomo v gospodarskih organizacijah čim dosledneje izpeljali praktično nagrajevanje po učinku. Izgovarjanje birokratov na plačni sistem samo preusmerja pozornost sindikatov iz praktične gospodarske akcije v gospodarski organizaciji, to je, od tam, kjer se stvari dado ob pravilni družbeni presoji uspešno izpeljati, k oportunistični zahtevi, naj vse stvari reši uredba. AM pa nasedajo lunupenproletarekim tendencam in posta-
jajo nosilci tako imenovane kvazikomunistične zahtev® o nagrajevanju po potrebah ne glede na stvarni P1’1" spevek posameznika v proizvodnja. V takih primer* zadobi dejavnost sindikatov tipično sindikalistično PrT pagandistični prizvok in pomeni vse prej kot tvor*1 prispevek k urejevanju življenjske ravni delovnih ljul) pri nas.
Osnovna značilnost sindikalizma in ekonomizma _ naših družbenih razmerah je torej taka dejavnost s*11 dikatov, ki ni organsko zvezana s praktičnim boje1,^ delavskega razreda v gospodarstvu in ki lebdi nek^ v zraku, pa je zato dokaj hvaležna paša za vse °ee zdrave ostanke v naši družbeni stvarnosti. Seveda 1 v takih primerih učinkovitost dela sindikalne organi* ^ cije ničeva. Predvsem pa vodi k temu, da sindikati takih primerih, ne usposabljajo svojih članov za akc*t v družbenem mehanizmu, zaradi česar tudi počasn^ dozorevajo organi družbenega upravljanja in se d* časa drži birokratizem in ostali nezdravi pojavi v ni)1^ Na koncu vseh koncev se v takih primerih sindik* > zgube v vsakodnevnih drobmjarijah in niso sP0®0®^. družbeno trezno presojati dogajanja v gospodarrt^. Še manj pa. so sposobni vplivati na gospodarsko
vrt
janje, temveč se začno povsem brezprinclpialno, »edini legitimni zastopnik interesov delavskega 1 ^ reda«, zaletavati v posamezne napake in slabosti, vsi skupaj še počnemo, ne da bi bili sposobni pre?ot,Jjti za kaj v posameznem primeru gre. V takih prib*4*^ se kaj rado primeri, da posamezne sindikalne °r^^1-i-zaoije kot krivico branijo nekaj, kar dejansko na ^ vica, in obratno, da grajajo nekatere družbeno P°v upravičeno utemeljene zadeve samo zato, ker se »socialističnemu čutu« posameznih birokratov a'* ostalejših delavcev krivične. V takem primeru sindikati dejanskemu razovoju socializma ta social*-nlh razmerij kaj slabo uslugo. To pa je tisto, kar ^ služi resen očitek in grajo, ki jo marsikdaj sliš*,,,
račun sindikatov.

Ne gre drugače: samo v boju s temi slabostma ^ bolj rasla učinkovitost družbene dejavnosti s*n tov, ker velikih in plemenitih prizadevanj °^rvSe<3' večine sindikalnega aktiva ne bodo zasenčevale ^ line sindikalizma ta ekonomizma.
Delavska enotnost« • n. avgusta 1956 • St. 34
IZ NAŠIH O R G A N I Z A C I J
3 0
predsednik ro sindikata kovinskih deeavcev tovariš jaka kvas o nesrečah v elektrogospodarstvu
VE C ODGOVORNOSTI
Običajno je največkrat vzrok Nesrečam neznanje, nizka strokovnost, nepoučenost, pomanjkljiva osebna zaščita, tehnična Pomanjkljivost, nič manj pa ludj malomarnost in nespoštovanje varnostnih predpisov.
Tudi v kovinski industriji je lako. Zlasti se mnogo ponesreči laikih delavcev, k; so šele malo 'asa v proizvodnji. To so običajno mladi delavci in delavke, ki še niso doumeli vso korist-ikist zaščitnih sredstev za nji-Wo zdravje.
Kot rečeno, veljajo gornje Ugotovitve za predelovalno, krojno in elektroindustrijo. Ne pa smele veljati za elektrogospodarstvo, ki se od ostalih Panog zelo razlikuje po svojem kadrovskem sestavu. V Elektrogospodarstvu Slovenije je z Vsemi njegovimi obrati in usta-P^varrii zaposlenih okoli 4100 ?Seb. Od tega števila je nad uslužbencev (okoli 1250). Ostalih nad 2800 delavcev pa Jela neposredno v proizvodnji, "led njimi je 1440 elektromon-'erjev, 80 elektrotehnikov, nad delavcev kovinske stroke, "ad 70 inženirjev, 18 gradbenih klavcev In le 220 pomožnih delavcev.
Iz tega lahko vidimo, da de-sjo v tej veji gospodarstva kfeteino visoko in kvalificirani "'-lavc.i g primernim tehničnim panjem in tudi z odgovarjajo-Jlhti delovnimi izkušnjami, ki drugod pogrešamo.
Zato bi pričakovali, da v Elektrogospodarstvu nd mnogo jlesreč. Resnica pa je drugačna. Republiški odbor kovinarjev je "s svojem zadnjem občnem zbo-'u opozoril na neobičajno vi-^,‘ko število nesreč v tej pano-“*• S posebnim pismom je ob-^stil 0 tem svoje organizacije Elektrogospodarstvu jn pred-agal, naj z vso resnostjo pri-,;0Pijo k rešitvi tega vprašanja. ^ smrtnih primerov, ki so se ' 'anj. nas je opozorilo na Resnost problema. Ko smo ugo-j	vzroke nesreč, smo spo-
^?H, da ne leži krivda v teh-?‘čnih pomanjkljivostih, silabih ®kč.itnih sredstvih, ampak v Aivečji meri v malomarnosti. ^ yršnosti. Številke, ki jih na-alanio, potrjujejo, da nizka fokovnost skoraj ni v ničemer
Malomarnost in nespoštovanje predpisov povzročata v elektrogospodarstvu Slovenije veliko hudih nesreč
vzrok nesreč. V preteklem letu so se težko ali smrtno ponesrečili trije tehniki, en vodja sti-kalničarjev, trije rajonski monterji in 13 visokokvalificiranih monterjev. Ponesrečil s° je le eden pomožni delavec in še dve osebi, ki pa nista bili zaposleni v elektrogospodarstvu. To pomeni, da se je lani težko ali smrtno ponesrečilo 20 strokovnjakov, kar predstavlja pomembno izgubo za to panogo in naše gospodarstvo sploh.
Ce primerjamo napetost, ki je povzročila nesreče, zvemo naslednje: 7 se jih je ponesrečilo na nizki napetosti, 7 na 10 kilovatov, 6 na 20 kilovatov in 3 na 26—35 kilovatov. Samo v enem primeru je bila nesreča na 110 kilovatov. Te ugotovitve nam povedo, da je površnost in malomaren odnos do napetosti gla,vnl vzrok nesreč. Nesreče so že nekaj let na enih in istih delih in zaradi Istih vzrokov:	zamenjava celic, ple-
zanje in delo na trhlih drogovih, prezgodnje odklopljanje, prehitro uklbpljanje, dotiki napetega omrežja itd. Dogodilo se je celo, da so nekje pozabiili prj delu izklopiti tok, kar je v nasprotju z vsemi varnostnimi ukrepi, kj obstajajo na področju varnosti prj delu v tej gospodarski panogi.
Predsedstvo našega Republiškega odbora je te dni med ostalimi problemi na svoji' seji posvetilo tudj temu vprašanju. dokaj pozornosti. Osnova razprave je bila naslednja: Zakaj kljub opozorilu Republiškega odbora, kljub pismu, ki ga je RO poslal vsem svojim organizacijam, ni zaznatj nobenega napredka v varnosti dela?
Kaj nam povedo nesreče, ki so se dogodile v prvih sedmih letošnjih mesecih? Vseh nesreč je bilo 51, od tega 11 težkih in 9 smrtnih! Ce bilanco nesreč sedmih letošnjih mesecev primerjamo s povprečjem / v lanskem letu, je ta v celoti negativna. Smrtne in težke nesreče, ki jih je povzročil električni tok ah pa malomarno opravlje-
iCaj porečete ostali?
®em naročnik naše Delavske f^°tnosti že odkar Izhaja. aročnik sem, to je res, le sem nekoliko bolj slab. > ad in z veseljem jo čitam.
eno se mi ne dopade. Pre-j alo piše o gozdnih delavcih Premajhna je skrb zanje. h};draj odhajamo visoko v £ !^e po dve in več ur hoje. l>ih ar* h03e utrujeni ves dan h) ■ m° sek‘ro in žaga poje \)y.°Jo Pesem. Zvečer se eni ri°Mo k svojim družinam, a 90^5' °stamjo ves teden po sbi	kočah. Izpostavljeni
lij.'' vsem vremenskim nepri-brj rn- Jn zdaj nam je z ured~ lifg^vzet še terenski dodatek. se a seboj se sprašujemo, ali *iit;Ure<*če res ne da spreme-kje je Republiški sin-tlpjl; kmetijskih in gozdnih cev Nekaj več skrbi za
gozdnega delavca bt želeli. Kaj pa rečete po drugih revirjih, imam prav ali niman?
Evgen Trpian,
gozdni delavec
Beseda uredništva.
Tovariš Trpian! Veseli smo Tvojega dopisa in priznati moramo, da je nekaj resnice v tem, da kaj skopo odmerjamo prostor vprašanjem, ki tarejo gozdnega delavca. Ne bi se hoteli izgovoriti, vendar del vzroka je tudi v tem, da se od vas, gozdnih delavcev, le redko kdo kaj oglasi. Republiški odbor sindikata gozdnih in kmetijskih delavcev pa bomo poprosili, da odgovori na vprašanja, ki si jih v strojem dopisu načel. In končno, oglasi se še!
no delo, k; se kaže v opeklinah, padcih z drogov (eden smrten), padci s koles, razni nepremišljeni dotiki in podobno, so nam vrgli jz proizvodnje za stalno, trajnejšo in krajšo dobo 27 elektromonterjev, 2 elektrotehnika, 4 ključavničarje, po enega kurjača, zaporničarja, strojnika, šolerja itd. Med temi primeri Sq celo štirje mladoletniki, ki so izgubili življenje delno zato, ker kader na terenu nd bil priseben jn bolj skrben. Saj imamo celo primere, ko niso znali dati prve pomoči! In tuda v letošnjem letu je največ nesreč na nizki napetosti, In sicer: 15 na 0.4 kWh, ena na 35 kwh io ena nesreča na 10 kWh. Torej zopet pri istih delih, z istimi vzroki ;n istimi posledicami. Nerazumljivo je, da tisti, ki odgovarjajo za delo, za vzdrževanje, gradnjo, za inštalacije, ne spregledajo svojih napak, k; so jasne, da se ne poslužujejo predpisov, navodil, ki zagotavljajo pr; tem odgovornem delu red jn disciplino, brez katere je delo v tej gospodarska panogi nemogoče. Tu ne
more biti mesta za neresnost, površnost in malomarnost, kajti to se nujno mora maščevati na človeku, kj je za našo skupnost nenadomestljiv.
Elekirooospodarska skupnost Slovenije je v letih 1954—1956 izdala vrsto predpisov in navodil, ki točno določajo, kako je ravnati v vseh naštetih primerih nesreč. Vse pa kaže, da so omenjena navodila in predpisi cubležalj nekje v predalih aU na policah. Organiziranih je bjlo že več tečajev . in predavanj, spremljanih s strokovnimi filmi. To vse je bilo storjeno, da bi se odgovorni zavedeli pomena zaščite v elektrogospodarstvu. Vsi storjeni ukrepi pa doslej niso prinesli zaželenega uspeha. VSg to narekuje, da se bodo morali pristojni organi posl užiti ostrejših ukrepov, da bodo zagotovili v danih pogojih najosnovnejše, to je varnost pri delu. Zato predlaga predsedstvo Republiškega odbora sindikata kovinskih delavcev za Slovenijo Elektrogospodarski skupnosti Slovenije in njenim organom družbenega upravljanja sledeče:
1.	Zakonita določila in predpisi, ki so izdani za varnost delavcev in naprav v elektrogospodarstvu, naj se dosledno izvajajo. Nespoštovanje oziroma
kršenje teh določil naj se čUn sledno kaznuje.
2.	Za vse rajonske monterja naj se uvedejo izpit; s področja varnostne službe, spoznavanja predpisov in ravnanja pri nevarnih delih. Z izpiti naj se zagotovi več resnosti in odgovornosti pri delu.
3.	Na delovnih mestih rajonskih monterjev praviloma ne smejo biti ljudje brez izpitov, brez organizacijske sposobnosti za dela, kj jih morajo samostojno voditi.
4.	Za kršenje delovnega reda, malomarnost pri delu, ki povzroča težke nesreče, bi morali pristojni organi resneje ukrepati, da zagotovijo tudi v tej gospodarski panogi spoštovanje določil, ki omogočajo delovno varnost.
5.	Vsi tisti, kj pa niso sposobni polagati izpita odnosno ga ne bi položili, ne bi smeli ostati še nadalje na odgovornih delovnih mestih.
Republiški odbor poziva vse sindikalne podružnice, da X organ, delavskega upravljanja ta vprašanja postavijo na dnevni red, da ocenijo dosedanje težje nesreče in da s tehničnim osebjem storijo vse, da se že v naslednjih mesecih nesreče preprečijo^	Kvas Jakob
Včasih Je bilo spaijfkainje zelo zamuden in Okoren posel. Danes ne potrebujemo več teC km Klahiv. Zamenjala so jih pnevmatična kladiva in delo gre sedaj hitreje izpod rok
NASE
GOSPODARSTVO
O SISTEMU PLAČ V KEMIČNI INDUSTRIJI
KORISTNA PUBLIKACIJA
Odpravimo napake!
Republiški Odboi Sindikata kemičnih delavcev Slovenije je pred nedavnim razpravljal o sistemu plač v kemični industriji. Podrobno je o tem poročal Predsednik RO tov. Plazar.
Ugotavljajo, da je imel lanski sistem precej dobrih strani, saj
je omogočal, da so podjetja izplačevala po normah. Tudi nadurno delo se ne plača več iz dobička in ljudski odbori so se močneje uveljavili kot nosilci gospodarske politike na svojem področju. Seveda pa je v plačnem sistemu še precej stvari, ki ne ustrezajo.
Osnova za plače so obračunske plače iz leta 1954, s čimer *mo obdržali sistem enakih plač za neenako delo. Podjetja, kj Bo šele lani začela uvajati norme, imajo nižjo produktivnost in norme lahko bolj prekoračujejo kot ona, ki so jih imela hanizacije, že prej. Danes je obračun plač stopka itd. po delovnem učinku s premijami in udeležbo na dobičku v glavnem stimulativno rešen, delitev dohodka med podjetjem In skupnostjo Pa še ni taka, da hi kaj prida spodbujala k bolj-žemu gospodarjenju in višji storilnosti. Plače bi morale namreč biti ob večjem dohodku tudi večje, oziroma ob manjšem manjše.
tično ocenili, kar je uspelo že v tovarnah »Lek«, »Kamnik«, »Aero«, »Tob«, Keramika Liboje, v nekaterih se pa zdaj resneje ukvarjajo s tem. V Rušah so tudj analitično ocenili delovna mesta, ugotovili pa so, da pridejo do manjšega sklada piač, in so to op*ustiii. Tako kaže oceniti delovna mesta za posamezne proizvodne panoge, kjer so enaki delovni pogoji (papirnice, milarne, tovarne lakov itd
mirajo že v večini podjetij m znašajo povprečne premije od 1600 do 6600 dinarjev (Ilirija). V tovarni »Lek« so sprva premi rali tako, 'la so dali ves dobiček, namenjen za plače, kot variainj de) plače in so dobi-
mtj po lanskem pravilniku, čeprav je morda dober, ponekod zahtevajo premije za vse osebje v računovodstvih itd., tako da so podjetja v dvomih, kdo ima prav in kdo ne. Sploh je opaziti težnjo, da stvari močno

Težave in nesorazmerja povzroča tud; to, da so stališča posameznih komisij za plače različna glede norm, premij in razpona plač. Sploh je v tem pogledu premalo sodelovanja med okrajnimi komisijami in strokovnim sindikatom ter se komisije ne posvetujejo z republiškim odborom, ki ima pregled, kako je s temi zadevami po drugih podjetjih in ki si prizadeva, da bi te stvari čimbolj vskladilL -
Dalje je ocena delovnih mest dokaj različna. Republiški odbor se trudi, da bi jih anali-
Danes so uvedene norme v Industriji papirja za 70'V< delovnih mest, v industriji stekla za 650/<, keramične Liboje BO*/*, v Teolu 50*/. itd. V nekaterih podjetjih so uvedene kolektivne norme, na primer v Rušah. Vprašanje zase je revizija norm. Ce so norme nerealne ali če se zviša norma zavoljo boljše me-tehnološkega po-seveda ni kaj reči. Ce pa zvjšajo normo v podjetju, kjer jo imajo že po več desetletij in jo prekoračuje le rezultat večjih fizičnih naporov in večje sposobnosti delavca, pa je treba obenem s povišanjem norm, odgovarjajoče zvišati tudj tarifno postavko. Delavci upravičeno negodujejo, ker dobe za več dela manjšo plačo.
Republiški odbor ugotavlja, da so upravni odbori in sindikalne podružnice že spozriali prednosti premjranja. Podjetja marsikje še niso uvedla premijskega sistema, ker niso imela ekonomskih meril zanj. Pre-
stavljajo nov premijski pravilnik. V Libojah pa so dobivali premije le tisti, ki ne delajo po normah, jn to v glavnem uslužbenci, zaradi česar premije niso dosegale svojega namena.
Republiški odbor in sekcija Pri Trgovinskj zbornici sta že pred meseci ustanovila komisije, kj obiskujejo podjetja ter določajo enaka merila za premije. Izdelan je že osnutek premijskega pravilnika za industrijo papirja, stekla in keramike, kjer so približno enaki Pogoju Spet pa so težave, ker v okrajih ni enakih stališč. Ponekod ne puste izplačevati pre-
kemične industrije FLRJ), ki je sestavilo »tipski« pravilnik. Vsa podjetja pa so za to, da bi šle premije v materialne stroške, češ da je sedanji način destimulativen.
Sklenili so, da bodo predlagali, naj bi v nekaterih večjih podjetjih (Lek, Ruše) uvedli plačevanje po enoti proizvoda, združenje naj bi sestavilo primerjalni pregled norm, zlasti za industrijo papirja tn stekla. Glede premijskih pravilnikov pa se odobri sedanja politika Republiškega odbora in se zavzemajo za to, da se čimprej uvedejo.
Navodilo za sestavo pravilnikov
Pred dnevi je izšla v izdaji strokovne knjižnice Zavoda za Proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LR Slovenije v Ljubljani publikacija, ki jo bodo s pridom uporabili praV v vseh naših podjetjih. TovariS Mitja Kamušič je ob sodelovanju tovariša Radovana Andrejčiča, ki je izdelal razne grafikone, sestavil navodila za sestavo premijskih pravilnikov.
Navodila razlagajo bistvo iB osnovna načela premijskega sistema, priprave za uvedbo, odkod črpamo sredstva za premije, kakšna so premijska načela in premijske osnove, kakšna naj bo oblika in vsebina premijskega pravilnika, objavljen je osnutek premijskega pravilnika za industrijska podjetja itd. Skratka v tej publikaciji s° razložene vse naloge, ki jih morajo opraviti v podjetju, če hočejo uveljaviti čimbolj vzpodbuden sistem premiranja. vodstva podjetij bodo po tej koristni publikaciji prav gotovo rada segala.
DOPOLDNE PRI DOMŽALSKIH KLOBUČARJIH
Zelo so iznajdljivi
Naša mo po
domovina ni znana sa-svojih znamenitostih in prirodmh lepotah. Znana je tudj po lepih izdelkih njene domače obrti. Dela kroparskih žebljarjev, klekljaric Idrije in Selške doline, Rekarjev in lončarjev Prekmurja, belokranjske
JESENIŠKI KOVINARJI V BORBI ZA VEČJO STORILNOST
Proizvodnost je glavna
Vsi odgovorni v železarni Jesenice, si prizadevajo dvigniti storilnost dela ne samo količinsko, temveč tudi kakovostno. Zato po-
svečamo člani kolektiva vso skrb strokovni izobrazbi. To skrb posvečalo še posebno mladim delavcem. Ti se vzgajajo v klubih mladih proizvajalcev, društvu Inženirjev in tehnikov, s predavanji, z ekskurzijami in poučnimi ter
^To so stari Slovani.. Taiko pravitjo črpalcem nafte plitvih vrtin lic ah. Na zbirnih postajah Petigovskega polja Je delo lažje pa tudi odgovornejše
študijskimi potovanji v druge sorodne delovne kolektive, z obiski gospodarskih in tehničnih velesejmov, Mojstrski industrijski šoli ,n delavskemu oddelku ljubljanske Tehnične srednje šole. S pravilnim delom želijo doseči v železarni polno uporabo razpoložljivih kapacitet, odkriti in uporabiti skrite, še ne izkoriščene načine dela. Vse to naj privede kolektiv do višje kakovostne proizvodnosti, kajti plemenita jekla in drugi izdelki železarne so potrebni naši lahki in predelovalni embalažni industriji.
Metalurgi bi radi svoje izdelke pod najugodnejšimi pogoji prodali tudii zunanjemu svetu- Ta prizadevanja so do sedaj zabeležila že lepe uspehe. Storilnost se iz leta v leto dviga. Leta 1940 je bilo zabeleženih le 24,7 ton jekla po zaposlenem, v prvjh šestih mesecih letošnjega leta pa je bila zabeležena storilnost 37,4 ton. Investicije, katere so kovinarji vložili v lerh po osvoboditvi se že bogato obrestujejo. Železarski kolektiv je zabeležil v tem pogledu razveseljiv napredek. Uspeh v boju za večjo storilnost pa bi bil prav gotovo še mnogo večji, če bi se vsi člani lega dobro zavedali.	-čx-
pisanice, suha roba ribniške doline itd. so biseri slovenskega narodopisja, del naše zgodovine. V bližmj Ljubljane, v domžalski, moravski in tuhinj-siki dolini pa je še danes živo Izročilo slamnikarstva. Danes jih sicer mali kmetje in bajtarji ne izdelujejo več, saj jih je izpodrinila že dokaj močno razvita industrija, pač pa še vedno, predvsem v zimskih mesecih, pletejo slamnate kite, dolge po 36 komolcev, kot pravijo, ali 18 metrov. To delo jim prinaša lepe. dohodke, saj vse kite kot osnovno surovino prodajo tovarni slamnikov, klobukov m konfekcije »Universale«
v Domžalah,
Koliko'let je ta tovarna stara, dozdaj še hišo mogli ugotoviti. Streha,, kj se nekje že ruši, razpokani zidovi m odpadli omet pričajo, da že desetletja in desetletja klubuje vremenskim neprilikam m zobu časa.
Osnovni izdelek tovarne »Universale« SO sicer klobuki jn slamniki, vendar so pred meseci začeli izdelovati tudj vsakovrstno konfekcijo. Tovarna je namreč bila sezonskega značaja m zato so se letos odločili, da bodo v mrtvih poletnih mesecih izdelovali hubertuse in gumiirane plašče, plašče iz balonske svile, vetrne jopiče, moške obleke, otroško konfekcijo jn podobno
Uresničenje te zamisli pa ni bilo lahko. Dobili namreč niso zaprošenega obratnega kredita. Zato so začeli po naročilu mnogih tovarn in podjetij izdelovati najprej delovne obleke. Pri tem so izkoristili vse, kar jim doslej pi služilo in delo s konfekcijo se je na široko pričelo. Lastna trgovina, ki so jo odprli v Domžalah, izkazuje od meseca do meseca večji promet in tudi v druge republike prodajo vedno več.
Ves kolektiv se trudi, da bi dosegli čimboljšo kakovost. In tudi cene so sorazmerno dosti nižje kot v ljubljanskih trgovinah. Posebno razveseljivo je to,
zavest jn družbeno odgovorno
zbori proizvajalcev. — o tem morda razmislil 0b6l”sici sindikalni svet in vsi sveti domžalskih in ok°j!nSli9 kolektivov ter tudi obči
S. ^
Z
»ki
Wi
lan
boi
itii!
bol
(eš
bh
da posvečajo posebno pozornost otroški konfekciji, ki jo žele ob podpori potrošnikov kar najbolj izpopolniti. Ustanovili so tudi Obrtno krojaško delavnico, v kateri izdelujejo P" meri plašče in obleke. Tako so močno okrepili socialistično obr1 v Domžalah. Po družbenem načrtu bodo letos ob malenkostnem povečanju števila zaposlenih izdelati okoli 100.000 tulceV in 20.000 konfekcijskih izdelkov več kot lani, kar bo za okrogl0 60 milijonov dinarjev presegl0 lanj ustvarjeno vrednost.
Naj zapišemo še besedo, dve, o delavskem samoupravljanj,11* Na zasedanjih živahno razpravljajo o vseh stvareh, k, zadevajo podjetje. Vse, kar so dozdaj ustvarili, je delo delavskega upravljanja Tudi kulturo6' ga in fizkulturnega življei Ja ne zanemarjajo. Vendar se zdi, dJ se le preveč zapirajo v svo) lastni kolektjv. Delavsko upravljanje še ni postalo tisti čin1'
telj, ki bi krepi) socialističO t
ha
6tV
£
hei
*v<
h
Ul
k
flo
bit j bi
K
i
K
I
le
»i
^(3
8a
6i
6;
b,
St
tudj izven podjetja — v življ6' nju občine in okraja. Ker s° Domžale močno industriji središče in ker je tako zapi1’3’* nje opaziti tudi v drugih doh1' žalskih kolektivih, bj morda bilo napak, če bi v kraju usta' novili klub ali združenje dela ' skih svetov kot jih že imajo mnogih industrijskih mestih krajih Slovenije, Ti klubi b1 bili samo dobra gospodar*1^ šola za člane delavskih svet0(j[ v njih b; člani izmenjavali 13 mnenja in izkušnje iz svojeB dela, se seznanjali z gospoda sk0 problematiko občine
(1
i-
*
id
n«
okraja .in tudi s splošnimi 1 čelj naše gospodarske polit' -p Končno pa bi klubi delavs* svetov znatno pospešili 63 lovanje organov deiavskee^ upravljanja s komuno i1? ^
“Tel bA-
ljudski odbor.
S IR O M P O DOMOVINI
POMEMBEN KORAK V RAZVIJANJU KOMUNALNEGA SISTEMA
Poglabljanje demokratičnosti
Z novo ureditvijo občin in ^ajev smo napravili pomem-'en korak v krepitvi n razvi-5nju socialistične demokracije.
*	tem sistemom smo oziroma '»mo nedvomno dosegli, da bodo bilijoni naših delovnih ljudi še klij neposredno sodelovali pri eševanju najvažnejših vprašanj Itužbenega življenja.
Kaj pravijo v Šentvida
Šentviški občini je po novi a-Mitvi priključena nekdanja ‘^čina v Vodicah, dobili pa 50 'idi nekaj črnuškega ozemlja. f Prostorih šentviške občine je 'sdno izredno živo. Občani pri-*3jajo zaradi najrazličnejših tvan, ker se je zelo povečalo Mihovo zaupanje v občinski ihdski odbor. V letošnjem letu
0	se znašle občine v dokaj tež-t6m položaju. Ni bilo takšnih kedstev, kot so si želele. V Sent-ddu pa so se znašli in našli ^oje lastne vire. Popravili »o
nekaj vaških in gozdnih poti, ,4čeli so osuševatj okoli 200 ha Močvirnate zemlje. Pri vseh teh *lih jim pomagajo občani in jim ®ko ni treba trošiti sredstev
*	Proračuna. Težav pa ' seveda je manjka. Uslužbenci še niso l^voij strokovno usposobljeni ,ecej je celo takih, ki nimajo '|ti srednješolske izobrazbe. Da ‘j temu odpornogli, so štipen-'iraij nekaj dijakov in: upajo, da |°do sčasoma vendarle dobili °Mre uslužbence.
v občim deluje več svet »v,-J so se po začetnih težavah kaj J*bto znašli. Svet za gospodar* ‘Vo se v zadnjem času aktivne* 6 bavi z vprašanji obrtništva. Nedolgo tega so že odprli novo Mizarsko delavnico ter usluž-*°stno podjetje v Vodi .ah.
Dbčmski ljudski odbor tudi >o sodeluje z organi delavske-'M Upravljanja. Pogosto sklicuje ^edsednike delavskih svetov ali
*	se odborniki občinskega od-°ra udeležujejo sej delavskih vMtov.
Jud, zbori volivcev so bili to u'U v Senividu sila živahni. j°*ivci so se živo zanimali za J0 svojega ljudskega odbora, j m samo to. veliko pojasnil so leU tudi na vprašanja, k, si-
1	r ne spadajo v pristojnost, nji-l0ve občine.
Jjtvid ima svojo gimnazijo Lkar precej osnovnih šol. Nji-Ji šolski odbori pa ne rešujejo uiaterialnih vprašan) šole. . eb°lj se poglabljajo v vzgojna g rašanja. Tako so na primer v (Juazij; odpustili ravnatelja le Zahtevi šolskega odbora), ker ^ Paladino vzgajal v klerikal-duhu. Sodelovanje šolskih Jorov s šolniki je že dalo le-^ Plodove, saj so se tako učni kot položaj šol znatno ^'išali.
učino v Šentvidu pa čakajo Mio *:e?*Ce naloge. Urediti bodo vodovod, pokopališče in več stanovanjsk'li hiš. Pozornosti pa bodo v bo-Slr J moral,' posvetiti tud, delavcu Izobraževanju.
^°ščane tare stanovanjska ^ stiska
MbčjJ občinami v Ljubljani je a v Mostah v najtežjem po-^'Msla' Ta,ko vsai zatrjujejo ob-t>0 j,- P^borniki. Pred vojno in loj se ni kaj prida grasLia
v tem predelu Ljubljane. Dohiteti skušajo ostale občine, vendar zaradi pomanjkanja denarnih sredstev jim to ne uspeva tako, kot bi si sami želeli.
Zanimivo je, da v Mostah sploh nj stanovanj prve kategorije, največ pa je takih, ki spadajo med najslabše. Zato so sklenili, da bo s stanoz »njskim skladom razpolagala občina sama. Letos bodo uporabili za gradnjo stanovanj okoli 70 milijonov dinarjev iz kreditnega stanovanjskega sklada. Tudi šolo bodo morali razširiti, če tega ne bodo kaj kmalu storili, del meščanskih otrok he bo naišel mesta v svoji šoli,-
V	zadnjem času se je promet v gostinskih obratih znatno zmanjšat Zato so zaprli dva gostilni, v njih prostorih pa bodo odprli dijaško mehzo in mlečno restavracijo.
Industrijska podjetja so letos polletni plan v glavnem izpolnila. Hkratj s tem so skušala znižati cene svojim proizvodom, toda ponekod na račun družbenih dajatev. Pa ne samo to; e dveh podjetjih so razpravljali o tem, kako s-; bodo razdelili letni dobiček, k, ga nišo niti ustvarili Družbene dajatve so, jim zmanjšali (v Vulkanizaciji) zato, da sj bodo lahko zgradili higiensko— tehnične naprave.
V	moščanski občini so tud, že izvolili več potrošniških svetov, k: bodo poskrbeli, da lokale v katerih so posamezna trgovska podjetja, primerno razširijo.
Družbeno upravljanje~v občini
ni tako zaživelo, kot bi moralo. Člani upravnih odborov se premalo zanimajo za težave zavodov in ustanov, katere upravljajo. Nadaljevali bodo s strokovnimi in izobraževalnimi predavanji. Ne bi bilo tudi napak, če bi delavski sveti nekaj dni pred zasedanjem temeljito seznanili delovni kolektiv z vprašanji, kj jih bodo pozneje obravnavali.
Od vseh zborov volivcev, ki so jih letos imeli, je bilo nekaj prav slabo obiskanih. Zato so take zbore ponovno sklicali in se zlasti s kmečkimi prebivalci pogovorili o najvažnejših gospodar skih in notranjepolitičnih vprašanjih. Volivci bi želeli, da jih predstavnik; občinskega ljudskega odbora večkrat obiščejo. Radi bi včasih v svoji sredi tudi pozdravili republiškega poslanca.
Med nekaterima redkim, obiskovale, naSih gora Je mnogo takih, ki Se le s težavo znajdejo v čudovitem planinskem svetu. Marljivt gorniki zato stalno markirajo manj znane gorske poti
LJUDSKA TEHNIKA NA JESENICAH BI RADA POŽIVILA SVOJE DELO
Več pomoči potrebujejo
Na Jesenicah je veliko sposobnih in delovnih ljudi, ki bi radi sodelovali v posameznih klubih ljudske tehnike. Kovinarji, posebno mladi proizvajalci, nočoio držati rok križem in postopat, po ulicah. Občinskj odbor Ljudske . tehnike je zato skupaj z ostalimi klubi izdelal obsežen program poživi-
tve dela radio amaterjev, fotoamaterjev, brodarjev in kajakašev, modelarjev, jadralcev, . padalcev, motornih letalcev in motoristov in šoferjev. Veselja In pravega amaterskega idealizma je na Jesenicah in tudi v ostalih krajih in vaseh občine, posebno med mladino, vedno dovolj. Mladinci, z njimi
C
SPOMINI NA VELIKO TEKSTILNO STAVKO V KRANJU
3
Prav letos mineva 30 let, odkar je industrialec Horak ustanovil delniško družbo. V začetku je njegova tovarna delala v zelo skromnih razmerah in je zaposlovala le nekaj desetin delavcev. Ob nečloveškem izkoriščanju kranjskih delavcev pa je Horak in njegova družba jz leta v leto razširjala podjetje. Leta 1936, ko je v Kranju izbruhnila velika stavka tekstilnih delavcev, je delalo v tovarni že nad 300 ljudi.
V »Inteksu« dela še danes nekaj tovarišev, kj se dobro spominjajo teh časov in ki so pred 20 leti stavkali v veliki tekstilni stavki v Kranju. Kolektiv je ponosen na te svoje tovariše, ki so se že v predvojni Jugoslaviji borili za to, kar imamo danes: da smo postali iz naroda hlapcev narod gospodarjev, k; sami upravljamo z našim gospodarstvom in si sami režemo svoj kruh.
Bil sem v Kranju In spotoma sem stopil v »Inteks«. To seveda nj več ona stara Horakova tovarna. To je danes veliko in sodobno tekstilno podjetje. Tu Sem srečal tekstilnega delavca Staneta Mateliča, kj je bil med organizatorji stavke. Poprosil sem ga, da mi pove to in ono iz tistih težkih dni. Nekako takole mi je pripovedoval o velikih dogodkih pred 20 leti:
»Jugočeška je bila takrat največja tovarna v Kranju. V njej so dolaij tud, naši najboljši tovariši, ki so pripravljali stavko. Nestrpno smo čakali, kdaj
bo pisk sirene naznanil začetek bitke. Dne 20. avgusta 1936 točno ob dveh popoldne je zatulila sirena Jugočeške. Neki naši tovariši So tedaj stekli v kotlarno in tudi naša sirena je zapiskala. Delavci so se na ta znak zbrali
Ponosni smo nanje
na dvorišču In stavka se je začela. Nekaj ur je obratovala le še barvama in apretura, da so rešil; mokro blago, nato. je bila stavka popolna.
Takoj smo postavili stavkovni-odbor, iz vsake organizacije po nekaj članov. Ta stavkovni odbor je bil povezan s centralnim odborom. Pošiljal je svoje člane na sestanke v druge tovarne, iz teh pa s>o hodili v našo. Med seboj smo bili povezani tudi s kurirji, tako da so nam vsak čas zaupniki lahko poročal; o poteku pogajanj.
Po dveh dneh stavke je bil v Kranju skupen sestanek delodajalcev in strokovnih organizacij. Delavski zaupniki jn delodajalci so se sporazumeli, da bodo stavko prekinil; in da zaradi nje ne bodo nikogar odpustili. Cez dva dn; naj bi začeli z rednim delom. Ta sklep so obratni zaupniki sporočili delavcem, toda delavci so bUl
previdni. Kolektiv »Jugočeške« je sklenil, da bo stavkal naprej. Ta sklep je podprl tudi naš in drug; kolektivi. Stavka naj bi se končala šele takrat, ko bi bila sklenjena kolektivna pogodba.
Po teh sestankih nas je obiskal v tovarnj okrajnj podna-čelnik. Zahteval je, da se umaknemo za ograjo tovarne. Obljubil ie. da bo skrbel za to, da ne bodo nikogar odpustili. Mi pa smo vztrajali znotraj tovarne, češ dokler ne bomo videli kolektivne pogodbe, ne verjamemo pikomur več.
Zadnjo nedeljo pred zlomom stavke je bilo v »Jugobruni« veliko delavsko zborovanje. Poizkusi nekaterih omahljivih delavskih zaupnikov, da bi izprazni^ tovarne, so propadli. Nekaj dni kasneje pa so tovarno s silo izpraznili.
Ob štirih ponoči s° se pripeljali z vlakom moč n; oddelki orožnikov, k; so s solzi Inimi bombami, gumijevkami in puškinimi kopit; vdrli v »Jugoče-ško« in »Jugobruno* ter razgnali stavkajoče delavce.
Kljub koletivni pogodbi, kj je bila čez nekaj dni sklenjena, so v naši tovarn; po stavki odpustili 63 delavcev jn delavk. Mnogo so jjh odpustili zaradi ovadb in osebnega sovraštva. Velika stavka pred 20 leti Da nas je kljub vsemu prepričala, da kapitalistom ne smemo in ne moremo nikdar zaupati.«
Slavo Kobe
pa tudi mladinke, bi radi fotografirali, se vpzilj, s kajaki in kanuji po mimtfi in deročih vodah, bi se radj naučili Šofirati in bt radi sodelovali v modelarskih in drugih krožkih, nemalo pa jih je tudi. ki se zanimajo za jadranje po zraku in so navdušeni padalci.
Zato prireja avtomoto društvo stalno svoje tečaje, pa tudi njihova tekmovanja so vsa dobro obiskana. Fotoamaterji na Jesenicah so ftoznani in priznanj po domačih in inozemskih mednarodnih razstavah umetniške . fotografije; Slavko Smolej, Franc Torkar in številni drugi so priznani mojstri in so že prejeli zlata odlikovanja, pohvale ki priznana.
Novost pri delu Ljudske tehnike na Jesenicah so tudi modelarski krožki na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Lepo uspevajo tudi modelarski, fizikalni jn kemični krožki. V bodoče nameravajo vključiti v te krožke še več mladine.
Občinski odbor Ljudske tehnike bi za nadaljnjo zdravo rast tn razsoi Ljudske tehnike med delavsko mladino potreboval in tudi zaslužil več razumevanja pri merodajnih in več pomoči. Prepričani smo, da uspehi nikakor ne bi izostali, ker pri tako navdušen« in idealni mladini niti ne morejo.
-čič-
BOJ PROTI ŠKODLJIVCEM V
TOVARNI »SAVA« KRANJ ZAUPANJE SO ZLORABILI
Na eni zadnjih sej delavskega sveta tovarne »Sava« v Kranju so z vso resnostjo razpravljali o kraji y njihovem podjetju. Ob tej priliki so iz-' kij učili iz kolektiva Surla Janeza, Vrabca Rudija, Veternika Cirila vn Rozmana Jurija, ki so zlorabili zaupanje kolektiva in kradli. Delavskj svet je tudi skleni; storiti vse, da v bodoče prepreči kakršnokoli krajo. Izločil bo iz kolektiva vsakogar, k; bt se kakorkoli skušal nepošteno okoristiti z družbenimi sredstvi,	B, t
S O CIA LNA POLITIKA
PRIPOMBA K ZAKONU O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU
Kakšna
V šestem poglavju osnutka zakona o pokojninskem zavarovanju je razloženo, kako naj W se določale osebne pokojnine. Naj kar precej povem, da je marsikoga začudilo, ko je bral, da so delavci in uslužbenci razvrščeni spet po stopnjah kvalifikacije oziroma strokovne izobrazbe in da je to poleg starostne in delovne dobe temeljno merilo, po katerem se pridobi pravica do osebne pokojnine.
Spet . srečamo tu tisto »klasično« razvrstitev delavcev na nekvalificirane, polkvaiificira. ne, kvalificirane in visokokvalificirane delavce, o kateri smo si domala vsi na jasnem, da je preživela, da po njej ne kaže uravnavati odnosov v gospodarstvu in da je precej šablonska. In vsi smo si na jasnem, da taki razvrstitvi ni usojeno, da bi učakala starost. Pa vendar je zakonodajalec zgradil najvažnejša določila novega pokojninskega zakona prav na tisti razvrstitvi.
Pričakovali smo namreč da
bo po novem zakonu temeljno merilo za pokojnino plača, oziroma zaslužek delavca in uslužbenca. To bi namreč določanje pokojnin zelo poenostavilo in vsak delavec in uslužbenec bi si lahko hitro sam izračunal, kakšna pokojnina mu pripada. Drugič pa je plača merilo, ko-
Ocenjevanje delovnih mest po znanstveni metodi dobro poteka
Ocenjevanje delovnih mest po analitično-znanstveni metodi Je hilo do nedavnega pri nas redkost. Sedaj pa ocenjujejo delovna mesta po tej metod, že v 125 industrijskih podjetjih. Praksa je namreč pokazala, da ima ta način ocenjevanja celo vrste Iprednosti v primeri s sedanjimi oblikami ocenjevanja in je zei0 dobra osnova za uveljavljanje uspešne tarifne politike.
merila?
likšen delež prispeva delavec ali uslužbenec pri ustvaritvi narodnega dohodka. Takrat, k0 določamo plačo oeiroma tarifno postavko, upoštevamo stopnjo strokovne usposobljenosti, šolsko izobrazbo itd. Ko bi po novem zakonu določali pokojnino, pa spet ocenjujemo, koliko je delavec ali uslužbenec takrat, ko je delal, prispeval družbi, le da so ta merila v posameznih primerih dostikrat drugačna.
Stvar je videti res kaj enostavna in taka ureditev, da bi bila namreč plača, zaslužek oziroma tarifna postavka odločilni činitelj pri določanju pokojnine. Težave pa nastanejo takoj, če vso stvar le malo bolj premislimo. Kako bi določili na primer pokojnino delavcu, kii je bil upokojen takrat, ko je imel plače na primer 3.000 dinarjev in je bila taka plača v tistih časih kar lepa, danes pa 3.000 dinarjev ni veliko. S preračunavanjem bržčas ne bj daleč prišli.
Drugič pa je ves plačni sistem pri nas danes zgrajen na sistemu teh štirih kategorij kvalifikacij. Ce bo uveljavljen drugačen, bodo tudi merila za pokojnino lahko bržkone drugačna. V današnjih okoliščinah zakonodajalec kajpak ni mogel mimo tega in zato ostane določanje pokojninskih razredov po stopnjah 'strokovne kvalifikacije io šolske izobrazbe. Sicer pa je zakonodajalec tudi to upošteval, saj so po osnutku predvidene dopolnilne pokojnine. Le-te pa so odvisne od višine zavarovančeve plače.
Na sploh pa lahko rečemo, da bi s tem zakonom o pokojninskem zavarovanju precej pridobili, saj je v njem rešenih obilo stvari, ki so doslej delal« preglavice zlasti organom zavodov za. socialno zavarovanje, popravljenih pa je tudi vrsta precej krivičnih predpisov sedanjega zakona.	— e
V socialističn-i družbi tudi žene strežejo kompliciranim strojem. Medtem ko se je žena vsa posvetila delu, pa jo morda na tihem tare skrb, kako bo vsa utrujena po napornem poklicnem delu, uredila kopico drobnih gospodinjskih opravil. Vprašajmo se, kaj smo storili, da bd naše marljive delavke razbremenili.
Srn
Ot-
ta
šli
bi'
de
ho
be
te
n<
b<
k
JV
h
ci
t(
in
n
li
:0
n
t
2
>
J
{
: 1 : 1 (
j
Zavarovanje invalidov
2e dalj časa sta v razpravi osnutek zakona o delovnih razmerjih in osnutek zakona o pokojninskem zavarovanju. Prav gotovo bosta ta dva zakona s področja delovnega prava Znatno prispevala k izpopolnitvi našega delovno-upravnega sistema. Pred dokončno izgotovitvi-jo so zakonski načrti o posredovanju dela, inšpekciji dela in higiensko-tehničnj zaščiti
Nič manj važno ni delo komi-
sije, ki je Izdelala osnutek nekaterih zakonov s področja zdravstva; med drugimi zakon o lekarnah ter zakon o kopališčih in klimatskih zdraviliščih.
Tudi prvi načrt zakona o invalidskem zavarovanju je gotov. To, kar je bilo do sedaj precej zapostavljeno in čemur smo posvečali premalo pozornosti, t. j. rehabilitacija vojnih in delovnih invalidov, bo s temi predpisi urejeno.
Ijajo zakon o šolanju medicin' sikah in zdravstvenih kadrov, 0 zdravstvenih ustanovah itd.’ ,.
Ko bo vše te osnutke odobt*" Zvezni izvršni svet, bodo jesen1 * III. * * VI. predloženi odboru Zvezne Uu<^ ske skupščine. S tem bedo lZ' popolnjene velike vrzelj v n0'
šem socialnem in zdravstvene^1
zavairovanju.
Vse kaže, da bo skupščinski delavnost jeseni precej živa.
f
r
NOVOSTI V PREDLAGANEM NOVEM POKOJNINSKEM ZAKONU
Nedavno objavljeni predlog novega pokojninskega zalkona je vzbudil nepričakovano vediko zanimanje med našim-* delovnimi ljudmi. Samo v Sloveniji je šel predlog v pribl lino sto tiso-č izvodith med delavce, uslužbence in upokojence, saj sta ga koit posebno priilogo ponatisnila tako glasilo nažih sindikatov »Delavska enotnost« kakor tudi glasilo upokojencev »Upokojenec«. Seveda je razumljivo, da se zanimajo ljudje najbolj za to, kaj prinaša predlog tega zakona novega nasproti dosedanjim pokojninskim predpisom; zato ne bo odve<č, če bomo seznanili naše brailce z glavni mri novostmi, ki jih prinaša predlog v našem pokojninskem sistemu.
Pogoji za pridobitev osebne pokojnine
Pogoji za pridobitev polne osebne starostne pokojnine niso	spremenjeni	niti glede	potrebne pokojninske	dobe	ter	starost	65 let	za	zavarovanca oz.
bnora dopolniti za pridobitev pravice do polne starostne	pokojnine	35 let	vštevne	pokojninske dobe
(zavarovanka 30 let) in 55 let starosti (zavarovanka 60 let).
Pač pa so predvidene spremembe za pridobitev pravice do nepolne starostne pokojnine, za kar je biilo po sedanjih predpisih potrebno vsaj 15 let pokojninske	dobe	ter	starost	65 let	za	zavarovanca oz. .
55 let za zavarovanko. Predlog novega zakona prinaša tu bistvene spremembe, ki temeljijo v glavnem na gostoti delovne dobe, ki jo mora izpolniti zavarovanec v zadnjih letih aktivnega dela. Kolikor sta dopolnila zavarovanec 65 let starosti in zavarovanka 55 let starosti, pa imata vsaj 15 let pokojninske dobe, morata Imeti v zadnjih petih letih pred izpolnitvijo navedenih pogojev določeno gostoto delovne dobe, in sicer v vsakem od teh petih let najmanj po osem mesecev delovne dobe ali pa skupaj vsaj štiri leta In dva meseca, od katerih najmanj po štiri mesece v zadnjih dveh letih.
Pogoj gostote se omili »pri zavarovancih z vsaj 25 leti pokojninske dobe (oz. zavarovankah z vsaj 20 leti pokojninske dobe): tu je potrebno v zadnjih
petih letih vsako leto najmanj po sedem mesecev delovne dobe ali pa’ skupaj najmanj tn le^a iin P?* mesecev, od katerih najmanj po štiri mesece v zadnjih dveh letih.
Pogoj gostote delovne1 dobe v zadnjih letih pred izpolnitvijo pogojev za nepolno starostno pokojnino pa popolnoma odpade prj tistih zavarovancih, ki so dopolnili 30 alj več let pokojninske dobe (oz zavarovanke vsaj 25 let pokojninske dobe).
Predlagana ureditev stremi 'torej za tem, da bd pridobili pravico do nepolne starostne pokojnine samo tiste osebe, ki so bile v trenutku izpolnitve zahtevane starostne dobe v resnici delavci ali uslužbenci ah z njimi izenačene, osebe. Po sedanjih predpisih se je namreč dogajalo, da so posamezniki, ki so že davno izstopili iz delovnega razmerja, s kratkotrajnimi zaposlitvami po osvoboditvi pridobivali pravico do nepolne starostne pokojnine, čim so dopol-nd-li predpisano starostno dobo (65 oz. 55 let). V bodoče pa bo morala vaška laika oseba imeti v zadnjih petih letih določeno gostoto delovne dobe, kakor j« t-0 navedeno zgoraj.
Uvrščanje v pokojninske razrede
Sedanja pokojninski sistem predvideva, kot znano, različno uvrščanje delavcev in uslužbencev y gospodarstvu po eni ter državhrih in samoupravnih uslužbencev po drugi strani. Dočim so se delavci in .uslužbenci v gospodarstvu uvrščali po strokovni izobrazbi in delovn; dobi, so se državni in samoupravni uslužbenci uvrščali izključne po zadnjem plačilnem razredu, k? so ga imeli kot aktivni usilužbenci. Pokojninski razred- v gospodarstvu sn bili poleg tega odvisni od priznane pokoj minske dobe prizadetega, delavca ali uslužbenca; tako je bil uvrščen p. pr, kvalificiran delavec s priznano 15-letno pokojninsko dobo v KITI pokojninski razred, s 30-letno dobo pa v XI. pokojninski razred. Od osnove pripadajočih razredov se je šele izračunala starostna pokojnina v odstotku, glede na priznano pokojninsko dobo, kar znači, da
je pokojninska doba učinkovala dvakrat na znesek pokojnine. Razumljivo, da so bili zneski starostnih pokojnin pri delavcih in usilužbenci h v gospodarstvu, kj niso imeli daljše pokojninske dobe, izredno nizki.
Predlog novega zakona prinaša v sistem uvrščanja v pokojninske razrede biistvene spremembe. Predvsem izenačuje vse delavce in uslužbence najsi delajo v gospodarstvu alj drugod, v tem, da jih uvršča izključno po strokovm izobrazbi in delovni dobi, prt tem pa izključuje dvojno delovanje pokojninske dobe na način, kakor smo ga opisali zgoraj. Namesto dosedanjih dvajsetih pokojninskih razredov predvideva namreč samo devet razredov, katerih vsaki ustreza določeni stopnji strokovnosti: IX. nekvalificirani delavci in pomožni uslužbencu VIII. poakvalilicirani delavci. VII. uiužbenci z nižjo strokovno izobrazbo, VI. kvalificirani delavci, V. uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo, IV. visokokvalificirani delavci*
III. uslužbenci z viši0 strokovno izobrazbo, II. uslužbenci z visoko strokovno izobrazbo. I. zavarovanci, zaposleni na posebno odgovornih mestih
Uvajata se torej dve novi kategoriji strokovne izobrazbe in sicer kategorija uslužbencev z višjo strokovno izobrazbo (n pr absolventi višjih pedagoških šol, šol za socialne ‘delavce in podobno), ter
kategorija zavarovancev na posebno odgovornih mestih (n. pr. državni sekretarji in podsekretarji, redni univerzitetni profesorji in podobno). Odmerjanje starostne pokojnine se bo vršilo neposredno od pokojninske osnove pripadajoče kategorije, tako da odpade na ta način dvojno delovanje pokojninske dob« prt odmeri pokojnine. Kvalificiranemu delavcu s let) priznane pokojninske dobe se bo torej odmeril^ starostna pokojnina v višini 40 odstotkov od osnovo
VI. kategorije, kvalificiranemu delavcu s 30 let* vštevne pokojninske dobe v višini 85 odstotkov oo osnove iste vi. kategorije in podobno. Izven dvom3 je, dr. je takp odmerjanje po eni strani pravičnejše, po drug, strani} pa tudi mnogo enostavnejše od sf^ ^^-rn	ip zahteval dvojno preračunavanj
zneska starostne pokojnine pri delavcih in uslužbenci v gospodarstvu.
a
« S
BESEDA BR AL CE V
ŠE 0 »NEČEDNIH POSLIH«
V 26. številki našega lista *wio v rubriki »Beseda bralcev« objavili dopis iz Maribo-ra pod naslovom »Nečedni pošli«. Naslov je na osnovi vsebine dalo naše uredništvo. V dopisu, h kateremu je dalo naše uredništvo svoje pripombe, pisec govori o razmerah v sindikalni podružnici pri Zahodu za socialno zavarovanje V Mariboru, kjer krivično dele tekstilno in drugo blago, ki ga nabavljajo za svoje člane.
: Obenem s svojimi pripombami je uredništvo DE pozvalo Občinski sindikalni svet Maribor-Center, naj pregleda in uredi potrebno v podružnici. Občinski sindikalni svet je to storil, ugotovil, da dopisnik ni objektivno poročal o razmerah v tej podružnici. Naš Ust je te ugotovitve v celoti ; objavil v številki 28—29 pod naslovom »Resnica o nečednih Poslih«.
S tem smo menili, da je zadeva spravljena na pravi tir. Toda temu ni tako.
Takoj po objavi članka ^Resnica o nečednih poslih« smo prejeli dopis prizadete sindikalne podružnice, v katerem nas obveščajo, da so pod-; Pisniki članka »Nečedni posli« obžalovali in preklicali svoje Pisanje.
Nadalje smo prejeli overovljen prepis pismene izjave, katero je podal tov. Jereb Anton, ki je bil prav tako ini-ciator omenjenega članka. V tej izjavi se tovariš Jereb globoko kesa storjenega in trmastega vztrajanja pri svojem na sindikalnem sestanku. In končno se v posebnem pismu opravičujejo za nepremišljeno dejanje še posebej Jožica Ter-čic, Katica Antolič, Anica De-nac in Milena Anželj.
Kot sem dejal, smo menili da je s popravkom v članku ^Resnica o nečednih poslih« stvar postavljena na pravo mesto. Toda pred dnevi smo Prejeli od sindikalne podružnice pri zavodu za socialno Zavarovanje v Mariboru pi-
smo. ki sta ga podpisala predsednik Kerin Milan in tajnik Maks Horvat in v katerem med drugim pravita:
»Ker še do zadnje številke Delavske enotnosti popravka niste objavili, niti nam niste sporočili vzroka zadržka objave, Vas ponovno naprošamo in pozivamo, da popravek objavite, ker bomo sicer vložili tiskovno tožbo.«
Tako torej: Ali ste morda spregledali da smo v številki 28—29 obširno objavili »Resnico o nečednih poslih«? Kot kaže, vam to ne zadostuje. Zdi se mi, da želite na vsak način spokornih izjav. Ali se vam zdi to prav? Ali ni to morda pretiran pritisk na tovariše, katerim se nekaj ni zdelo prav, pa so to glasno izrekli. Res je, da ni bilo povsem točno in tudi napak, kar so napisali. Vendar ali je tre-
ba takoj lopniti z vsemi sredstvi po glavi teh tovarišev? Če bi vsi tako delali, bi sl nihSe ne drznil več reči besede, tudi takrat ne, če se mu zgodi krivica. In po pravici rečeno. Ko sem ponovno prebral vsa pisma in izjave, ki smo jih prejeli na omenjeni članek, se ne morem znebiti občutka, da je bil na pisce članka izvršen kaj hud pritisk, da je bila kritika njihove napake vse prej kot dobronamerna, da je bil postopek prizadetih, ki so v vodstvu sindikalne organizacije, vse prej kot human in tovariški.
Le to sem želel povedati, čeprav bi vsa stvar bila v ed-na globlje presoje in obdelave. Če pa to odbornikom omenjene podružnice ne zadošča, lahko uresničijo izrečeno grožnjo in nas postavijo pred sodišče. Pripravljeni smo vedno v takih primerih čiste vesti pristopiti k sodišču.
France Boštjančič
Ali se to še lahko dogaja danes?
Pri večjih gradbenih in drugih podjetjih se vsake pomladi oglašajo razni Brihtiči, Čardi-či... Ti »svetovljani« so se že nekdaj v stari Jugoslaviji preživljali na dokaj čuden način. Z raznimi pretvezami izvabljajo od podjetij, 'ki" rabijo sezonske delavce, da jim dajo na razpolago orodje, kuhinjsko posodo in denar, da si nabavijo živila ter preskrbe prevoz ljudi in njihove prtljage na delovišča. Vse to pa izvrše večkrat tako malomarno, da se podjetja praskajo za ušesi čez leto ali dve, ko jim ti ljudje odnesejo pete.
Večkrat čitamo o škandalih v kapitalističnih deželah, ko odkrivajo trgovino z belim blagom. Nad takim početjem se zgražamo in sprašujemo, ali je to še sploh mogoče. Konec koncev pa zaključujemo: »V kapitalističnih deželah je vse mogoče«.
Kaj boste pa rekli, če povem, da se nekaj podobnega
dogaja celo pri nas. Kako se to dogaja? Ti Brihtiči in Čardiči so točno poučeni, kje se bo gradilo. Pred pričetkom gradbene sezone začnejo brneti telefoni in razni Brihtiči in Čardiči vprašujejo, kdaj se bo pričelo z gradnjo, katero podjetje bo prevzelo gradnjo, koliko delavcev bodo rabili itd. Zatem začnejo ponujati podjetjem delovno silo, kolikor jo pač rabijo: 50, 100. lahko tudi 200 in več. To so širokosrčni ljudje.
Tedaj se pričnejo pogajanja. Ko so ta Zaključena, pripeljejo ti barantači delavce, ' brez opreme, brez jedilnega pribora. Vse to jim morajo preskrbeti podjetja, ako ne gre drugače pa na predujem. Ko so barantači opravili, pričnejo zopet iskat zaposlitve drugi skupini delavcev za drugo podjetje in tako naprej.
Brihtiči so stalno na poti in njih območje je široko, saj so
meje Jugoslavije od Triglava do Djcvdjelije.
Ce pa »povohaš« za njimi, od kod denar za potovanja in ro :košno življenje, zveš po »kanalih«, da si ti »mojstri« služijo mastne dohodke na ta način, da jim vsak delavec, ki mu najdejo zaposlitev, plača po 1000 din mesečno, skupina pa jim vrne potne stroške in daje brezplačnoOhrano, kadar pridejo na delovišče, da izterjajo od delavcev svojo desetino.
Na ta način si prikradejo tudi nad 150.000 dinarjev na mesec in to na račun žuljev zaostalih delavcev ali bolje rečeno njihovih tlačanov.
Podobni so primeri pri gozdnih delavcih iz Bosne. Tu prihaja njihov mešetar, ves v usnjeni opravi, z motornim kolesom inšpicirat svoje delavce po gozdovih, kjer garajo od
ranega jutra do pozne noči prt sečnji drv in spravljanju lesa na bosenskih konjičkih do kamionskih cest. Brž ko delo konča, gre s svojimi delavci in sestradanimi konjički drugam. Kadar pa pripelje ta barantač »svoje ljude« v naselje, je kaj širokosrčen. Najprej jih žene k brivcu, nato v trgovino, da jim kupi nove hlače in čevlje. Račun plača »gospodar«. Suhi in izčrpani delavci pa so hvaležni svojemu rejenemu »gospodarju«, da so se lahko V javni brivnici obrili in v trgovini dobili nove hlače in čevlje
Kako obračunavajo med se-* boj, nihče ne ve. To je tajnost. Kajti »gospodar« ne dovoli,^da bi podrejeni o tem govorili. Podjetje pa. ki izplačuje zaslužke »skupinovodji«, tudi n8 sprašuje, kako ta deli zaslužek svojim podrejenim. Vprašujemo se lahko, kako so ti izkoriščevalci zaostalih, njim pod* rejnik delavcev socialno zavarovani, kajti nikjer jih ni videti delati, pač pa se mastijo po gostilnah, pijejo in kvarta-jo. Na čigav račun? Vse to se dogaja pred nosom organot) delavskega upravljanja, pred nosom sindikata, pred nosom davčnih organov, inšpekcije
dela!

i Prejemki
S. J. Slov. Bistrica: Zaradi narave svoje službe mnogo potujete. Vendar vam uprava ne priznava dnevnic v polnem; znesku pa Čeprav izpolnjujete pogoje. Izgovarja se, da nima sredstev za kritje celih dnevnic. — Odgovor: Uredba o potnih stroških priznava uslužbencem in delavcem pravico do dnevnic, Ce izpolnijo pogoje. Na to pravico ne vplivajo sredstva. Ce teh ni, potem uprava ne sme odobravati službenih potovanj. Ce pa jih odredi kljub temu, potem je 'uprava dolžna poskrbeti za sredstva. Ker gre za zakonito pravico, ima delavec oziroma uslužbenec možnost, da jo uveljavi tudi sodnim potom in tožba bo uspešna, kajti sodišCe ne bo moglo upoštevati takih izgovorov, kakor jih omenjate v svojem pismu. Isto velja tudi za kilometrino. Zelo Čudno stališCe zavzema vaše vodstvo, Ce vas sili voziti motorno kolo ne glede na to, da nimate šoferskega izpita. To tudi ni razlog za to, da vam ne izplaCajo pripadajočo kilometrino.
B. F. M. Poleg rednih uslužbencev zaposluje agencija stalno še 30 do 40 honorarno zaposlenih oseb, veCinoma upokojencev. Ti delajo mesečno večkrat, tudi do 300 ur. Kljub taki stalni zaposlitvi pa vodstvo podjetja odklanja tem honorarcem pravico do deleža v plačah iz dobička. — Odgovor: Čeprav smo že veCkrat o tem pisali, naj ponovimo. V podjetjih »ho-. norarcev« ni in zato tudi ni nobene razlike v pravnem statusu »rednih« in »honorarnih« uslužbencev. Vsi so v rednem delovnem razmerju ne glede na to, kako so urejene njihove pravice. Na status prav nič ne vplivajo nekatere omejitve v pravicah iz socialnega zavarovanja tistih delavcev, ki so upokojeni, pa se zaposle. Zato lahko pritrdimo vašemu mnenju o izkoriščanju, če je vse res tako, kot pišete v svojem pismu- Napačno namreč ravna podjetje, če odreka pravico do udeležbe v plačah iz dobička' tistim uslužbencem. ki so sicer »honorarci« pa delajo redno polni delovni čas. Po posebnem razpisu Zvezne komisije za plače v gospodarstvu imajo tako pravico tudi ti tzv. »honorarni uslužbenci«, če izpolnjujejo pogoje po Sl. 61. uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodar.
VPRfiŠMJA m ODGOVORI 1-
skih organizacij, to Je, če so bili v poslovnem letu, za katero se dele plače iz dobička, najmanj 9 mesecev zaposleni v podjetju oziroma če so imeli do vklj. 31. decembra šestmesečno neprekinjeno zaposlitev v podjetju in so tudi tega dne še bili v delovnem razmerju. Priporočamo, da se obrnete na tajništvo za delo tamk. okrajnega ljudskega odbora in zadeva se bo ugodno uredila, seveda če je stanje takšno, kot ste ga opisali v pismu.
Sindikalna podr. gozd. del. Podčetrtek: Do maja ste v redu prejemali nadomestilo plač za deževne dni in sicer do 50% tarifne postavke, nekaj časa prej pa celo do 70%. Sedaj vam pa tega ne izplačujejo in tudi otroških doklad ne dobivate za deževne dni, ko ne morete delati. Smatrate, da je tako ravnanje nepravilno, saj ni krivda delavcev, da ne morejo delati. — Odgovor: Ločiti je treba prekinitev dela in zastoj. Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas prekinitve dela. kadar ta nastopi brez krivde delavca n. pr. zaradi takih vremenskih neprilik, da ni mogoče nadaljevati z delom. Za prekinitev dela pa se smatra samo tisti delovni dan, ko so delavci začeli z delom ali prišli na delo, pa so nastale vremenske prilike onemogočile nadaljevati z začetim delom. Samo za tako prekinitev, ki nastopi med delovnim časom v teku delovnega dne, lahko podjetje nadomestilo plače vračuna v lastno ceno. Prekinitev, ki traja zaradi deževja, snega ali drugih neprilik, več dni, pa ni prekinitev v opisanem smislu, temveč je zastoj, za katerega podjetje sicer lahko plača nadomestilo plače, vendar iz tistega dela dobička, ki ga ima podjetjema razpolago za plače nad plačami po tarifnem pravilniku. Za dneve, ko delavci ne dobe nadomestila plač. pa zavod za socialno zavarovanje ne sme izplačati otroškega dodatka.
Upokojitev
S. M. Hudikot: Od decembra 1954. dalje ste zaposleni kot kvalificiran gozdni delavec. Nameravate iti v pokoj, pa bi radi poprej vedeli, ali boste upo-
kojeni kot kvalificiran delavec. — Odgovor: Delavci se razvrste v pokojninske razrede po strokovni izobrazbi, ki jim je priznana ob upokojitvi, 6e so vsaj tri leta opravljali delo, za katero se zahteva ta strokovna izobrazba. Ce pa je delavec opravljal taka-dela manj kot tri leta toda več kot eno leto, potem se razvrsti po strokovni izobrazbi, ki jo je imel poprej, vendar v neposredno višji pokojninski razred od ti-skega, v katerega se razvrsti po delovni dobi. V vašem primeru bo treba najprej dokazati, da ste oprav, ijali taka gozdna dela, za katera se zahteva stopnja kvalificiranega (ne morda priučenega!) delavca. Dalje boste morali dokazati, da ste res — kvalificiran delavec. Ste morda delali kakšen izpit? Po teh dveh dokazilih šele bo možno presoditi, v kakšen pokojninski razred boste razvršeni. Domnevamo, da ste torej kvalificiran delavec, kot trdite in da ste tudi opravljali taka dela, ki zahtevajo tako visoko stopnjo strokovnosti. Ker ste opravljali taka dela vefi kot eno leto a manj kot tri, bi vam v smislu prej omenjenega pravila pripadal XIII. pokojninski razred pod pogojem, da imate nad 30 let delovne dobe, priznane za | starostno pokojnino. Ce pa bi opravljali kvalificirana dela kot kvalificiran delavec več kot tri leta. potem ’ pa bi lahko prišli v XI. pokojninski razred.
T. I. Laško: Najprej naj pripomnimo, da Je vaše vprašanje nekoliko preuranjeno, ker še ne izp-alnju- ; jote nobenega pogoja za starostno pokojnino. Težko pa je reči, kakšni bodo pogoji za razvrščanje in za določanje pokojnine takrat, ko boste izpolnili pogoje. Presojati zadevo po prednačrtu zakona o pokojninskem zavarovanju pa tudi nima smisla, kajti to je šele prednačrt in ta bo moral še skozi precej dolgotrajen ^postopek, v katerem bo vsestransko obdelan, preden bo zrel za — zakon. Po sedanjih predpisih bi lahko prišli največ v XII. pokojninski razred (kar hi nekako ustrezalo VII. kategoriji v prednačrtu), ker ste glede na svojo šolsko strokovno izobrazbo in po delu, ki ga opravljate, uslužbenec z n žjo strokovno izobrazbo in lahko to popravite samo. če si, pridobite višjo izobrazbo in če bi vr.sj tri leta tudi opravljali delo, ki zahteva takšno višjo izobrazbo.
UTRINKI

I
I
S


Ime lanskoletnega Nobelovega nagrajenca Ernesta Hemingwaya je danes nedvomno eno najznamenitejših iimen sodobne ameriške literature. Njegovo največje delo je gotovo roman na temo španske revolucije »Komu zvoni«, k.-, smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu. Poleg številnih romanov (med njimi »Zbogom orožje«) pa je Hemingway predvsem mojster novele iin tako imenovane ahort-story (kratke zgodtoe). Izbor teh zgodb smo pri nas dobili tudi skupaj z njegovo daljšo novelo »Starec in morje«, po kateri ima slovenska izdaja tud; naslov. (Med preve-denimi novelami v tej knjigi naj omenimo najbolj znano:. »Sneg na Kihmandžaru«), Pričujoča . Heming-wayeva proze »Svetloba v ljudeh« naj bo primer njegovih šhort-story — kratkih zgodb.
Vse je dišalo po koži, po strojenju, po opilkih. ISpuščal se je večer, ko sva prišla semkaj, in zdaj, ko nas je osvojil mrak, se je prikradel mraz in po lužicah na poti se je pričela delati ledena skorja.
Tu, na postaji, je bilo šest gizdalink, ki so čakalo Da vlak, in še šest belcev in štirje Indijanci. V čakalnici je gorelo v peči, zrak je bil zadušljiv, soba prepolna in polna dima. Ko sva vstopila, so vsi molčali tli okence za prodajo voznih listkov je bilo zaprto.
»Mar nimaš rok, da bi zaprl vrata?« je rekel nekdo.
Obrnil sem se, da bi videl, kdo je to rekel. Bil j.e neki belec. Imel je Lovske hiače, debelo, volneno škotsko srajco in gumijaste škornje kot jih nosijo drve.rji, toda n; nosil čepice, obraz je imel bled, roke pa bele in suhljate.
»Kako, mar jih nočeš zapreti?«	:	.. .
»Seveda jih bom, zakaj pa ne,« sem rekel med Uapiranjem.
■ »Hvala!« je rekel potem.
! Nekdo se je pričel posmehovati.
»Opekel si se ob nekakšnem prepirljivcu, zdaj pa ge izmotavaš, a?« mi je rekel.
»Ne.«
»E, potem se pa ne pusti,« je nadaljeval m pogle-JSal kuharja. »Ta pa ima to tako rad. h e, he!«
Kuhar je jezno obrnil glavo na drugo stran.
»Roke s; maže z limonovim sokom.« je nadaljeval moj sobesednik. »Nima se kaj bati, četudi jih pomaka ▼ lonec in pomiva posodo. Samo poglej, kako bele roke ima!«	,
Ena od žena se je glasno zasmejala. Bila je to ena najbolj obilnih in najbolj debelih žena, kar sem jih »ploh kdaj videl v življenju. Toda imela je svileno obleko spreminjajoče se barve. Bili sta še dve, skoraj podobni tej debelinki, toda prva je morala imeti gotovo tri sto petdeset liber. Ce jo je človek pogledal, ckoraj n: mogel verjeti svojim očem. Vse tri so imele enake svilene obleke. Skupaj s0 sedele druga ob drugi na klopi. Bile so ogromne. Druge dve' sta bili nekako bolj preprosti in lase sta imelj plavo pobarvane.
»Samo njegove roke poglej,* je nadaljeval človek In 7. glavo pokazal na kuharja.
Debela ženska je ponovno planila v smeh in se je Srsa tresla od glave db peta.
Kuhar jo je pogledal in ji naglo odgovoril: i »Hej, ti, odvratni kup mesa!«
Ta pa se je še naprej dobrodušno smejala Ini se tresla.
»Oh, moj gospod.« je rekla. Imela je zelo prijeten glas. »Oh. usmiljenj bog!«
Ostali dve dondj sta bili mirni in zadržani, pa tudi videti ni bilo, da bi bil j tako polni, čeprav, sta bili skoraj prav tako rejeni kakor tista najbolj rejena-Gotovo sta z lahkoto prenašali vsaka svojih dve-sto-petdeset liber. Obe sta bili nekako ponosni in saimo-dopadljivi.
Med ljudmi, razen kuharja in tistega, ki se Je obrnil name, sta bila še dva drvarja, eden, ki je poslušal z zanimanjem, toda plah, dva druga pa kot da bi se hotela pridružit; pogovoru, in dva Šveda. Dva Indijanca sta sedela na robu klopi, tretji pa je stal, naslonjen na zid.
Človek, ki se je pripravljal pridružiti se pogovoru, mi je tiho dejal:
»S tisto, dragi brat, bi bilo tako, kot če bi se Obesil na kopico sena.«
Nasmejal sem se in sporočil ..Tomu, kaj mi Je rekel.
»Prisegam ti pri Kristusu, da v življenju še nisem Videl kaj podobnega,* je rekel. »Poglej jih, vse tri!«
Tedaj je povzdignil kuhar svoj glas.
- r »Koliko Pa ste stari, fantje?«
»Jaz sem star šestinsedemdeset, mol prijatelj pa jih ima d e ve lin šestdeset,« je odgovoril Tom.
»Ah, ah, ah!«
^ Najdebelejša se Je skop j zlomila zaradi smeha-
Toda tudi med smehom je bil njen glas zelo prijeten. Ostali dve se nista smejali.
»Hej, čuješ, mar ne znata bit;- vljudna?« je rekel kuhar. »Vprašal sem vaju kar tako.«
»Nama je sedemnajst in devetnajst let,« sem dejal.
Tom se je obrnil k meni.
»Kaj pa ti je, za vraga?«
»Toda — pusti!«
»Lahko me kličete za. Aliče,« se Je vmešala debelinka in se spet zatresla.
»Tako vam je , ime?«; se je vznemiril Tom.
»Seveda,« je odgovorila. »Aliče, mar ne?« in se zagledala v tistega, ki je stal poleg kuharja.
»Aliče, da, da.«
»E, prav za vasuje ustvarjeno to ime,« je rekel kuhar.
»Kako pa je ime •vašima prijateljicama?« je vprašal Tom.	.-.i , v
»Hazel in Ethel,« j.e odgovorila Aliče.
Hazel in Ethel sta se nasmehnili. Nista bili preveč Inteligentni.
»Kako vam je ime?« sem vprašal eno od plavolask.
»Frances,« je rekla.
»Frances ... a priimek?«
»Frances Willson. Toda, kaj pa vas to briga?«
»A vi?« sem vprašal drugo.
»Oh! Ne izmotavajte se!« je rekla.
»Dajte, rad bi samo, da se spoznamo in sprijate-Ijimo,« je rekel-človek, ki Je govoril/»Ali ne marate, da bi bili prijatelji?«
»Ne!« je odgovorila tista s pobarvanimi lasmi.
»Prava furija,« je rekel človek. »Prava, resnična furijica!«
Plavolaska je pogledala svojo prijateljico, obrnila glavo in reki at 1 "»Prekleta govna!«
Aliče se je spet zasmej'ala in se tresla Po vsem telesu.
»Kaj pa je tu smešnega?« je rekel kuhar. »Vj se samo hihitate, toda v tem ni ničesar smešnega. Hej, fanta, kam pa potujeta?«
»A vi?« ga je vprašal Tom.
»Jaz grem v Cadillac,« je odgovoril kuhar. »Ali sta že bila kdaj tam? Moja sestra živi v Cadillacu.«
»Pomisli, človek ima sestro,« je rekel človek v lovskih hlačah.
»Alj hi lahko prenehali z draženjem?« je vzkipel v kuhar. »Ali se ne znate pogovarjati po človeško? A?« »CacHUac,-:počakaj, tam je .živel Steve Ketchel, tam Je prebival tudi AU Wollgast,« je rekel plahi.
»Steve Ketchel,« je zdrdrala ena od plavolask, kot bi jo navil. »Lastni oče ga je ubil. Da, za boga, njegov lastni oče. Toda takšnih ljudi, kot je bit>Steve Ketchel, zares ni več-«
»Ali mu mar ni bilo ime Stanley Ketchel?« je vprašal kuhar.
»Oh, kje pa!« je rekla plavolaska: »Vi pa res marsikaj veste o Stevu. Slišite, Stanley pravi, prosim '■ vas. Nikoli mu ni bilo ime Stanley. Steve Ketchel je ■ bil najbolj ljubeznivi in naj lepši človek na svetu. -Nikoli nisem še videla tako čistega, ■ tako belega »n • tako lepega človeka, kakor je bil Steve Ketchel. Ni-1; koli ni živel takšen človek. Hodil je kot tiger in bil imeniten kot nihče, širokih rok in nikdar ni zabavljal.« •
»Alj ste ga poznali?« je vprašal nekdo.
»Če sem ga poznala? Če sem ga poznala? če sem ga ljubila? In vi to sprašujete mene? Poznala sem ga bolje kot vi poznate kogarkoli na svetu in ga oboževala kot..vi obožujete boga. Bil je najbolj sijajen, najbolj imeniten, najbolj bel ih naj lepši človek, ki so je kdajkoli , rodil, evo, takšen je bil Steve Ketchel, in lastni oče ga je ubil kot psa.«
»AM ste bili z njim na kalifornijski obali?«
»Ne, poznala sem ga že prej. Bil je edini mož, ki sem ga ljubila.«
Vsi so s spoštovanjem gledal; pobarvano plavolasko, ki je vse to izpovedala teatralno in razburjeno, toda Aliče se je spet pričela tresti.
»Potem pa bi se morali poročiti z njim,« je rekel kuhar.
»Nisem hotela biti napoti njegbv; karieri,« je odgovorila tista s pobarvanimi lasmi. »Nisem mu hotela , biti ovira. Njemu ni bila potrebna žena. Oh, bog! Samo kakšen je bil ta človek!«
»Lepo je to od vas, da ste 'tako ravnali.* je pripomnil kuhar. »Toda, mar ga ni knokautiral Jack Jackson?«
»To je bilo tako, kako bi rekla, veste. Tista debela klobasa je stvar lepo izkoristila kot pravi izdajalec. Prav na deske je bil pas Jat Jacka Jacksona, tistega , umazanega pankrta, nebelca. Zares, ni ga bilo niti za njegov mezinec.«
Okence se je odprlo in pristopili so trije Indijanci, da bi*kupili vozne listke.
»Steve ga je vrgel na tla,« je nadaljevala tista a pobarvanimi lasmi. »Potem pa se je Steve obrnil, da bi se mi nasmehnil.«
»Zdi se mi. da ste mi rekli, da niste bil; v Kali-, forniji,« je rekel nekdo.	,	,•
»Pojdite, šla sem tja samo na ta dvoboj. Steve se je obrnil, da bi se m; nasmehnil, tisti črni pankrt pa, ki je prišel naravnost iz pekla, se je izvit, skočil in
(Nadaljevanje na 9. strani)
»delavska enotnost« • 17. avgusta 1956 • St. 34
KULTURNI ZAPISKI
PRED OBČNIMI ZBORI PROSVETNIH DRUŠTEV
Najvažnejše — izobraževanje
Izkušnje prosvetnih društev kažejo, da je uspešno delo društva v marsičem odvisno od pravočasnega in dobro pripravljenega občnega zbora. Prav zato je Predsedstvo Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev svetovalo vsem prosvetnim društvom, naj skličejo občne zbore v času med 15. septembrom in 15. oktobrom.
V nekaterih društvih prav te dni privravljajo občne zbo-fe sekcij, brez katerih si le težko zamišljamo uspel občni zbor društva. Dobro izvedeni občni zbori sekcij so dokaj trdno poroštvo za uspel občni zbor, kajti člani "ridejo na občni zbor pripravljeni in je zato razprava živahna in stvarna.
Na občnih zborih društev se kaže zanimiva značilnost — nekakšna trojevrstnost društvenih sekcij. To so v glavnem nedelavne sekcije, ki le tu in tam pokažejo znake življenja, zatem sekcije, ki se s trdno voljo, a z majhnimi izkušnjami prebijajo preko začetnih težav in končno sekcije, ki delujejo skoraj samostojno in skušajo tu in tam skoraj prerasti društvo. Te Zadnje so posebno izrazite v društvih, ki delujejo na razvitejših gospodarskih središčih, trnajo bogato tradicijo in po kvaliteti svojih prireditev izstopajo iz povprečja. Iz teh sekcij pogosto izide želja po Osamosvojitvi, češ da bi s tem kvaliteta njihovih uprizoritev znatno porasla in da bi k delu pritegnili še nove člane.
Avtorji teh želja navajajo kot dokaz, da je prosvetno društvo že preštevilno, da ne Viore posvečati enake skrbi t>sem sekcijam in da zato razvitejše ovira, namesto da bi ■ttni omogočalo organsko rast. Ker v teh željah doslej še niso uspeli, poskušajo tvorci teh [dej ustvariti v okviru društva čimvečjo samostojnost sekcij. Prizadevajo si, da bi tuieli lastne blagajne, .da bi Samostojno sklepali o gostovanjih in da bi le tu in tam obveščali upravni odbor o svo-
jem delu. Manj občutljivi pa so takrat, kadar dobi društvo skromno podporo. Takrat pa seveda za nekaj časa pokopljejo želje po samostojnosti.
Vse te prikrite in neprikrite želje pa močno škodujejo rasti celotnega društva. Naš ideal je še vedno močno razvito društvo, ki kot celota izvršuje pomembno kulturno in politično delo v svojem okolju. Ni najvažnejše kvaliteta ene sekcije, marveč kvaliteta celote. Pogosto tožijo vodje teh sekcij, da kaže odbor društva premajhno zanimanje za njihovo sekcijo, da bolj skrbi za vse ostale in da se čutijo zato krivično prikrajšani. Tudi skrbna mati bolj neguje šibkega otroka, kot pa njegove močnejše brate in sestrice. In tako je tudi prav. Marsikje pa opažamo drugo skrajnost, da preveč negujejo eno ali dve društveni sekciji, da je med njihovim delom in med dejavnostjo drugih sekcij precejšnja razlika. Najbrž tiči tudi v tem eden izmed vzrokov, da so knjižnice in izobraževanje na splošno bolj zapostavljene in manj razvite kot pa gledališke družine, pevski zbori in godbe.
Menimo da bo prav, če bodo letošnji občni zbori društev že določneje obravnavali izobraževanje, kajti o njegovi važnosti smo zadnje čase že precej razpravljali. Predvsem morajo društva vedeti, kakšne sile imajo na razpolago. Zato naj bo prograrn izobraževanja sestavljen že zdaj, s premislekom, da bodo poslušalci že vnaprej vedeli, kakšna predavanja bodo slišali v tej sezoni.
Takšna načrtnost nam obenem daje veliko večje zagotovilo za kvaliteto predavanj, saj bodo imeli predavatelji na razpolago veliko več časa za pripravo. V izobraževalnih sekcijah, kjer primanjkuje načrtnosti, tam tudi ne dosežejo večjih uspehov. Slučajnost lahko rodi le slučajen uspeh.
Zal imamo pri nas v izobraževanju odraslih še - skromne izkušnje. Prav zato bi v nekaterih društvih radi imeli razne priročnike, načrte predavanj, skratka kar najbolj točne učbenike za izobraževanje. Res nam podobnih pripomočkov primanjkuje, toda hkrati tudi vemo, da izobraževanja ni mogoče strpati v kalup in izkušnje in napotke mehanično prenašati na vsa društva. Izkušnje bodo rasle z delom, za uspešno izobraževanje je treba temeljito proučiti krajevne razmere in sredstva, ki so nam na razpolago. Hkrati pa ne kaže zametavati vseh tistih dobrih izkušenj predvojnih naprednih delavskih društev, kjer so z redkimi predavanji, a s pogostimi razgovori med člani vzgajala delavce za nov družbeni red.
Društveno delo potemtakem ne sme biti usmerjeno samo na sekcije, na njihovo dejavnost. Svojo dejavnost mora razširiti na vse področje, ki ga zajema. Ob tem pa ni važno samo število prireditev, marveč moralni, vzgojni uspeh, ki ga bo društvo doseglo s svojim delovanjem. Društvo bo tudi v bodoče moralo še bolj kot doslej — vzgajati in izobraževati.
KULTURNI DROBIŽ
Driunsiko društvo v Krajni v Prekmurju Je zelo delavno. Pred kratkim so se predstavili občinstvu s Kranjčevo. dramo »Pot do zločina«, ki zahteva zaradi globoke psihološke jn dramatične zasnove od igralcev mnogo znanja. Drama je precej težka in le redka podeželska družina ji je kos. Tudi Krajničanom se je to poznalo. Zlasti knjižni jezik in izgovarjava sta jim delala težave. Sicer pa so bili gledalci zadovoljni.	S-
Gornjebistriško dramsko društvo je prav tako neutrudljivo. Pred kratk-m so naštudirali igro »Peg, srček moj«, s katero so želi velik uspeh v domačem kraju. Na željo občinstva so ponovili tudi Miklovo Zalo.	S-
XXX
Lrcvrem čarni so pred kratkim spet prišli na svoj račun. Člani dramske sekcije prosvetnega društva Lovrenc so se to pot izkazali z dobro naštudirano komedijo »Zadrega nad zadrego«.
11. Zlata doba antične demokracije se je začela nagibati k zatonu v času peloponeških vojn, ki so se končale 404. leta pred našim štetjem s porazom Atencev. Ekonomska in politična moč Aten je bila zrušena. Toda njena umetnost je še vedno ostala na višini, čeprav se v njej rahlo čuti, da se tudi ona nagiba Jc zatonu. Manjka ji mirna vedrina in notranja moč, ki je dajala umetniškim delom prejšnje dobe svoj klasičen, veličasten izraz. To se najbolj jasno kaže v kiparstvu, ki postaja nervozno, strastno, včasih bolestno, postaja tako, kakršni so bili Atenci sami po porazu svoje cvetoče in napredne države. Duševni izraz, ki ga je umetnik hotel dati svoji figuri, mnogokrat išče ne samo z umetniškim prijemom, temveč se poslužuje tudi optičnih sredstev: igre svetlobe in sence, kar daje plastikam skoraj žensko mehkobo, gracioznost in ljubkost. Trije veliki kiparji te dobe so bili Skopaš, Praksitel in Lislp.
Na sliki: Glava Hermesa, ki drži v rokah Dioniza, delo kiparja Praksitela. To je eno izmed zelo redkih del grške umetnosti, ki ni ohranjeno v kopiji, temveč v originalu. Je tako dovršeno in tako polno lepote, da človek ob pogledu nanj skoraj ne občuti materiala, iz katerega je napravljeno.
Svetloba v ljudeh
silovito udaril. Steve bi namlatil tucat tajnih “ibaeanih Črncev.«
»Bil j« odličen boksar, nimam kaj reči,« je rekel '‘Tv ar.
j »Kaj sploh mislite,« je odvrnila tista s pobarvanimi »In ni več, zares, takšnih boksarjev. Kot bog. "eMn čist in lep in vitek in hiter kot tiger ali kot
»Posneli so ga tudi na film,« je rekel Tom.
, Vsi smo bili globoko pretreseni. Aliče se je vsa resla. Pogledal sem jo in opazil, da joče. Indijanci 0 odšli na peron.
»Bil mj je všeč, kot more biti le pravi mož,« je , adalj.evaja tista s pobarvanimi lasmi. »Poročena sva l*la v božjih očeh, pa tudj zdaj mu pripadam in mu v hi vedno pripadala in vsa sem njegova. Zame ni j^ž.no to moje telo. Lahko jemljejo to moje telo. pa pripada Steve Ketchelu. Oh, moj bog, to je mož!«
.Vsi so se počutili nelagodno. Bilo je otožno in ne-J-tno. Tedaj pa je Aliče med jokom in vsa tresoča spregovorila:
jj^Dmazana lažnivka! Nikoli v življenjiu se nisi niti aknila Steva Ketchela in to sama dobro veš « t^>h kako moreš reči kaj takega?« je oholo rekla 19 s pobarvanimi lasmi. |
»Dejala sem, ker je to čista resnica,« je odgovorila Aliče. »Jaz edina od nas sem poznala Steva Ketchela in doma sem iz Mancelone in tam sem ga poznala in to je resnica irt tj veš, da je to resnica in bog naj me na mestu ubije, če ni resnica!«
»Pa naj tudi mene takoj ubije!« je rekla tista s pobarvanimi lasmi.
»Resnica je, resnica je, resnica in ti dobro veš, da je resnica. Ne pa puhla izmišljotina in natanko vem, kaj mi je dejal?«-
»A kaj je rekel?« je napihnjeno vprašala tista s pobarvanimi lasmi.
»Rekel je: Aliče, punčka moja! Evo, tak0 je rekel.«
»Sama laž.« je rekla tista s pobarvanimi lasmi.
»Rekel je, rekel je. Tako je dejal-«
»Oh, kakšna laž, kakšna laž!« je rekla oholo tista s pobarvanimi lasmi.
»Ne, resnica je, resnica je, resnica! Pri Kristusu in devici Mariji, da je resnica!«
»Steve bi kaj takšnega nikoli ne rekel. N; tako govoril,« je rekla zmagovito tista s pobarvanimi lasmi.
»Resnica je,« je odgovarjala Aliče s svojim lepim glasom. »Povsem vseeno mi je, če verjameš ali pa ne.«
Nič več ni jokala in bila je mirna.
»Nemogoče je, da bi Steve sploh kdaj kaj podobnega rekel.«
»Rekel je,« se je nasmehnila Aliče. »In spominjam ee, kdaj mi je to rekel, kajti takrat sem res bila
punčka, prav takšna kot je rekel, pa tudj sedaj sem lepša od tebe, ti mesnato strašilo!«
»Tvoje žalitve me ne prizadevajo,« je rekla tista s pobarvanimi lasmi. »Ti, kup gnoja! Jaz živim v svojih spominih.«
»Ne,« je rekla Aliče s svojim blagozvočnim in milim glasom, »ti nimaš nikakršnih spominov, razen tistega, ko so ti izrezali jajčnike in da si od tedaj pričela serijo svojega vlačenja po bolnišnicah. Vse ostalo pa sa prebrala v časnikih. Jaz pa sem zdrava, zares zdrava in ti to veš in všeč sem moškim, četudi sem tako debela, in ti to veš, in jaz nikoli ne lažem, In tudj to dobro veš.«
»Pustj me v mojih spominih!« je rekla tista s pobarvanimi lasmi. »Mojim resničnim, prečudovitim spominom.«
Aliče jo Je pogledala, potem pa se obrnila k nam. Njen obraz je izgubil tisti užaljeni izraz in nasmehnila se je in njen obraz je postal skoraj najlepšj od obrazov, kar sem jih kdaj videl. Imela je lepo glavo, kožo mehko kot svila in čudovit glas in vsa je bila nekako ljubka in pravo dekle na mestu. Toda. moj bog, kako je bila debela? Bila je debela za tri ženske-Tom je videl, da jo ogledujem, pa je rekel:
»Vstani, pojdiva!«	n
»Na svidenje!« je rekla Aliče.
Zares je imela prijeten glas.
»Na katero stran gresta, fanta?« je vprašal kuha*
»Na nasprotno od tiste, po kateri nameravaš iti tlA mu je odvrnil Tom.	Prevedel D. 2* J
KU LTU RNI ZAPISKI
ENA IZMED TEŽAV STROKOVNEGA ŠOLSTVA
PREMALO PROSTORA
^ Navadno tuco pedagogi 'svoj sestavek: »Zdaj, ko se bodo šolska vrata na široko odprla ..jaz pa bi moral »široko« nadomestiti z »ozko«.
Znano je, da se je želelo vpisati v Srednjo tehniško šolo okrog^ 650—700 dijakov. Sprejemni izpit je opravilo preko 500 dijakov, sprejetih pa je bilo le 280—290 dijakov, tako da niso bili sprejeti niti dijaki, ki so izpit opravili z dobrim uspehom.
Ne bi govoril, kako je pedagogom pri duši, ko vidijo 14-ali 15-letnega fanta vsega objokanega, ker čuti, da so se rhu morda za vse življenje zaprla vrata, katere je želel dnevno odpirati, da bi postal strojni, metalurški, kemijski .ali elektro-tehnik. Ne bi govoril tudi o tem, kaj si mislijo člani delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, ko zvedo, da mladenič, katerega so mislili štipendirati, ni bil sprejet, iz enostavnega razloga, ker ni prostora. Rajši bi povedal to, da še ni dovolj, da je nekdo dobil štipendijo, če je bil sprejet v šolo in če ima veselje do stroke, marveč da je potrebno tudi preskrbovali-Sče za takega mladega, nado-bvdnega študenta.
Dom Tehniške srednje šole je največji dom te vrste v Sloveniji. Njegova kapaciteta znaša 450 do 500 dijakov. Že več let pa se v njem stiska 700 do 730 dijakov. Že dve leti je naval na dom tak, da lahko sprejme le tretjino do polovice reflektantov, ostale pa prepušča lastni iznajdljivosti. Tako kot doslej je tudi letos. Za sorejem v dom se je prijavilo skoraj celotno število sprejetih dijakov. Torej, na 82 izpraznjenih mest reflektira trikratno število novincev, " -prav je dom že sedaj prezaseden.
Kaj storiti? Lahko bi post i-Vi.U prednostne kriterije in najprčj sprejeli mladino brez obeh ali brez enega od staršev, socialno ogrožene, dijake, ki bodo na TSŠ redno nadaljevali študij, saj s štirimi gimnazijami nim.ajo še nobenega poklica, šele potem pa dati mesta (ki pa so že zdavnaj pošla) tistim, ki sicer že imajo svoj poklic, pa bi se v njem radi izpopolnili, tudi zato, ker rc' l-jo podjetja njihovo boljšo izobrazbo. Toda kako dopovedati ukaželjnemu človeku, da je prav za njega zmanjkalo prostora., ali pa starejšemu elek-, tro ali strojnemu inštalaterju, rudarju, mizarju, da ne bo mogel v mojstrsko šolo, za katero se je pripravljal leta in leta, zbiral dinarje in se končno odločil, da zapusti ženo in otroke in postane mojster ali rudar-■ ski nadzornik?
Tako stanje ima lahko v bodočnosti zle posledice za rast tehničnih kadrov. V Sloveniji je samo ena Tehniška srednja šola, prav tako pa je tudi ena Tehniška visoka šola. Doslej je bilo razmerje srednjih in visokih kadrov v proizvodnji smiselno, podobno kakor v ostalem svetit. Navedene težave pa. lahko povzročijo, da se bo to razmerje porušilo v škodo srednjih strokovnjakov in torej tudi proizvodnje. Taka
nesorazmerja bomo kmalu imeli (kolikor jih že nimamo) pri zdravstvenih delavcih, kmetijskih strokovnjakih, da ne omenim veterinarstva, kjer bo kmalu na enega veterinarskega tehnika odpadlo 7 in več veterinarjev.
Marsikdo se sprašuje, kje so Vzroki za tako stanje. O tem se je že večkrat govorilo, malo pisalo (časopisi ne sprejemajo radi takih člankov), še manj pa ukrepajo. Lansko leto je bila na problem opozorjena javnost štajerskega področja v članku, ki ga je objavil »Večer«. Tu je bilo govora o prenatrpanosti šole in doma in o brezupnosti za bodoče šolsko leto. S tem člankom je. dopisnik hotel pokazati in dokazati, da ni dolžnost samo ljubljanskega okraja, da skrbi za strokovno izobraževanje vse slovenske mladine, da daje sredstva za vzgojitelje in investicijsko vzdrževanje za okrog 40 vzgojnih ustanov in dijaških domov, ki v glavnem sprejemajo mladino iz vseh krajev Slovenije itd.
Že takrat je člankar pozival OLO, podjetja in ustanove, da naj store za svoje kadre nekaj več, kot le to, da jim morebiti oskrbe štipendijo in jih pošljejo v Ljubljano. Ti ljudje morajo vendar nekje stanovati, se hraniti in predvsem učiti. Mariborski okraj je sklenil rešiti to vprašanje z ustanovitvijo Tehnične srednje šole za elektro in strojni odsek, pa je menda ostal na pol poti. Mnogi se boje, da novousta-novliena šola ne bo imela stro-
kovnjakov. Vendar, če jih imamo za proizvodnjo, ni vrag, da si jih ne bi vzgojili za šolo. Jasno, novoustanovljena šola ne bi smela biti samo stvar mariborskega okraja, marveč tudi vseh ostalih, predvsem murskosoboškega, ptujskega in morda še celjskega, njihovih prosvetnih organov in njihovih strokovnjakov, podjetij in ustanov. Ne od časa, marveč od skrbi zanjo bo odvisno, ali si bo kmalu ustvarila tradicijo — ugled. Saj če pogledamo Ijani, lahko ugotovimo, da ne Tehnično srednjo šolo v Ljub-more biti več šola, s svojimi 1600 dijaki, marveč, da je prej tovarna raznih tehnikov in
mojstrov (internat pa kasarna).
Ne glede na to, ali bomo v bodočnosti imeli eno ali dve taki šoli, bo treba povečati skrb za ustanove. Res je, da obstaja fond za kadre in da se iz njega finansirajo nekatere potrebe takih ustanov. Vendar do sedaj je bila Tehnična srednja šola mačehovsko obdarovana, internat (dom) pa še bolj Za primer bi samo navedel, da so gradbinci oskrbeli Domu gradbene srednje šole, ki je bil zgrajen 1950. leta in ima kapaciteto 350 dijakov, 9 milijonov dinarjev, dom TSS, ki ima prostora v starih samostanskih stavbah, pa je dobil
lani 520.000 dinarjev in letos
1.300.000	din — skupaj torej le
1.820.000	dinarjev, kar vsekakor ni v nobenem razmerju potreb.
Napačno bi bilo gornje navedbe smatrati kot dokaz brezizhodnosti iz nastalih težav. Nobena stvar ni tako dobra, da ne bi mogla biti boljša in nobena tako slaba, da ne bi bila lahko še slabša. Okraji, podjetja in ustanove ali njihova združenja bodo morali slej ko prej misliti tudi na gradnjo šol in domov.
Na to bo treba misliti in ne pozabiti, da smo dijaku dolžni oskrbeti tudi kje bo stanoval, se hranil in učil.	B.
ZADNJI USPEŠNI NASTOPI PROSVETNEGA DRUŠTVA »POŠTAR« IZ LJUBLJANE
PLODOVI DELA
Posebno v letošnji sezoni so se člani našega pevskega zbora, orkestra in vokalnega okteta marljivo pripravljali, kajti v načrtu je bilo gostovanje v Beogradu, Novem Sadu ter nekaj koncertnih nastopov izven Ljubljane.
Prosvetno društvo »Poštar« se je odzvalo vabilu KUD »Djoka Pavlovič« iz Beograda. Dobro pripravljeni, a nekoliko zaskrbljeni smo odpotovali iz Ljubljane dne 14. junija, ker smo vedeli, da beograjsko občinstvo zelo kritično ocenjuje umetniške skupine, posebno iz Slovenije.
Na koncertu v Beogradu — dne 15. junija je že uvodni na-
stop našega orkestra izzval navdušeno odobravanje občinstva. Vsi smo vedeli, da bodo tudi ostale skupine uspele. V resnici sta bila deležna enakega priznanja tudi mešani pevski zbor za samostojen nastop in za nastop s sodelovanjem orkestra. Zlasti je navdušil poslušalce nastop vokalnega okteta, ki se je predstavil v slovenskih narodnih nošah in predvajal slovenske narodne pesmi.
Tudi v Novem Sadu, dne 16. junija, so doživele naše skupine prisrčen sprejem tamošnje-ga KUD »Ivan Klarič«, a pri koncertu prepričevalen uspeh.
Naš mešani pevski zbor je dne 11. julija nastopil v Radiu Ujubljana ter predvajal umetne in narodne pesmi, vokalni oktet pa svoj program naslednjega dne. Oba nastopa stA odlično uspela.
Nadaljnji koncert mešanega pevskega zbora, orkestra in vokalnega okteta je bil dne 14. julija 1956 v Brežicah, ki
je po splošnih izjavah in naknadni pismeni zahvali nadvse lepo uspel ter je bil kljub neugodnemu datumu zelo dobro obiskan.
Za vse te. uspehe ima največje zasluge neumorni zborovodja in dirigent tov. Vračko Anton.
Prosvetno društvo »Poštar« se je rade volje odzvalo tudi povabilu Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana - Center za sodelovanje pri kulturnem delu proslave Dneva vstaje —■ dne 20. julija na vrtu Doma JLA. Godba na pihala, mešani pevski zbor in recitator so * izbranim sporedom navdušili številno občinstvo, ki se je tako dalo priznanje sodelujočim in organizatorjem te lepe proslave.
V jeseni bodo naše kulturna skupine nadaljevale z gostovanji v nekaterih krajih izven .Ljubljane, obenem pa bodo študirale nov program za nastope v naslednji sezoni.
PISMO Z JAVORNIKA
PRIPRAVE ZA PRAZNIK
• Sleme z Jalovcem v ozadju.
V planinah naleti popotniik na čudovite pri rodne lepote, ki ga obogatijo za nova. nepo-z.'*bna doživetja. Tudi fotograf-umetmK najde v gorato obilo motivov za svojo kamero.
Kakor vsako leto, bodo ja-vorniški valjavci in drugi že-lezarji tudi letos praznovali svoj vaški praznik, 4. september, kot spomin na 4. september leta 1941, ko so za zidom pokopališča na Koroški Beli Nemci ustrelili pet talcev. Na Javorniku in v Koroški Beli se na praznik pripravljajo vse organizacije in društva.
DPD Svoboda Franceta Mencingerja na Javorniku pripravlja z drugimi organizacijami in društvi kidturni teden, ki bo trajal od 1. do 9. septembra. Razen pevcev, godbenikov, recitatorjev, bodo nastopili tudi cicibani, pionirji, člani Zveze borcev, strelci, telovadci in športniki. Dramski igralci in recitatorji bodo posredovali delovnim ljudem Cankarjevo besedo, opero Tam za gorami, Cankarjevega Hlapca Jerneja in Borove Raztr-gance. Za vse te prireditve vlada že sedaj na Javorniku posebno zanimanje.
Prireditve bodo dosegle svoj višek s komemoracijo pri grobovih prvih talcev. Proslave v okviru kulturnega tedna bodo
tudi nekak uvod v teden, bodo jeseniški in javorniSki koinnarji skupaj s kranjskim* tekstilci praznovali dvajsetletnico velikih tekstilnih stavki ki so leta 1936 zajele vso Slovenijo in pri kateri so tudi je' seniški in javorniški kovinam ji igrali pomembno vlogo.
hABERK!
V Liibojaft so g(*sfcOfvaJH Svobode vl Ptuja. Nas topili pevci m godba, na pihala. Cl**L ptujske Svobode so podarili ^ tej priložnosti Liboj čanom sl'*^ ptujskega gradu. V kratkem rr Svobode Liboje vrnila Ptujčan^ obisk.	Q
Svoboda Center ta Trbovelj * resno pripravlja na otvoritev £ vega delavskega doma. Gledal?1 družina bo za otvoritev rila Cankarjeve »Hlapce«, me®2 pevski zbor »Slavček« pa že ča,sa vztrajno študira pod stvom dirigenta Jožeta Skrin.1^ • ja Forsterjevo opero »Gorenl^ slavček«. Moški pevski zbor ja« bo za 25. obletnico svoJ«?^ obstoja priredil slavnostni K cert. V slavnostnih dneh bo ^ stopil tudi s im fon ioni orke® godba na pihala s samostojo ^ koncertom, gostovala pa bo c ^ gledališka družina Svobode ^ Trbovelj z dramo »Steftalo«3 * nažerija«.
‘Delavska enotnost« • n. avgusta istse • st. 34
OB ROBU DOGODKOV
O
KONFERENCA O SUEZU
Včeraj se je v Londona začela konferenca o Sueškem prekopu, ki so jo sklicali zunanji ministri Velike Britanije, Francije *n Združenih ameriških držav. Dvaindvajset držav je poslalo na *o konferenco svoje predstavnike, dve ''državi (Egipt in Grčija) ka sta odklonili udeležbo.
V uradnem sporočilu, ki ga je ob tej priložnosti izdala grška tdada, je rečeno, da je vlada kraljevine Grčije vsestransko pro-očila sueški problem in koristnost svoje udeležbe na konferenci Londonu ter sklenila, da povabila ne bo sprejela zato, ker so tazmere, v katerih je bila sklicana ta konferenca takšne, da Grčija ne bi mogla s svojo udeležbo konstruktivno prispevati k rešitvi sueškega vprašanja.
Predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser pa je odklonil udeležbo na londonski konferenci z utemeljitvijo, da je eUj te konference »ponižati egiptovsko ljudstvo in mu vsiliti diktat pod grožnjo gospodarskega in vojaškega pritiska«.
Naser je dejal, da je bil pred dnevi pripravljen sporočiti, da bo Egipt sodeloval na londonski konferenci, ker je hofel dokazati, kako mu je pri srcu stvar miru in kako želi, da bi mednarodne spore mirno reševali. »Pozneje, zlasti po govoru, ki ga )e imel angleški ministrski predsednik Eden, pa sem spoznal,« je dejal Naser, »da je cilj londonske konference ponižati egiptovsko ljudstvo.« Naser je grajal obrekovanje in zastraševanje, h kateremu so se zatekle nekatere zahodne države, in dejal, da ‘Velika Britanija ni pobudnik gonje proti Egiptu zato, ker je z nacionalizacijo Sueškega prekopa izgubila 5 ali 6 milijonov funtov letnih dohodkov, ampak zato, ker imperialisti smatrajo Sueški prekop za področje svojega vpliva. Zato je povzročila nacionalizacija Sueškega prekopa v Londonu in Parizu tolikšno Razburjenje«.
Nadalje je Naser dejal, da je egiptovska vlada nacionali-*irala le družbo Sueškega prekopa, ne pa samega prekopa, ki je del nacionalnega egiptovskega ozemlja. Potem je Naser omenil deklaracijo o Sueškem prekopu, ki so jo objavile tri zahodne Velesile in dejal, da so te države popolnoma molče prešle prek Prvega dela osmega člena anglo-egiptovske pogodbe iz 1954. leta, v katerem je govora o absolutni egiptovski suverenosti nad Sueškim prekopom. Tri zahodne velesile so v svoji deklaraciji omenile le drugi del tega člena, ki omenja »mednarodni pomen« Sueškega prekopa.
Predsednik Naser je potem grajal vojaške priprave zahodnih •itžav in zatrdil, da se zaradi njih egiptovsko ljudstvo ni ustrašilo. »Ves egiptovski narod,« je dejal Naser, »je pripravljen Preliti za obrambo Egipta zadnjo kapljo krvi. Pripravljeni smo na takšno vojno, kakršno bije sedaj alžirsko ljudstvo in kakršno
bilo junaško vietnamsko ljudstvo. Mi želimo živeti v miru, “e bomo pa se obotavljali, če bo treba branili našo domovino. Pa naj bi bila cena za to kakršna koli.«
Predsednik Naser je tudi dejal, da bodo narodi Srednjega 'n Daljnjega vzhoda kot en mož podprli Egipt, ki nima nobenih 0svajalnih želja in je odkritosrčen pristaš samoodločbe vseh na-Rodov sveta. »V Združenih narodih kakor tudi v Bandungu in na Brionih smo razglasili, da se zavzemamo za mirno poravnavo mednarodnih sporov,« je dejal Naser, »toda francoska in Angleška vlada sta daleč od tega, da bi ugodno sprejeli ta na-Reia. Mi se bomo borili in če bo treba tudi umrli za obrambo naše neodvisnosti, naše suverenosti nad Sueškim prekopom in za Pravice našega ljudstva, da živi in dela v miru.«
Predsednik Naser je tudi izjavil, da egiptovska vlada v se-“nnjih okoliščinah ne ocenjuje londonske konference kot mednarodno konferenco, ki je pristojna sprejemati skiepe o Suezu. Egiptovska vlada pa je pripravljena v skladu z Ustanovno litino OZN organizirati z drugimi vladami, podpisnicami carigrajske konvencije iz leta 1888, novo konferenco, na kateri bi ‘»delovale vse tiste države, katerih ladje plovejo po Sueškem Prekopu. Na tej konferenci bi se domenili o novem sporazumu 0 Sueškem prekopu, ki bi zajamčil svobodno plovbo po tej mednarodni morski poti.
Egiptovsko stališče do sueškega problema so pozdravile števne države. V Neve Delhyju so zlasti pozdravili tisti del Na-‘»Rjeve izjave, v katerem je govora o konferenci vseh tistih jjržav, katerih ladje plovejo po Sueškem prekopu in na kateri ' Podpisali novo konvencijo o svobodni plovbi. Indijski politični Rogi so Naserjevo izjavo ocenili kot »zelo konstruktiven in ‘azumen predlog za odstranitev sueške krize«. Tudi v Pakistanu, ha Cejlonu, v Indoneziji in v številnih azijskih, afriških pa tudi ®vRopskih državah, je Naserjeva izjava naletela na ugoden od-*nev zlasti zato, ker pušča odprta vrata za nadaljnje razgovore.
v, V Londonu so se sestali predstavniki 22 držav, ki pa sue-“Oga problema ne bodo mogli rešiti, kajti internacionalizacija »ga prekopa, katero predlagajo zahodne velesile, ni rešitev, ki i V m°g|a mirno poravnati spor. Konferenca v Londonu se bo »ko končala s splošno deklaracijo o svobodni plovbi po Suezu, c bo pa mogla prisiliti Egipta, da bi se odpovedal svojim su-|.erenim pravicam in da bi preklical sklep o nacionalizaciji.
Ružba Sueškega prekopa je lastnina egiptovskega ljudstva in jj’ j® sile, ki bi ljudstvu Egipta vzela to družbo, ni sile, ki bi silila Egipt, da bi se odpovedal svoji suverenosti in svojim Sv^*»am do Sueškega prekopa. Gre le za to, da bi zagotovili Ij »»»dno plovbo po tem prekopu, najboljše zagotovilo pa bi bila w ^»eUa, ki bi jo podpisale vse tiste države, .katerih ladje v®jo po Sueškem prekopu.
TOVARIŠ TITO O SUEŠKEM VPRAŠANJU
Nihče ne more Egiptu odrekati pravice, da nacionalizira Družbo Sueškega prekopa
O sue&kem vprašanju in k>ndon_ Bki konferenci, ki so jo sklicale tri zahodne velesile, je tovariš Tito dejal:
»Predvsem želim poudariti, da je naša država legi tempi pomorski naslednik bivše Avstroogrske in njem ih pravic, temelječih na konvenciji iz leta 184$ Pa tud; ne glede na to je Jugoslavija ena izmed pomorskih sredozemskih dežel in zato je neposredno zain-teresirama na plovbi skozj Sueški prekop.
Spričo tega nas zelo preseneča, da so tri velesade, ki so sklicale londonsko konferenco, popolnoma prezrle interese naše države V tem pogledu in njeno pravico, da sodeluje na sleherni konferenci, kj bi obravnavatla vprašanje plovbe po tem prekopu. To, kot je videti, ni slučajno, kajti na konferenco niso povabili tudi drugih dežel, ki imajo iste ali podobne interese, to pa meče senco na pobude, namene in uč nkovi-tost predvidene konference.
Enostransko obravnavanje stvari jn sploh prenagljenost, ki so jo organizatorji konference izpričali, je treba tem bolj obžalovati, ker je istočasno prišlo do uveljavljenja določemiih gospodarskih ukrepov in do groženj, da bodo zoper Egipt uporab Ij s -lo. Vse to se je dogodilo v času, ko mednarodna napetost postopoma popušča. S tem je nastala sprememba mednarodnega vzdušja, ki pa se ne tiče samo treh dežel, ki so siklicale konferenco, marveč tudi vsega sveta, zaihte-resi ranega na ohranitvi miru. Takšno ravnanje neogibno pomeni. da je bil zadan udarec Združenim narodom in vsem doseda-
nj.m 'naporom za popuščanje mednarodne napetosti in ohranitve svetovnega miru.
Kar zadeva nacionalizacijo sueške družbe, smo mnenja, da nihče ne more odrekati suvereni državi pravice, da bi na svojem ozemilju nacionalizirala karkoli, če sodi, da je to v prid ljudstvu n suverenosti države. V tem primeru je to še bolj jasno, ker gre dejali,siko za egiptovsko družbo, za kamero so veljavni egiptovski zakoni.
Na kooey o se želel reči, dži sodimo, da način, kako. so sklicali londonsko konferenco. in vzdušje, ki je nastalo spričo grožnje, da bodo uporabili silo. onemogočala tudi drugim zainteresiranim deželam, da bi zaupale konferenc, Poudariti je treba, da nobena konferenca ne more razpravljati o pravne: Egipta do nacionalizacije sueške družbe, in o tistem, kar ta pravica vsebuje, vštevšj upravo in zagotovitev svobodne plovbe po prekopu. Mednarodna konferenca lahko razpravlja samo o pogojih za uveljavljanje načel svobodne plovbe, n s;cer ob enakopravnem sodelovanju Egipta, ne da bi Egiptu vsililj sklepov.«
INDIJSKO STALISCE
Grožnje in sila ne sodijo v naše čase
Indijski mini® trski predsednik Nehru je sporočil, da se bo ln-diija udeležila konference o sue_ škem problemu, pripomnil pa je, da je indujska vlada prepričana, da s svojim sodelovanjem na tej konferenci ne bo škodovala ko-r stlm, suverenim pravicam in dostojanstvu Egipta.
Ko je Nehru govoril o zadnjih dogodkih glede Sueškega prekopa, je poudaril, da stoji svet pred »hudo krizo ki bi utegnila privesti do spopada, katerega posledic ni moč predvidevati.« Nehru je dejal; da je zdaj zre dno važno. da si prizadevamo vzpostaviti mimo vzdušje ter da proučimo to vprašanje pametno in brez strasti. »Kjer vlada strast, tam je stvarnj problem potisnjen v ozadje.«
Ko je obširno govoril o zgodovini sueškega spora, je Nehru izrazil prepričanje, da gre pri tem problemu pravzaprav za dve te-meljni vprašanji:	prvič, stališče
SOVJETSKA NOTA O SUESKEM PROBLEMI
Najprimernejše mesto za razpravljanje o prosti plovbi po Sueškem prekopu je Organizacija združenih narodov
Sovjetska vlada je v posebni noti sporočila,♦ da se bo udeležila londonske konference o Suezu. Nota pravi, da skušajo vlade zahodnih držav izpodbijati zakonitost sklepa egiptovske vlade o nacionalizaciji sueške družbe. — »Nikakor ne drži zatrjevanje zahodnih držav, da je sueška družba mednarodni organ in da zato egiptovska vlada ne more spremeniti njenega statusa.«
Sovjetska nota pravi, da je nacionalizacija premoženja kakršnega koli podjetja na ozemlju določene države notranja zadeva te države. Prenos premoženja bivše sueške družbe v roke egiptovske države ne pomeni nobene spremembe v režimu plovbe skozi Sueški prekop. Vlada Sovjetske zveze je sprejela na znanje izjavo egiptovske vlade, da nacionalizacija sueške družbe sploh ne bo vplivala na ustrezajoče mednarodne obveznosti Egipta.
»Britanska in francoska vlada sta začeli izvajati surov in neupravičen pritisk na Egipt, uporabili sta gospodarske sankcije in sporočili, da bosta pripravili svoje pomorske sile za akcijo v bližini Sueškega prekopa.«
Sovjetska nota ugotavlja, da bi pomenilo odkrito vmešavanje v egitovske notranje zadeve, če bi konferenca kakorkoli poizkušala
razpravljati o omenjenem sklepu egiptovske vlade.
Sovjetska nota nadalje graja izbiro držav, ki naj bi se udeležile londonske konference To izbiro ocenjuje kot pristransko in dodaja, da sta si Velika Britanija in Francija s tem hoteli zagotoviti večino za sprejetje svojih predlogov.
Po mnenju sovjetske vlade bi konferenca morala biti v Kairu. Najprimernejše mesto za razpravljanje o prosti plovbi po Sueškem prekopu pa je Organizacija združenih narodov.
nasproti suverenim pravicam Egipta, in drugič, mednarodni enačaj te pomdrske pote. Suverene pravice Egipta niso bile ogrožene s prvotno konvencijo o Sueškem prekopu, podpisano leta 1888, niti s sporazumom med Veliko Britan jo n Egiptom jz leta 1854 Kar pa se teče same nacionalizacije. egiptovski sklep nekoliko a*ntidatira prevzem prekopa kar predvideva sama konvencija.
»Ne želim netit) strasti,« je dejal Nehru, »izneveril pa b se svoji nalog;, temu domu, svoji domovini. pa tudi posameznim stranem v sporu, nič manj pa tudi Velik: Britaniji im Franciji, če ne b rekel, da so grožnje, z namenom. da bi uredili to vprašanje ali pa vsilili gledišča, zgrešena pot. Grožnje m sila ne sodijo v naše čase in niso sad zdrave pameti. Grožnje m sila so dokaz, da nekateri ljudje ne upoštevajo dovolj sedanjega sveta pa tudi ne Azije, kakršna je zdaj. BMo pa bi nerealno Če ne bi .zrazili globoke zaskrbljenosti spričo teh dogodkov im če ne bi opozorili na njihovo vsestransko obvezanost.«
»Zato Indija globoko obžaluje reakcijo, ki jo je sprožila nacio-nalizac ja Sueškega prekopa, ter izraža upanje, da bodo stori ene ukrepe razveljavili .n da se bode zainteresirajte dežele zatekle k; pogajanjem ter poiskale mirno rešitev. Indija tudi globoko obžaluje. da nobena sporna stran v tej kriz*, ni dala pobude, da bi obvestila drugo stram. ali se bo posvetovala z njo.«
Ob koncu je Nehru še dejal, da indijska vlada sprejela svoj sklep, zavedajoč se velike <>dgo-vornosti. Indijska vlada pa se hkrati tudi zaveda, da londonska konferenca ne bo mogla sprejeti končnega sklepa, kajti takšen sklep bi zahteval soglasje Egipta*
KAJ MENIJO V ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAVAH
Ameriška vlada nasprotuje vojaškim akcijam in grožnjam
V Washingtonu pravijo, da jih Naserjeva izjava ni presenetila in da so pričakovali takšen odgovor.
Takoj po Naserjevi izjavi sta se predsednik Einsenhower in zunanji minister Dulles sestala z voditelji republikanske in demokratske stranke in z njimi razpravljala o sueškem problemu. Časopisi poročajo, da so na tem posvetovanju govorili o rešitvi sueškega problema in da sta Ei-senhower in Dulles »izrazila optimizem glede miroljubne poravna-
Nekaj podatkov o Sueškem prekopu
Po podatkih, ki jih je objavil pariški list »Franc Observateur«, so lani znašali dohodki družbe Sueškega prekopa 34,5 milijarde frankov. Stroški družbe pa so znašali 18,3 milijarde frankov, tako, da je znašal Čisti dobiček 16,2 milijarde. Od tega dobička so razdelili 7,6 milijarde med delničarje, eno milijardo so dobili ustanovitelji, 214 milijonov frankov pa 32 članov upravnega odbora sueške družbe, tako da je dobil vsak 6,687.000 frankov letno za sodelovanje na sejah, ki jih skličejo vsak mesec enkrat. Egiptovska vlada naj bi dobila 1 milijardo (razen 3,2 milijarde, na račun davkov.
Ostali del dobička je bil določen za amortizacijo in investicije, predvsem pa za nujna popravila na prekopu. Iz poročila upravnega odbora na letošnjem občnem zboru delničarjev pa je videti, da so lani porabili za popravila samo 1 milijardo frankov.
Čigave so delnice Sueškega prekopa? Francoskim državljanom pripada 52% kapitala, Veliki Britaniji pa 44%. V angleški enciklopediji iz leta 1947 je rečeno: »Vsota (4 milijone funtov), ki jo je Velika Britanija investirala v Sueški prekop leta 1875 je bila z dividendami doslej izplačana približno že < 'semkratno.
ve spora.« Združene ameriški države se še vedno upirajo sleherni vojaški akciji in grožnjam s takšno akcijo ter menijo, da je treba poiskati izhod na podlagi, ki bi upoštevala »zakonit© koristi Egipta« in svobodno plovbo po Sueškem prekopu.
»New York Heraid Tribune« komentira Naserjev odklonilni odgovor in piše, da je odklonitev vabila na londonsko konferenco »omiljena s predlogom, naj bi sklicali širšo mednarodno konferenco.« To ublažitev vidi list v tem, da Naser s svojim predlogom glede širše konference priznava »pravico do sodelovanja drugih dežel« pri obravnavanju sueškega problema.
Ameriški listi večinoma ne izražajo posebnega upanja gledqi londonske konference. »New Yorli Times« piše, da ureditve tega vprašanja »ni moč pričakovati tako hitro.« Zato ta časnik in mnogi dugi še največ pričakujejo od Naserjeve pobude, naj bi sklicali širšo konferenco. O tej pobudi pravijo ameriški listi, da pomeni »odpiranje vrat« in da napoveduje Naserjevo pripravljenost, da bi se »razgovarjal o urei ditvi tega problema.«
»New Vork Times« piše, da so vzlie razlikam v stališčih ameriških politikov vsi »enotni v tem, da. je treba poiskati mir/o reSt-. tev sueškega problema«.
t
ST. 34 • 17. AVGUSTA 1956 • »DELAVSKA ENOTNOST* |
©
IZ DEŽELA,
KATERIH GOVORIMO
TRAGEDIJA BREZ PRIMERE
»Vest o težki tragediji, ki Je zadela rudarje v rudniku Marcinel, nas je globoka pretresla. Sindikati in ves delavski razred Jugoslavije se pridružuje splošni žalosti belgijskih delavcev in žalovanju družin ponesrečenih rudarjev. Prosimo vas, da v imenu Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije sprejmete in prenesete izraze našega globokega sožalja družinam ponesrečenih rudarjev.«
Tako je izrazil naš Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije v imenu vseh svojih članov sožalje Generalni konfederaciji dela Belgije ob strašni nesreči v rudniku Marcinel.
Reševalne skupine se ob najtežjih pogojih zaman prizadevajo prodreti do 261 rudarjev, ki so blizu tisoč metrov pod zemljo povsem odrezani od sveta. Brez upanja, da bi še kogar koli rešili iz ognjenega pekla, se bore proti elementarni moči ognja. Le matere in otroci živo zakopanih nemo čakajo. Globoko v dnu srca jim tli komaj zaznavna iskra. Morda... morda.... še živi...
Množice sorodnikov v skrbeh čakajo pred vhodom v rudnik
Medtem pa so se vsi belgijski ljudje zavili v črno. Kajti to je najstrašnejša nesreča, ki more zadeti kak narod. Toda to ni nesreča le belgijskega naroda. To je nesreča, ki je zadela proletariat vsega sveta. Med zakopanimi je le malo Belgijcev. Med njimi je največ delavcev iz Italije in drugih dežela, ki jim domovina ni mogla in znala oskrbeti kruha.
Kdo je kriv strašne katastrofe? Kdo?, se ob žalosti, ki je legla na ves delavski rod, postavlja vprašanje. Ali ni tega kriva nenasitnost kapitalistične gosposke, ki stiska iz zemlje in žuljavih rok čimveč, ne da bi skrbela za osnovno .varnost delavca?
To vprašanje ne postavlja le stotine žena in otrok, ki so izgubile svoje rejnike in očete. To vprašanje postavlja pred vse človeštvo proletarska vest. Kajti že ugotavljajo, da v tem rudniku ne bi smelo priti do tolikšne katastrofe, če bi imela osnovne varnostne naprave, takšne, kakršne so običajne celo v najzaostalejših rudnikih.
Strašna nesreča pa je obenem strašno opozorilo delavskemu razredu vseh dežela, da se mora odločneje zavzeti za svoje socialne pravice, za oblast, ki mu bo dejansko omogočila takšno upravljanje, ki bo v korist tistim, ki z neposrednim delom ustvarjajo družbeno bogastvo. Se mnogokje pa si danes plodove delavčevega dela prisvajajo posamezniki, katerih edina zapoved je čim več, čim več profita! Pri tem jim ni mar, v kakih okoliščinah se ta dobiček ustvarja. Ni jim mar življenja ustvarjalca. Rezultat je ...!
Živi zakopani in v strašnih mukah umrli rudarji v Mar-cinelskem rudniku v Belgiji obtožujejo!
Zmaga angleških delavcev
Simdtkaiti s0 sklenili končati tavko ker so minul'! teden de-Klajalci sprejeli malone vse de-ivske zahteve. Predstavniki de-kiaja.lcev so privolili, da bodo kupaj s sindikalnimi voditelji iroučiti možnost, za morebitno onovn<, zaposlitev delavcev, ki
jih le družba prej odpustita. Razen tega so privo! Mii v izplačilo
.odpravnine odpuščenim delavcem im prevzel, obveznost, da se bodo v prihodnje, preden bodo sklenili odpustiti' delavce, posvetovali s predstavniici delavskih organizacij.
POZIV CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE ŠPANIJE
U DEMOKRATI/A (J JO ŠPANIJE
Centralni komite Komunistične partije Španije je poslal vsem Španskih političnim organizacijam doma in v tujini poziv, naj bodo enotne in naj sodelujejo, da bi »z narodno pomiritvijo brez uporabe nasilja uresničili demokratizacijo v Španiji.«
Poziv so naslovili na vse emigrantske frakcije *od levice do desnice« ih namenjen je predstavnikom katoličanov, monarhistov, demokristjanov, liberalcev, socialistov, baskiških, katalonskih in galicijskih nacionalistov, sindikatov, kakor tudi aktivistom vseh ostalih političnih skupin v Spa-. niji.
V pozivu Centralnega komiteja Komunistične partije je poudar-jepo, da je španska partija »dokončno pripravljena prispevati k narodni pomiritvi Spancev in storiti konec razcepljenosti, ki jo je povzročila državljanska vojna, nadaljeval pa Francov režim.« V Španiji je zrasel nov rod, ki ni živel v dobi državljanske vojne. Ta rod ni zastrupljen z mržnjo In strastjo, kakor rodovi, ki so sodelovali v državljanski vojni. »Prevzeli bi veliko odgovornost glede vse Španije in njene bodočnosti, če bi ta novi rod obremenili s posledicami dogodkov, v katerih ni sodeloval,« je poudarjeno v pozivu.
Komunistična partija Španije pravi, da je »sedanje mednarodno vzdušje koeksistence in sodelovanja med državami olajšalo možnost mirnih političnih sprememb
tistimi deželami, ki nočejo znati Francovega režima, in ^ sledno spoštovali načela Ustanov ne listine Združenih narod® ’ Kar se tiče neposrednih naMJjjJ v Španiji,« in poziva vse politič- zahteva poziv CK KPŠ spibSjV, ne sile levice in desnice, naj »sku- politično amnestijo, ukinitev paj odpro pot k demokratizaciji zure, demokratizacijo smdikal®1 dežele, in sicer brez državljanske organizacij, univerzitetne svob® vojne in brez nasilnih prevratov « de, kakor tudi ukinitev prepove Po predlogu španske Komuni- organiziranja in delovanja stične partije naj bi bila glavna tičnih strank.
naloga »narodne pomiritve«, da Komunistična partija Španije^ bi začeli uveljavljati politiko prepričana^, je rečeno ob španske nevtralnosti v mednarod- poziva, da je moč vsaj delno ® j nih stikih, da bi vzpostavili trgo- seči nekatere teh ciljev, celo P^ vinske stike z Vzhodom, obno- koncem sedanje diktature v v* vili diplomatske atike z vsemi želi.
STAVKE V AZIJSKIH DRŽAVAH
Delavci podpirani Egipt
Po dvajsetdnevni stavki se Je 50.000 angleških delavcev, zaposlenih v trinajstih avtomobilskih tovarnah družbe »Bntish Motor Corporation«, vrnilo na delo. Stavka se je končala s popolno zmago delavcev.
Včera(j so v številnih azrjs kih držaivah afcaivfikaJi delavci ^ znalk »protesta proti vojaškemu i,n gospodarskemu pritisku, s terim hočeta Velika Britanija m Francitja obvarovati svoj« ^ perialiLstične pozicije v Sueškem prekopu.
Vse pakistanske sindikalne organizacije so včeraj naipovedale generalno stavko. Stavko so napovedali tudi sirijski, jordanski in libijski sindikati. Mednarodna fed er a<t j a delavskih	sin d ikato v
arabskih dežel je sprejela resolucijo v kateri je med drugim rečeno: »V primeru agresije proti
je naioga ueiavcev, v sl enih v petrolejskih družbah . vseh arabskih državah, da po
OB KONGRESU NIZOZEMSKIH SINDIKATOV
Na vrsti so elionomska vprašan a
Pred nedavnim Je bil v Amsterdamu 21. kongres nizozemskih sindikatov. Na kongresu, kateremu so piteostvovaili šte. Vilni predstav«,tki tujih sindikatov, so veliko govorili o uspehih »imdri,kalnih organizacij, ki so jih dosegiti v sikrbi za pove. Čanje zaslužka delavcev, zmanjša,uja delovnega časa ta zboljšanja socialne zaščite.
V O V- c. I'CtlASUV.H l W1 -c-o.- v O » i , Ud	-	_
sili ustavijo črpanje nafte.« lucija poziva arabske delavce, Vr uporabijo vsa sredstva, všteVj> rušenje petrolejskih naprav, a s bi dokazali svojo sodih ar noet^ pravično stvarjo Egipta. lzVXfL svet Mednarodne federacije lav cev arabskih držav nad eh. po«iva vse arabske delavce, h ^ v primeru potrebe uničijo ** tuja vojaška letališča in naprave tujih držav v aradsK-* deželah, ki bi j;h utegnili ristiti za agresijo proti Egipf^-Nacionalizacijo družbe Sue®* ga prekopa podpira tud; Sveto';' na sindikalna federacija.
predsednik SaMLant je J
Na kongresu so poudarili!, da bodo v bližnji bodočnosti posvetili vso skrb tako imenovani in-diustrijsiki revoluciji. V zvezi s tem se bodo ukvarjali z vprašanji, ki so mednarodnega pomena. Na svetu živi več milijonov ljudi v težkih življenjskih pogojih. Vprašanje obnove ekonomsko nerazvitih dežela se tiče tudi n zo* zemskih sindikatov.
Zanimivo je, da je predsednik teh sindikatov Osterhnis obtožil SZ, da namerno sabotira delo Or-ganizacije Združenih narodov. Hkrat: je izjavil, da ekonomska ekspanzijo Sovjetske zveze nujno zahteva, da osnujejo krepko in
ekonomsko
enotno mednarodno organizacijo.
»Naši predlogi,« je izjavil Osterh-rjiis, »in zahteve za osnovanje take organizacije niso le gesla skupine idealistov. Mi smo prisiljeni tvegati. Za nas ni več nobene druge izbire.«
Po vsem tem sodeč zastopniki nizozemskih sindikatov niso dojeli velikih sprememb v svetu v zadnjih letih.
V razpravi so poudarili, da se morajo sindikati bolj zanimati za ekonomska vprašanja, ker bo'do le tako pridobili v svoje vrste večje število delavcev.
Kongresu egiptovskih sindikat brzojavko, v kateri je rečeno, ^ nacionalizacija Družbe Sue«kes prekopa »odseva težnje naroh . ki želijo samostojno razpolag s svojimi bogastvi in jih ielkor-stiiti za svo-j napredek m nacona*" no blag njo«.
Podržavljanja elekiricuiD canSral v Grčiji
Predsednik grške vlade
mantis je izjavil,	$2'
sklenila podržaviti kakih 200 sobnih električnih central. je tudi, da br> odslej imcia -j-kontinentalna Grčija enotno 1 fo za električno energijo.
UPOR v DEŽELI UPOROV
17. Ekvadorja, nemirne dežele v nemirni Latinski Ameriki poročajo da je spet prišlo do upora proti vlad. predsedn.ka d prejšnjim režimom.
Ihan* Organizator uoora J® bil podpolkovnik Arturo Davila,	,	Cr\&^
poveljnik garnizije v pokrajini ManaM v Centralnem Ekvadorju, vo Pa Je nekaj drugega. ^
ni voditelji uporov se ne *	.
Povod	aa	ta upor	so	dali	vo-	izogniti vsakršnim	ocenam o	vajo v državi, a javni vc> delilni	rezultati.	Dosedanji	pred-	zaključku naporov, ki	lahko sie-	ijj v državi, čeprav doživijo
Negotovo je.	če se bo	uspeh, običajno ostanejo živi	^
obdržal sedanji režim,	čakaijo samo na ugoden
ki ima 30 odstotkov	manij vo-	tek za ponovitev svojega P0*1
sednik Ibara, pred tem dvakrat izvoljen in dvakrat z uporom strmoglavljen, je bil izvoljen po zaslugi levičarskih skupin, po volitvah pa se je priključil desničarskim strankam. Med njegovim predsedovanjem so se desničarske stranke krepile, nč toliko po številu glasov, kolikor po vplivu na gospodarsko in politično življenje v državi.
Letošnje volitve niso privedle do pčepritljive zmage desnice, toda ker jih je izvajal pristaš desnice, so bili rezultati ponarejeni in so tako pripomogli desnici do pičle večine Iie“ kaj deset tisoč glasov. Po številu glasov levice nadkriljuje zmagovalca, vendar zaradi tradicionalne borbe za oblast med strankinimi prvaki in zaradi nejasnosti svohh politi-čmiih ciljev dopušča levica skrajni desnici možnost, da jo drži v večnem šahu.
Upor bi mogel na tradicionalen način trenutno razrešiti tradicionalen vozel spora uravnovešenih moči brez jasne politične podlage Ln enotnosti.
Upor ni uspel. Moramo se
diio.
lahko
sedanji režim, bj volivcev, kar je bilo negotovo lu-
ga.
Pismo iz Sovietske zveze
V 27. številki našega lista smo na zadnji strani objav1**
članek ž naslovom »Dokumenti prijateljstva«, v katerem objavili nekad odlomkov i* pisem sovjetskih delovnih ljUlt! ’ ki so j'ih pisali našemu predsedniku tovarišu Titu, ko J® obiskal Sovjetsko zvezo. Te dni pa nam je pisal Greg®
IrlT-S tv	V J v- JV u J. *	n. t UAtl	Uti Ul Jt;	»	lil
Zitjajev iz Ljubercev (Moskovska oblast). Med drugim n-1.-piše tudi. da je dobil v roke to številko Delavske enotno* ta da bi ob tem še sam rad nekaj povedal, ker se je “delež našega narodnoosvobodilnega boja v letih 1915-1915. Tako« pravi med drugim:	v
»Bojcvail sem se v sestavu IX. korpusa, v 39. divwd.it e 1*. slovenski udarni brigadi .Bazoviška*. Prosim tava*' iz redakcije, da sporoče moje pozdrave borcem s love ir . ^ udarne brigade .Bazoviška’, V znak našega skupnega boj vam pošiljam nekaj besed, ki se jih vsi dobro spominja
Naprej v borbo za pravdo in svobodo, za pravdo in svobodo slovenskega naroda.
In: Kovači smo in maša stla
skovala bo nam sreče ključ. In ,’skra svetla izpod kladiva zažgala bo svobode luči
Želim sreče, dragi tovariši Iz Slovenije!
Cimprej mi kaj pišite!	Gregor.«
Tovarišu Gregorju se za njegove pozdrave najtopleje^, hvaljujemo, saj so dokaz, kako tesno je ibilo tovarlštv varno v borbi, ki ga vsa ta bež-ka leta nd bilo mo-Č razru