r
%
NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO
Letnik IX, maj 1997, št. 2, 3
Živijo!
Konec dober, vse dobro! Gotovo se bomo vsi potrudili, da bomo potem lahko uživali zaslužene počitnice. Letos smo delali,delali in delali in tudi marsikaj naredili. In potem smo okrog novega leta ugotovili, da je šola nekaj neokusnega in je ne maramo za nič na svetu. Potem pa so učitelji temu primerno ukrepali.
Pa plesali smo tudi. Že trikrat smo dobro organizirali ples in se na plesu tudi pobliže spoznali. Morda ravno zato tako dobro poznamo sošolce nasprotnega spola.
Grmčani pa se ne damo tudi izven šole. Zato smo pridno tekmovali in dosegli veliko veliko uspehov na najrazličnejših tekmovanjih. Na športnih, matematičnih, slovstvenih in drugih tekmovanjih je odmevalo "Grm, Grm!" in tako smo prišli tudi do košarkarskih državnih prvakov.
Kako smo se odrezali drugod in kaj vse se je dogajalo v šoli in izven nje, kakšne so novosti in še veliko več, pa boste zvedeli v tej drugi številki Najče, ki jo imate pred sabo!
Pa še to! Ali veste, da praznuje naša šola 25. rojstni dan prav v tem šolskem letu?
Vse najboljše!
Pa ne pozabite prebrati, kaj so nam ob tem jubileju povedali nekdanji in sedanji ravnatelj, nekdanji pomočnik in sedanja pomočnica ter učiteljica slovenskega jezika.
29. maja pa bomo ob navzočnosti Milana Kučana, Francija Koncilija in drugih gostov položili temeljni kamen za težko pričakovani prizidek.
Jure Golobič, 8.b
ČETRT STOLETJA OŠ GRM
Naša šola praznuje v tem šolskem letu svoj 25. rojstni dan. V počastitev tega jubileja pripravljamo zanimive razstave, slavnostno številko šolskega časopisa, gledališko predstavo Težave Jadrana Krta in še kaj. Najbolj pomembna in vesela dogodivščina tega praznovanja bo položitev temeljnega kamna za prizidek štirih učilnic, kabinetov ter manjše telovadnice. To se bo zgodilo 29. maja v navzočnosti predsednika države Milana Kučana, novomeškega župana Francija Koncilija, predstavnikov Ministrstva za šolstvo in drugih gostov. Četrtstoletnico šole smo novinarji 5. razreda obeležili s pogovorom z nekdanjim in sedanjim vodstvom šole. Preberite, kaj so nam povedali prvi ravnatelj šole Miroslav Vute, prvi pomočnik ravnatelja Martin Fuis, sedanji ravnatelj in njegova pomočnica ter nekdanja učiteljica Ivanka Mestnik.
Andreja, 5.c: Gospod Vute, v času Vašega ravnateljevanja so časopisi pisali o vzorni šoli na Grmu. Kako ste si prislužili ta naziv in kakšen je bil začetek te šole?
Miroslav Vute: 1971. leta je bilo to zelo moderno šolsko poslopje z didaktičnim centrom. To je bila šola, načrtovana za 700 učencev, prišlo jih je pa kar 900. Od vsega začetka je bila zato stiska na šoli. Začeli smo z velikim elanom. Dopoldne smo imeli pouk, popoldne pa različne dejavnosti, za katere smo iskali
sponzorje in zunanje sodelavce. Trudili smo se in si z dobrim delom prislužili vzdevek vzorna šola; v šali so nas nekateri imenovali grmska Sorbona. Na šoli pa smo imeli tudi falote, zato šola ni bila res tako vzorna. Tudi učiteljem drugih šol smo pomagali pri poglabljanju njihovega pedagoškega znanja. To šolo so zgradili s samoprispevkom krajanov Novega mesta in s prispevki delovnih organizacij.
Tina, 5.a: Gospod Fuis, na šoli ste preizkušali mnoge pedagoške novosti. V Dolenjskem
listu izpred 24 let smo prebrali, da je bila šola Grm tudi hospitacijska. Kaj je to pomenilo?
Martin Fuis: Osnovno delo je potekalo v aktivih, skupinah
ljudi z istimi cilji. Učiteljice v hospitacijskih oddelkih so morale imeti ogromno znanja in zato preštudirati veliko lite-
rature. Nove metode so najprej preizkušale v svojih razredih in ocenile njihovo uspešnost. Potem so pokazale svojim kolegicam, kako po novih metodah učijo. Pedagogi iz drugih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja so prišli pogledat te nastope, da so lahko te metode uporabili pri svojem delu. Dobili smo nad sto zahvalnih pisem od vsepovsod. Učenci, ki so prišli z OŠ Grm, so bili najboljši na gimnaziji, kot so povedali profesorji te šole.
Blaž, 5.b: Gospa Mestnikova, zvedeli smo, da ste učitelji z učenci zagnano in požrtvovalno delali tudi po pouku. Šola je takrat slovela po odličnih atletih ter prav takih likovnikih in literatih. Prosim, povejte nam o časih, ko ste bili Vi
učiteljica slovenskega jezika in mentorica glasila.
Ivanka Mestnik: Predstavljam učitelje takratne OŠ Grm, pred tem pa sem poučevala na OŠ Katja Rupena (sedaj Center), kjer so bile zaradi velikega števila učencev nemogoče razmere za delo. Nova grmska šola s prostornimi učilnicami in kabineti je bila zame velika sprememba. Bili so odlični pogoji in vsi smo delali zelo zagnano. Bila sem mentorica glasila Mladi ob Krki, ki so ga pisali učenci od 5. do 8. razreda. Imelo je okrog petdeset strani, tajnica ga je natipkala, hišnik razmnožil, učenci pa zložili in speli. V tistih letih smo dobili pet republiških priznanj.
Nina, 5.b: Gospod Špilar, tudi v času Vašega ravnateljevanja so v časopisih večkrat poročali o uspehih grmskih učencev. Kaj vse se je spremenilo na šoli? Kdaj se bomo rešili utesnjenosti?
Marjan Špilar: Letos teče 20. leto mojega ravnateljevanja na OŠ Grm.
V tem času se še posebej spomnim dosežkov naših učencev na državnem nivoju na tekmovanjih v znanju, športnih dosežkih (tu naj omenim predvsem večkrat osvojeno državno prvenstvo v atletiki in košarki) ter kulturnem področju, kjer so
še posebej visoko ocenjeni dosežki na dramskem, pevskem in likovnem področju.
S 1.9.1978 je naša šola prešla s 16 oddelki nižjih razredov v COŠ. Ustanovitev COŠ je za takrat pomenilo višji standard vzgojno-izobraževalnega dela. Učenci so bili v šoli do 15. ure in imeli v tem času zagotovljeno kvalitetno prehrano. Na voljo so imeli kar dva učitelja, ki sta zagotovila, da so učenci opravili vse obveznosti v šoli. Dobra stran te šole je bila v tem, da se je učni uspeh iz leta v leto izboljševal in se le za 1/10 ali 2/10 približal 100%. Ker so učenci dobili v COŠ solidno osnovo v znanju, so tudi v višjih razredih lažje napredovali.
Vsa leta smo se na šoli srečevali z veliko prostorsko stisko. Šola je bila projektirana po normativih za 24 oddelkov, kar
pomeni, da smo za 32 oddelkov, kolikor jih ima šola še danes, morali nameniti za pouk tudi take prostore, ki zanj niti najmanj ne ustrezajo.
V svojih prizadevanjih za zagotovitev boljših pogojev za delo smo najprej razširili šolsko kuhinjo, ki sedaj omogoča pripravo 1000 kosil dnevno. Ker šola ni bila toplotno izolirana, smo morali izolirati vse fasade in ostrešja, dogradili smo tudi eno učilnico in jedilnico. Izboljšujemo tudi pogoje v notranjih prostorih, kjer zamenjujemo higiensko neprimerni
tapison s sodobnejšimi podlagami. Naj večji poseg za zagotovitev normalnih življenjskih pogojev pa je še pred nami. Že vrsto let si prizadevamo priti do prizidka, saj bi z njim pridobili 4 učilnice, 4 kabinete ter manjšo telovadnico za potrebe nižjih razredov. Še najbolj se veselimo računalniške učilnice.
Sredstva za dogradnjo smo pričeli zbirati že v letu 1993. Vso potrebno projektno dokumentacijo nam je pripravila, oziroma podarila tovarna zdravil Krka. Zaradi postopka denacionalizacije, ki je sedaj končan, se je dogradnja zavlekla za tri leta. V letošnjem letu bomo končno z dogradnjo pričeli in s položitvijo temeljnega kamna dostojno proslavili 25-letnico šole.
Matic, 5.b:	Gospa Golobova,
tudi v času, odkar ste Vi pomočnica ravnatelja, je bilo uvedenih veliko novih oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega dela. Katere novosti na pedagoškem področju menite, da so še posebno koristne, uspešne ali pomembne?
Olga Gobob: Na dobrih, trdnih temeljih je veliko lažje graditi dalje. Bilo pa je v tem času vpeljanih tudi precej novih oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega dela. Šola v naravi pomaga učencem spoznavati življenje s širšega zornega kota, projektno delo združuje tudi več razredov skupaj ob isti temi, teden izbirnih vsebin ponuja učencem izbiranje dela po interesih in sposobnostih. Dobre šole ne bi bilo brez sodelovanja staršev, zato imamo veliko teh oblik. Pri pouku uvajamo nivojsko delo, diferenciacijo. Za novo 9-letno šolo se pripravljamo s tem, da imamo tri ocenjevalna obdobja, opisno ocenjevanje itd.	c
J J	Novinarji 5. razreda
TV ODDAJA POD KLOBUKOM
<UfEsfn
PRVI ŠOLSKI PARLAMENT
V	sredo, 22.1.1997, je bilo v avli šole prvo zasedanje šolskega parlamenta. Zbrali so se predstavniki od 1. do 8. razreda, in sicer po dva učenca in vsakega oddelka.
Najprej smo izbrali predsednika šolskega parlamenta in izvoljen je bil Grega Hudavor-nik iz 8.c. Nato smo izvolili še tajnika in predstavnika nižje stopnje.
V	drugi točki dnevnega reda smo prebrali vsa poročila oddelkov od 1. do 8. razreda. Poročilo je vsebovalo predstavitev oddelka (disciplina, pohvale, opomini) želje oddelka in vprašanje za g. ravnatelja. Nižješolce je predvsem zanimalo, zakaj nimajo tudi oni prostega vstopa v šolsko knjižnico, zakaj se večkrat ne kopajo v bazenu ipd.
Višješolce pa so motila predvsem stranišča in garderobe. Vse skupaj pa je zanimala dogradnja šole, šolski zvonec in kdaj bomo dobili računalniško učilnico. Ravnatelj je nato skušal odgovoriti na taka in drugačna vprašanja. Povedal je, da so na sodišču končno odločili, da pripada zemlja okoli šole nam in da bomo z dogradnjo pričeli še to leto. Računalniško učilnico pa bomo dobili takrat, ko bomo pridobili učilnico na višji stopnji, kjer je trenutno 4. razred in takrat jo bodo sodobno opremili.
V	naslednji točki dnevnega reda je pedagog g. Tihomir Troha predstavil načela šolskega reda, ki ga bomo pomagali sestavljati predstavniki 5., 6., 7. in 8. razreda.
O samem otroškem parlamentu menim, da je pripomogel k spoznavanju želja in težav učencev. S temi poročili smo ugotovili, kaj je dobro na šoli in kaj bi se dalo še izboljšati. Zelo dobro je, da je vodstvo šole prisluhnilo učencem, saj bomo lahko le s skupnimi močmi gradili boljši red, ki bo zagotavljal disciplino v šoli. Šolski parlament je bil na las podoben tistemu "tapravemu", ki ga spremljamo na televiziji in vesela sem, da smo tudi učenci dobili pravico, da pripomoremo k boljšemu počutju v našem drugem domu - šoli.
Anita Tintor, 7.b
Nekaj dni pred zimskimi počitnicami je v šolo poklicala urednica TV oddaje Pod klobukom. Z učiteljico, ki me uči slovenščino, sta se dogovorili o našem sodelovanju. Učenci naše šole naj bi se pomerili v znanju o knjigah na temo psi, v anagramih, spretnostnih vajah in poznavanju Izole. Naši nasprotniki naj bi bili osnovnošolci iz Izole.
Najprej je učiteljica med učenci višje stopnje izbrala tri primerne učence, ki bi želeli predstaviti lepote in znamenitosti Novega mesta.
Klemen iz 7. c razreda je predstavil grič nad mestom, Marof in lepote Dolenjske. Anela, Klemnova sošolka, je predstavila vzpetino, na kateri stoji grad Grm, po katerem je dobila naša šola ime. Povedala je nekaj zanimivosti o Glavnem trgu. Iz petega razreda sem bila izbrana Špela, ki sem morala opisati lepote najstarejšega dela mesta Breg, ki se občuduje v zeleni reki Krki, ter vzpetinico, kjer kraljuje gotska cerkev Kapitelj.
Prvi dan počitnic smo v šoli pričakali ekipo RTV-eja. Z urednico Tatjano in režiserjem Arkom smo se takoj spoprijateljili in se ves čas snemanja odlično razumeli. Ponedeljek je bil lep sončen dan. Nevešči snemanja smo otroci mislili, da bomo vse hitro posneli. Pa se je vse skupaj zavleklo na celih 6 ur. Med snemanjem smo iskali primerne prostore, ekipi smo pokazali lepote mesta in okolice, včasih pa je bilo potrebno kaj ponoviti, saj smo imeli malo treme.
Prvi dan počitnic sem prišla domov s snemanja navdušena in polna lepih vtisov.
Z ekipo smo se spet srečali v sredo, 26. februarja, v pravem studiu oddaje Pod klobukom. Tu je snemanje trajalo še dlje in vsi smo bili utrujeni, vendar smo uporabili svoje glave in zmagali. Oddaja pa kmalu ne bi mogla potekati po načrtu, saj je zbolela Dunja, ena od voditeljic. Med čakanjem na pričetek se je urednica spomnila name.
Vprašala je, če sem pripravljena sodelovati pri vodenju. Zelo sem bila navdušena in sprejela sem ponudbo. Le kdo je ne bi? Imela sem veliko veliko tremo, tako da so se mi roke potile, a so potem prijatelji dejali, da se mi to ni poznalo.
V prvih treh delih kviza - pri knjigi Lassie se vrača, splošnih pojmih o knjigi in zabavni igri z žogo - smo močno vodili. Pri anogramih pa smo malo popustili in Izolčani so prevzeli vodstvo za eno točko. Vendar smo pri zadnji disciplini napeli vse moči in zmagali.
Veselje je bilo veliko, tako smo z navdušenjem obsuli našega zadnjega tekmovalca Gregorja, ki je rešil našo zmago.
Nagrajeni smo bili s knjigami, glasbenimi kasetami in ploščami RTV Slovenija ter velikim paketom z učbeniki in pripomočki za angleščino.
Sami pa smo se nagradili tako, da smo proslavili uspeh v ljubljanskem McDonalds’u.
Špela Kastelic, 5.c
Bravo, kemiki!
V petek, 9. maja, je bilo tekmovanje iz kemije za srebrno Preglovo priznanje, oziroma za uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v Ljubljani. Naloge se bile zelo težke, vendar smo se izvrstno odrezali. Osvojili smo sedem srebrnih priznanj, kar štirje učenci pa gredo na tekmovanje na državni ravni.
Tekmovalcev v 7. razredu je bilo 151, v 8. razredu pa 61! Državno tekmovanje iz kemije bo 23. maja v Ljubljani.
Kristina Kobe, 7. d
PRENOVA ŠOLSKEGA REDA NA OŠ GRM V
NOVEM MESTU
Potrebo po prenovi šolskega reda smo na šoli začutili že v lanskem letu. Ugotovili smo, da bodo pravice spoštovane v tolikšni meri, kolikor jih drug drugemu ne bomo kratili. Da pa si pravic ne bi kratili, smo že na začetku šolskega leta zastavili prenovo šolskega reda kot prednostno nalogo. To pa je bila priložnost, da šolski red uskladimo s šolsko zakonodajo.
Šolski pedagog je sestavil delovno skupino, v kateri sodelujejo učenci, šolski delavci in starši. Tako korak za korakom nastaja šolski red. Najpomembnejše pa je, da izhajamo iz potreb in težav. Upoštevamo mnenja vseh sodelujočih, vendar mora večina teh zavestno sprejeti pravila. Trudimo se, da bodo jasna in jih ne bo preveč. Po potrebi bomo sprejeta pravila spreminjali.
Sestavljalci šolskega reda se izogibamo besedam morati in je prepovedano, saj nobena oblika prisile ni učinkovita sama po sebi. Postavili smo šest načel, ki so po našem mnenju najpomembnejša za dobro počutje.
Ker se za boljši šolski red trudimo vsi, pričakujemo, da bomo uspeli.
Domen Plut, 8.b
IZBOR MISS IN MISTRA SPLAVAL PO VODI
V	letošnji prvi številki Naj če je bil objavljen članek, da bomo izbirali miss in mistra osmih razredov. Na žalost pa vam moram sporočiti, da tega izbora ne bo. V Najčinem nabiralniku se je znašlo le 18 listkov s predlogi, to pa je premalo za končni izbor.
V	imenu vseh novinarjev Naj če
se vam opravičujem. Naj vas potolažim:	mogoče bo
prihodnjim generacijam uspelo izvesti kakšno podobno akcijo do konca. Naša generacija pa se bo za častni naslov potegovala kje drugje.
Ajda Zorko, 8.b
TEKMOVANJE ZA VEGOVO PRIZNANJE
Marca letos smo matematiki tekmovali za Vegova priznanja. Naloge so bile težke, na državno tekmovanje pa se je uspelo uvrstiti Domnu Plutu, Mateju Kocjanu, Juretu Golobiču in Katarini Sladoljev.
Gregor, 8. d
KAJ V5E lahko storimo z ^OŽGANI?!
DOBER DAN
Rada bi vam v nekaj besedah predstavila našo šolo. Smo edina mednarodna šola v Sloveniji in nas je približno 60 v osnovni šoli in 40 na gimnaziji Bežigrad. Prihajamo z vseh koncev sveta, od Nove Zelandije, Indije, Kuvajta, Kenije, Amerike, Kanade in mnogih evropskih dežel. Nekateri smo sicer Slovenci, ampak smo dolgo ali ves čas živeli v tujini, zato nam je slovenščina kar težka. Veseli smo, da ste nas povabili na vašo šolo in vas vabimo, da nas tudi vi obiščete s kakšno vašo predstavo. Veseli bomo, če nam boste danes lahko pokazali vaše mesto in bomo tako skupaj preživeli še nekaj časa.
To so bile pozdravne besede ene od učenk in učencev ljubljanske mednarodne šole. Z gledališko predstavo so gostje popestrili našteden izbirnih vsebin.
TEKMOVANJE V ZNANJU
SLOVENSKEGA JEZIKA
Letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje je bilo posvečeno zgodovinskemu romanu Rada Murnika Lepi Janičar. Vsi tekmovalci smo se zakopali v literaturo o časih turških vpadov in se 22. marca pomerili na regijskem
tekmovanju, ki je bilo istočasno tudi državno. V Stopičah se nas je zbralo 84 tekmovalcev. Za srebrno CP smo morali doseči 60 odstotkov točk, za zlato pa nad 75 odstotkov. Grmčani smo se tudi letos odlično odrezali in kar trije osvojili zlato CP:	Milica Tucakov,
Gregor Hudovernik in Jernej Štrasner. Srebrni pa sta bili Tanja Tušek in Katarina Sladoljev.
V soboto, 10. maja, so nam zlata priznanja slavnostno podelili na Cankarjevi Vrhniki.
Milica Tucakov. 8. d
BRALNA ZNAČKA
Na Osnovni šoli Grm že veliko let poteka bralna značka. In jaz jo obiskujem že peto leto. Hodim v 5.b razred, kjer nas kar veliko obiskuje ta krožek. Bralne značke sploh ni težko opravljati. Za višjo stopnjo poteka takole:	prideš	ob
sedmih zjutraj, poveš, kar imaš, oziroma, kar te knjižničarka vpraša. Seveda pred tem prebereše določene knjige in se naučišna pamet pesmice. O knjigah, ki jih preberemo, nas sprašuje naša prijazna knjižničarka Alenka Dakič. Za vsako opravljeno bralno značko dobimo v mapo po eno nalepko, na kateri nastopa kakšen pravljični junak. Od prvega do četrtega razreda dobivam nalepke v eno mapo, dd petega do osmega razreda pa v drugo mapo. Branje je zelo zanimivo in opravljanje bralne značke tudi. Verjemite mi.
Daša Jaklič, 5.b
EPI READING BADGE COMPETITION -TEKMOVANJE ZA ANGLEŠKO BRALNO ZNAČKO
Letos je prvo leto potekala angleška bralna značka. Za bralno značko je po vsej Sloveniji tekmovalo kar 7010 učencev. Bralna značka naj bi potekala za šesti in sedmi razred, vendar se je gospa Vera Kukovič odločila za učence sedmega c in d razreda, da smo videli, kako vse pravzaprav poteka. Za tekmovanje je moral vsak udeleženi učenec prebrati pet angleških knjig.
Učenci so teste reševali približno pol ure. Lestvico točkovanja so sestavili takole: od 0 - 20 točk so učenci nagrajeni z značko, od 21 - 35 točk so učenci nagrajeni z značko in priznanjem, od 36 -40 točk pa so učenci nagrajeni z značko, priznanjem in knjižno nagrado.
Najbolje so se uvrstili naslednji učenci: Kristina Kobe (35 točk), Ivana Hainz (34 točk), Domen Čampa (33 TOČK), Tina Rozman (32 točk), Blanka Zadel (31 točk), Jure Poklukar (31 točk), Nina Mrhar (30 točk), in Jana Vučkovič (30 točk).
Rezultati tekmovanja so presenetljivi, zato si želimo, da bi projekt naslednje leto vključeval tudi učence osmih razredov in da bi bil res po meri mladih bralcev.
Nina Mrhar, 7. c

POROČILO O TEKMOVANJU IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA
S prihodom zadnjih mesecev v šolskem letu so se začela vrstiti tudi številna tekmovanja. Tako je 26. marca na naši šoli potekalo šolsko tekmovanje v znanju angleškega jezika. 28 osmošolk in osmošolcev je poskušalo rešiti naloge po svojih najboljših močeh in si hkrati priboriti možnost, da sodelujejo na občinskem tekmovanju. Osmim nam je to tudi uspelo. Tanja Tušek, Andreja Žalec, Jure Golobič, Domen Plut, Naima Oblak O., Grega Hudovernik, Nataša Sakelšak in Mihca Tucakov smo 11. aprila že drugič preizkusili svoje znanje angleškega jezika. Tokrat je tekmovanje potekalo v Šmihelu. Naloge so bile izredno težke, saj so bile iz srednješolskega programa. O težavnosti nalog priča tudi to, da ni nihče osvojil 90 procentov možnih točk. Tekmovalci naše šole smo se odlično odrezali, saj smo osvojili štiri izmed desetih srebrnih priznanj. To smo: Grega Hudovernik, Nataša Sakelšak, Jure Golobič in Milica Tucakov. Poleg tega pa
se je Grega Hudovernik uvrstil tudi na državno tekmovanje, ki bo potekalo 16. maja. Želimo mu uspešno reševanje nalog in hkrati čestitamo vsem tekmovalcem.
Milica Tucakov, 8. d
PREDAVANJE ZA STARŠE UČENCEV 5. RAZREDA
V četrtek, 6.marca, ob 17. uri, je imel g. Šuster v likovni učilnici predavanje za starše učencev 5. razreda. Udeležba je bila zelo velika. Bilo je okoli 45 staršev. Med njimi sva bili tudi midve, novinarki Najče. Govoril je o podcenjevanju likovne in glasbene vzgoje v šolah. Poudarjal je, da estetska vzgoja (LV, GV) razvija roko, uho in
oko, kar še kako rabimo v prihodnosti. Povedal nam je tudi o preizkusu, ki so ga napravili z rastlino. Pri hrupni glasbi je ovenela. To dokazuje, da hrupna glasba škoduje ušesom. Sicer pa je že Albert Einstein spoznal, da dobrota, resnica in lepota pomenijo v življenju največ.
Predavanje je trajalo 40 minut in je bilo zelo poučno. Naučili pa smo se, da estetske vzgoje ne smemo zanemarjati.
Tina in Nataša, 5.a
ČARAM, ČARAM -MARIBOR
V šoli smo čarali spise. Nekaj spisov so poslali v Maribor in mojemu pričarali nagrado. Literarna skupnost iz Maribora je objavila razpis za otroke iz Slovenije ter zamejske Slovence. Napisali naj bi spis na temo čaranje. Moj spis je imel naslov Čarobni prah. Z učiteljico slovenščine sva se v četrtek 3.4.1997 zjutraj odpravili v Maribor. Potovali sva dve uri in prispeli v drugo naj večje mesto Slovenije. Po prijaznih napotkih na listku učiteljice Kukovičeve, ki pozna vse mariborske ulice, sva srečno prispeli pred mariborsko stolnico. Ker sva prišli eno uro pred prireditvijo, sva si ogledali glavni trg, stolnico ter grob Martina Slomška pa še mariborsko knjižnico, kjer sva srečali učiteljičino dobro znanko Majo, nekdanjo knjižničarko novomeške študijske knjižnice. Ogledali sva si še Gosposko ulico z mnogimi trgovinami in grafiti. Najbolj mi je ostal v spominu grafit: Tudi Bog ima rad moške, če ne bi najprej ustvaril Evo. Nekateri pa niso za objavo. Ura se je hitro premaknila in odpravili sva se v mariborsko lutkovno gledališče. Nagrajenci smo si ogledali lutkovno predstavo Pekarna Mišmaš. Podelitev nagrad je bila v poročni dvorani. Vsak je za nagrado dobil priznanje ter dve knjigi. Med nagrajenci so bile tudi šole iz Nemčije, Švice, Hrvaške ter celo iz Bosne in Hercegovine, kjer poučujejo slovenski jezik.
Na poti domov sva z učiteljico nabrali vrečko divjega česna, ki velja za zdravilno rastlino, in se srečno vrnili. Dan je bil sončen in zanimiv. Uživala sem.
Špela Kastelic, 5.c
DNEVI ZDRAVE PREHRANE
Prejšnji teden smo imeli teden izbirnih vsebin. Na voljo smo imeli veliko vsebin. Od računalništva, športa, glasbe, igre, pa do risanja in zdrave prehrane. Odločila sem se za zdravo prehrano.
V	ponedeljek sem z Nado odšla v razred. Presenetilo me je, da je bilo več fantov kot deklet. Učiteljica je prišla v razred in nam razdelila učne liste. Ko smo jih rešili, smo začeli pripravljati različne zajtrke. Na koncu smo jih tudi pojedli.
V	torek smo delali sadno solato. Vsak je moral prinesti sadje in sladko smetano. Tudi to smo pojedli (mmm ...), vendar smo jo odnesli tudi učiteljicam. Bila je zelo dobra.
V	sredo smo šli na ekskurzijo v Ljubljano. Dobili smo vprašanja na listih. Na tržnici smo morali popisati vse njihove izdelke, ki jih prodajajo. Potem smo odšli v McDonald’s. Tudi tam smo imeli isto nalogo. Nekatere izdelke smo tudi poskusili. Ugotovili smo tudi, da je fast food nezdrava hrana. Za tem smo imeli eno uro prosto. Večina nas je odšla v Maxi market. Zbrali smo se pri Sidru, kjer nas je čakal avtobus. Na poti domov smo si ogledali film Bethowen II. Vsi smo se strinjali, da smo se zelo zabavali. Upam, da bomo kmalu spet odšli na tak izlet.
V	četrtek smo šli 5. razredi na pohod do Smolenje vasi. Šli smo mimo Grabna, skozi gozd in do vikenda upokojene učiteljice M. Štih. Tam smo se imeli zelo lepo. Gospa Štihova ima tudi psa. Ime mu je Jakob, je bele barve, je zelo velik. Z njim smo se lovili, mu dajali priboljške in se igrali. Bilo nam
je zelo lepo. Domov smo šli po cesti mimo Cikave skozi Žabjo vas. Ta pot se je zelo vlekla. Domov smo prišli zelo utrujeni. V petek smo pekli pico. Sicer nam je zmanjkalo šunke, ampak bila je zelo dobra. Prišli so tudi otroci iz mednarodne šole iz Ljubljane. Odigrali so
nam igro v angleščini. Bila mi je zelo všeč. Nekateri so znali govoriti tudi slovensko.
Teden izbirnih vsebin mi je bil zelo všeč. Morali bi ga imeti večkrat na leto.
Tea Durmič, 5.b
PLES
Vpisala sem se k plesu. Plesno skupino je vodila ga. Branka Moškon. V skupini ni bilo fantov, saj jih ples ne veseli. Največ učenk je bilo iz osmega razreda. Na začetku nas je učiteljica seznanila s tem, kaj bomo počeli. Dejala je, da bomo na glasbo, ki jo bomo same izbrale, zaplesale ples, ki ga bomo sestavile same. Za glasbo je bilo veliko predlogov, a na koncu smo se odločile za pesem izvajalca DJ Boba. Vsaka je pokazala svoj plesni korak, ki bi ga lahko uporabile v plesu. Veliko nam je pomagala tudi ga. Branka Moškon, saj plesno skupino v TIV vodi že drugo leto. Kmalu je bil ples končan. Pokazale smo ga tudi drugim mentoricam, ki so sodelovale pri igri Težave Jadrana Krta. V petek smo se zbrale vse skupine, ki smo sodelovale pri igri, da bi skupaj zaigrale in zaplesale. Vse je teklo kot po maslu in kmalu smo končali ter zadovoljni odšli domov.
Teden izbirnih vsebin je bil čudovit in želim si, da bi bil večkrat na leto.
Klavdija Zoran, 5. d
POUK GLASBENE VZGOJE
Nisem se rada priključila glasbenemu pouku v tednu izbirnih vsebin. Vendar moram priznati, da mi je bilo ta teden v šoli zelo prijetno. V ponedeljek, 14.4., smo se v glasbeni učilnici zbrale štiri skupine: glasbena, likovna (scena), plesna in igralska. Učitelj Branko Šuster nam je na
kratko opisal, kako naj bi potekala igra, pri kateri moramo sodelovati tudi pevci, likovniki in plesalci. Pri tem nas je s svojim hudomušnim govorom in kretnjami zelo zabaval.
Kmalu za tem smo že sedeli v razredih, lepo razvrščeni po skupinah. Tovarišica Sonja Čibej nam je najprej povedala, katere pesmi bomo peli in nam razdelila note. Prva pesem, ki smo jo zapeli, ima naslov: Evry one has a hero. Kmalu smo jo že tekoče peli in tovarišica nas je pohvalila. Tak je bil prvi dan izbirnih vsebin pri pouku glasbe. V torek smo se naučili še dve pesmi, in sicer: Guantanamero in Rock my soul. Vse tri pesmi, ki smo jih sedaj že znali, smo zaigrali na inštrumente. Dan je zelo lepo in hitro minil. V sredo smo si šli na šoli ogledat, kako napredujejo igralci, plesalci in likovniki. Moram povedati, da so bili zelo dobri in so nas zelo presenetili s svojim delom. Nato smo ponovili pesmi in ugotovili, da smo tudi mi veliko naredili v treh dneh.
V petek smo poizkušali z igralci zaigrati igo. Ker je bilo veliko hrupa v avli, nismo bili najboljši.
Po enourni predstavi učencev mednarodne šole iz Ljubljane nas je tovarišica poklicala še v razred, nam povedala, kdaj naj pridemo na vajo in oznanila konec pouka. Tak je bil moj super teden izbirnih vsebin.
Daša Jaklič, 5.b
SCENA
Pri sceni nas je bilo kar veliko. Prvi dan smo narisali risbe znanih slikarjev. Risali in slikali smo jih z voščenkami ali vodenimi barvicami. Ta dan smo končali že ob 12. uri. Za naslednji dan smo morali prinesti svoje vzore, kot so npr. fotografije znanih igralcev, igralk, pevcev, skupin, razne znake, postre in napise. Potem smo si zbrali nekoga, ki bi bil naš vzor in si ga skicirali na velik karton z ogljem. Po malici smo odšli po barve za barvanje slik. Jaz sem risala skupaj z Natašo iz 8. d razreda. Vsak je moral narediti eno sliko na karton. V sredo smo barvali slike in mešali barve. Bili smo vsi popackani od barve. Tudi v učilnici je bilo zelo zapackano. V četrtek smo imeli športni dan, šli smo v Smolenjo vas. Domov smo prišli vsi izmučeni in blatni. V petek pa smo si ogledali video kaseto o slavnem slovenskem scenografu Jožetu Spacalu. Po malici smo dokončali slike. Tisti ki pa so že naredili svoje, so barvali z belo barvo ozadje za sobo Jadrana Krta. Ob 11. uri smo odšli gledat predstavo v avlo šole.
Po končanem delu smo odšli domov. Pri izbirnih vsebinah sem se imela zelo lepo. Res je, da na začetku ni bilo tako lepo, ker še nisem poznala nikogar iz skupine.
Mateja Seničar, 5.b
RAČUNALNIŠKA
DELAVNICA
14.4.1997 se je začel teden izbirnih vsebin. Bil sem pri računalništvu. To leto sem prvič dobil sporočilo, na katerem je bilo napisano tudi računalništvo. Zato sem se odločil zanj.
Prvi dan smo imeli v šoli zdravniški pregled. Toda, ko se je okrog 10.30 končal, sem z Gregorjem in Ervinom odšel v šolo Šmihel na računalništvo. Ko smo prišli, smo se usedli za računalnike in začeli risati. Potem ko smo risbo narisali, smo jo shranili in nato odšli domov.
Drugi dan sem za eno uro zamudil krožek, ker sem zaspal. Ko pa sem prišel v učilnico, sem moral napisati spis To sem jaz. Potem ko smo vsi napisali spis, smo pod njega dali sliko, ki smo jo prvi dan narisali. Nato smo to stiskali na šolskem tiskalniku. Eno uro pred koncem smo igrali igrice. V sredo smo v programu Wordstar pisali in nato to oblikovali. Jaz sem napisal Super Mladen man in nato to oblikoval tako, da je bilo napisano vijugasto. Potem sem naredil še senco. Ko so vsi končali, smo sliko stiskali. Nato smo tekmovali v zanimivem programu za vajo slovenščine. Tam smo morali določiti samostalniku spol, število, sklon in sklanjatev. Jaz sem dosegel 12 točk od možnih 14. Nekaj časa pred koncem nam je tovarišica iz Osnovne šole Šmihel inštalirala igrico Jazz. Potem smo končali. V četrtek smo imeli športni dan. V petek pa smo delali plakat in lepili spise. Nato smo odšli še na šolo Šmihel in tovarišici dali rože. Bilo mi je zelo lepo.
Mladen Bojane, 5. d
MALA ŠOLA FOTOGRAFIJE
Izbral sem si malo šolo fotografije, ki jo je vodil Tihomir Troha, šolski pedagog. Prvi dan smo spoznavali mehanski fotoaparat Praktika, ki vsebuje ohišje, objektiv, v katerem je zaslonka, in svetlomer, ki nam pokaže, koliko je svetlobe. V ohišju je zaklopka, prostor za film. Na ohišju je merilec časa, občutljivost filma, napenjač filma in sprožilec.
Drugi dan smo šli na foto sprehod po mestu in obiskali še barvni laboratorij v Foto Asji na Glavnem trgu. Vrnili smo se in v temnici razvili film v negative ter ga dali čez noč sušiti. Tretji dan pa je bil zelo zanimiv, ker smo razvijali slike v temnici. Razdelili smo se na dve skupini. Ena je šla v temnico, druga pa je morala na velik list narediti miselni vzorec. V temnici je zelo zanimivo. Za razvijanje slik si potreboval povečevalec, dve kemikaliji, to sta razvijalec in fiksir, vodo, fotografski papir in potrpežljivost. Potek razvijanja je tak: najprej si izberešsliko, ki jo boš razvil, vzameš fotografski papir, ga osvetliš, daš v razvijalec, ga tam namakaš, nato prekineš razvijanje z vodo in ga položiš v fiksir. Seveda to delašv temi. Zadnji dan pa smo skupaj naredili miselni vzorec in nanj nalepili nekaj razvitih slik, nato pa odšli gledat nastop mednarodne šole. V tednu izbirnih vsebin sem se veliko naučil in se imel lepo.
Tomaž Marjanovič, 5.b
BIOLOGIJA
Bil sem pri biologiji. Z menoj je bil moj najboljši prijatelj Emanuel. Prvi dan smo mikroskopirali prečni prerez čebule in lista, videli smo škrob krompirja in drugo. Prvi dan mi je zelo lepo minil. To pa je bil šele začetek. V torek je k nam prišel specialist za živali in rastline. Veliko sem se naučil o skrbnosti za okolje, v katerem živimo. Minila je ena ura. Po malici smo spet mikroskopirali. Videli smo klopa, uš, bolho in še in še. Sreda je bila tudi zanimiva. Po malici smo odšli v zdravstveni dom. Videli in
spoznali smo razne oddelke. Žal si nismo mogli ogledati rešilnega avtomobila. Sreda mi bo ostala v lepem spominu. V četrtek smo odšli na Bazo 20. Z nami je bil vodič, ki nam je povedal nekaj o zgodovini Baze 20. Bilo je zelo mrzlo, čeprav je sijalo sonce. Četrtek je bil moj najboljši dan v tednu. Ko smo se vračali domov, smo se ustavili v vasi Podturn. Imeli smo učno gozdno pot, ki je bila dolga dva kilometra. Bila je zelo poučna. Vodič nam je pokazal tudi grad, ki je sedaj. velika ruševina. Ko smo končali s pohodom, nas je šofer avtobusa zapeljal domov. V četrtek sem se imel prelepo. Sledil je še zadnji dan v tednu. V petek pa smo naredili plakat o tem tednu. Ta teden mi je bil zelo všeč. Pohvaliti moram tudi gospo Dobovškovo.
Pri biologiji sem se veliko naučil. Biologija je bila zelo poučna in po eni strani zelo zabavna. Vsi smo se od gospe Dobovškove poslovili in odšli na kosilo. Res sem se imel lepo.
Uroš Jerič, 5. c
KEMIJA
Teden izbirnih vsebin je bil samo pet dni. Jaz sem bil pri kemiji. Tam nas je bilo 20. Iz našega razreda nas je bilo šest. Delali smo razne poskuse in jih zapisali v zvezke. Najboljši poskus mi je bil samovžig. Največ poskusov smo naredili prvi dan.
Prvi dan smo naredili preizkus z mlekom in limoninim sokom. Ko smo nakapljali limonin sok v mleko, se je strdilo. Drugi poizkus smo naredili z limoninim sokom in kalijevim hidroksidom. Limonin sok je kisel, kalijev hidroksid pa bazičen. Ko smo nakapljali limonin sok v raztopino kalijevega hidroksida, se je malo strdilo. Tretji poizkus je bil goreča pena. Tovarišica je nalila v posodo nekaj kemikalij. V posodi je nastajala pena in se širila navzgor. V to peno smo dali tlečo trsko, ta je zagorela. Tleča trska je zagorela, ker je iz pene izhajal kisik. Drugi dan smo naredili poizkus s kalijevim bikromatom, etanolom in žveplovo kislino. V žveplovo kislino smo natrosili nekaj kristalčkov kalijevega bikromata. Ko se je raztopil, smo notri nalili malo etanola. Raztopina je pozelenela. Drugi poizkus smo naredili z bakrom in ocetno kislino. Baker je v ocetni kislini pozelenel, ker je nastal bakrov acetat. Tretji poizkus smo naredili iz parafina, etanola, tetraklormetana, soli in joda. Poizkušali smo topnost snovi v vodi. Parafin se v vodi ni topil, etanol se je topil, tetraklormetan se ni topil, sol se je raztopila, jod pa se ni topil. V vodo smo dali tetraklormetan in jod. Ko smo to pretresli, je nastala vijolična barva. Tretji dan smo zažgali magnezij. Magnezij je lepo gorel.
Blaž Šterbenc, 5. c
MOJA DRŽAVA SLOVENIJA
Zelo me je mikalo, da bi si ogledal Slovenijo, prelepo deželo, zato sem se odločil za družboslovje.
Bili smo štirje učenci, zato sem imel še večjo priložnost, da sem potešil svojo radovednost. Naše delo je vodila učiteljica Darja Kastelic. Imeli smo se zelo lepo, ker smo se odpeljali v Ljubljano. Najbolj je bil zanimiv stari del Ljubljane z ozkimi ulicami in hišami ter Tromostovje, pod katerim teče reka Ljubljanica. Ogledali smo
si tudi arheološki muzej, kjer je razstavljena najstarejša piščal, ki jo je izdelal pračlovek iz kamene dobe. Bili smo tudi v Narodno univerzitetni knjižnici, kjer imajo vso svetovno literaturo. Narejena je po načrtih slavnega arhitekta Jožeta Plečnika. Videli smo tudi baročno Uršulinsko cerkev. Ljubljana je bila zame veliko doživetje, saj sem izvedel veliko novega iz kulturne zgodovine Slovenije.
Med drugim smo si ogledali tudi tovarno Adria Mobil v Novem mestu, kjer izdelujejo počitniške prikolice. Seznanili so nas s svojo proizvodnjo. Delo poteka po tekočem traku. Izdelujejo avtodome in počitniške prikolice. Bili smo zelo veseli, ker so nam na koncu obiska podarili kape in majice.
Teden izbirnih vsebin je bil zelo zanimiv, zato si želim, da bi se še večkrat ponovil.
Miran Štine, 5.b
TJ
TJ
UČILNICE
Na naši šoli je zelo moteče to, da višji razredi odpirajo vrata, ko še ne končamo s poukom in potem kar vdrejo v razred. Učiteljice podaljšujejo pouk in nam ne puščajo veliko časa, da bi šli na WC.
Nam učencem ni všeč, da med poukom drugi učenci odpirajo vrata ali; vpijejo pred njimi ali pa vdirajo v razrede, takoj, ko prvi učenec odide iz razreda. Tako drugi nimajo časa za pospravljanje svojih potrebščin.
V	učilnicah me moti, da nekateri razredi poškodujejo šolsko lastnino.
V	učilnicah je nepopolno pohištvo in ni veliko ličnih rekvizitov.
V	učilnici gospodinjstva je obupen zrak in učenci v mali telovadnici nas motijo s kričanjem
Moti nas čakanje na kosilo, ki se za višjo stopnjo začne šele ob 12.15. Če v vrsti ni gneče, bi lahko šli na kosilo tudi prej.
UČILNICE
V učilnicah so vse klopi že popisane ali pa so pod njimi prilepljeni žvečilni. Popisani in popackani z žvečilnimi so tudi stoli. Mislim, da bi bili učanci lahko malo bolj vzorni.
GARDEROBA
Starejši učenci nam pljuvajo v čevlje, kradejo iz žepov, prosijo za denar, ... Prosimo, da se to čimprej konča.
V garderobah pri telovadnici so polomljena stojala ter popisana z grdimi stavki in besedami. Iz umivalnikov voda sploh ne teče, ogledalo pa je polomljeno.
V garderobo zraven telovadnice lahko pridemo šele ob 10.00. Zakaj ne prej, ko pojemo? Dežurni učenci ne pazijo garderobe in mi imamo potem razmetana oblačila.
Starejši učenci kadijo, včasih zmanjka kakšen dežnik in čevlji, razrežejo blazinice na teniskah.
Moti me, da jaz lepo zložim čevlje in obleko, drugi pa mi vse razmečejo. Moti me tudi, da garderobe ne zaklepajo med poukom. Moti me, da nimamo omaric.
HODNIKI
Ko hodimo po hodnikih, se učenci tepejo, nas pa zmerjajo in krivijo. Dežurnih učiteljev bi bilo lahko več.
Dežurnih učiteljev bi bilo lahko več.
Ko hodimo po hodniku, nas nekateri učenci iz 6., 7., 8. razreda večkrat spotikajo in porivajo.
STRANIŠČA
V straniščih ni ključavnic, zato nekatera dekleta kar vdirajo v stranišča. Nekatera stranišča pa sploh niso uporabna, ker so zaklenjena.
MALICA
Pri malici večkrat pride do nesporazumov, ki se ponavadi končajo s prerivanjem. Včasih pride do tega, da kakšen od učencev ostane brez malice, medtem ko se drugi s hrano obmetavajo. Pride tudi do tega, da dobimo kakšen star kos kruha, a to ni nič takega. Ko pa
ti manjka kakšna skodelica, čakaš in čakaš na koncu te procesije, povrhu tega si kriv za slabo dežurstvo in dobiš slabo oceno.
Pri malici velikokrat dobimo premalo hrane, če jo gremo še enkrat iskat, dobimo čisto malo. Včasih dobimo samo čokoladni jogurt, včasih pa zraven tudi banano.
Pri malici smo na predmetni stopnji razdeljeni na 1. in 2. izmeno. Pri tem je veliko težav, saj učenci, ki so v 2. izmeni, ne smejo v jedilnico. Nekateri pa se prerinejo in pridejo v jedilnico. V jedilnici takrat nastane nered in učenci ne morejo jesti.
Pri malici pa tudi zmanjkuje hrane. Veliko učencev medtem ko gre nazaj v svoje učilnice, učencem v 2. izmeni vzame malico.
Malica naj bi bila prvi obrok osnovnošolca, vendar se jih večina doma naje in malico vržejo stran. Za malico je bil večkrat star, trd kruh, pokvarjena salama in gorčica. Nihče ne mara polente in mleka. Malica naj bo bolj kvalitetna in moderna.
KOSILO
Moti me prerivanje osmošolcev na kosilu.
Ne dajejo dovolj soka (samo 2x ali 3x na teden). In kadar ni soka, moraš plačati, če ga hočeš.
KOSILO
Taka težava je na primer na kosilu. Čeprav je vse prazno, višješolci ne smejo na kosilo do 12.10, saj je tak hišni red. Na kosilu je večja težava tudi s spuščanjem in prehitevanjem. To počnejo predvsem 7. in 8. razred. Nekateri vrsto rinejo in so drugi kot palačinke.
Večkrat petošolci čakamo v vrsti za kosilo pol ure. Zakaj? Ker višji razredi (6.,7.,8.) pridejo na kosilo in nimajo potrpljenja za čakanje v vrsti. Grobo odrinejo in večkrat tudi udarijo kakšnega petošolca, ki čaka, zgrabijo pladenj in se zapodijo proti avtomatu s sokom. Natočijo si po tri kozarce. Če jim kuharica kaj reče, jo naderejo nazaj in se ne menijo za njene pripombe, kuharica pa proti temu nič ne stori. Petošolci večkrat ne dobijo soka in če prosimo za več soka, nas kuharice naderejo, da zaustavljamo vrsto in naj zginemo v jedilnico.
'jggj
WSi
G~i:<:f ‘‘Sii
Nered pri kosilu je zelo problematičen.	Peti razredi
imajo večkrat v tednu pouk samo 4 ure. Takrat se konča pouk tudi nižjim razredom. Tako morajo	peti rezredi
večkrat čakati tudi eno uro ali pol. V tistem času pridrvijo višji razredi in nas zrinejo iz vrste, za katero smo čakali eno ali pol ure. Zrinejo nas, včasih tudi udarijo,	vzamejo tri
sokove in iz ust jim prileti tudi grda beseda, ki je zelo pogosta.
PRITOŽUJEM 5E,KER5EM , PUJ5!
ZVONEC	Lahko bi imeli zvonec, saj nas
Moti me, da ga nimamo na šoli. nekateri učitelji predolgo Kajti to bi bilo "cooT.	zadržijo.
V novem šolskem letu je veliko sprememb, še posebej za nas petošolce. Prišli smo iz nižje na višjo stopnjo. Mislim, da nam je najmanj všeč to, da lahko kosimo šele po 12.15. Kje naj počakamo, če se nam pouk konča že ob 11.40? Knjižnica ni več odprta do pol dveh, v garderobi višješolci oz. starejši učenci včasih kadijo, v avli je preveč ljudi.
M
Če bi lahko kaj spremenila na naši šoli, bi bil to prav gotovo način poučevanja. Uvedla bi nivojski pouk, ker mislim, da smo v razredu pri pouku preveč izenačeni odlični in manj uspešni učenci. Nivojski pouk bi organizirala tako, da bi učence iz štirih paralelk razporedila v skupine po sposobnostih učencev. Mislim, da bi bil to velik korak naprej za našo šolo.
Učitelji dajejo vedno težje naloge tistim, za katere menijo, da so boljši, slabšim učencem pa dajo lažje naloge. To se mi ne zdi pravično, saj bi v osnovni šoli morali vsi vedeti enako in šele v srednji šoli bi boljši morali vedeti več in obratno. Če bi bilo tako, bi učenci prav gotovo raje hodili v šolo.
Lahko rečem, da so nekateri učitelji kar "problematični", ker imajo slab dan ali kaj podobnega. Takrat so do nas neusmiljeni, nas sprašujejo, napovedujejo teste, tako da vladata v razredu strah in trepet. Če na učitelje ne bi vplivalo njihovo privatno življenje, ne bi bilo toliko sporov in vsi bi se bolje razumeli.
Ni mi všeč, da na naši šoli ni zvonca. Učitelji nas lahko tako zadržijo dlje. Ko gremo nato v drug razred, nimamo odmora, ker nas je prejšnji učitelj dlje zadržal. Ne strinjam pa se tudi z nenapovedanim ustnim spraševanjem. Le pri urah angleščine imamo določen vrstni red spraševanja, tako da nas ni strah in smo mnogo bolje pripravljeni. Moti me tudi slaba urejenost garderob.
Moj predlog za izboljšanje šole bi bil ta, da bi lahko učenci sami pripravili projekte na temo, o kateri se želijo pogovoriti. Sami bi lahko predavali o določeni temi, nato pa bi z učiteljevo pomočjo razglabljali in se pogovarjali bolj natančno.
Na naši šoli ne vladata ravno strpnost in razumevanje med oddelki, zato bi vsake tri leta učence iz različnih oddelkov premeščala, saj bi si tako lahko pridobili širši krog prijateljev. Če včasih srečam učenca iz drugega oddelka, potem vem samo to, da je to tisti, ki je npr. dober pri športu.
Želela bi si takšno šolo, kjer bi učenci lahko izrazili svoja čustva in občutke ter da bi nam nekdo prisluhnil in svetoval kako in kaj. Skratka, šolo, v kateri bi vladali toplina in prijateljstvo in ne le strah pred spraševanji in testi.
TELOVADNICA
Mislim, da moramo imeti dekleta na vratih garderobe ključavnico, da fantje ne bi več prihajali noter.
Premalo časa imamo, da bi se peoblekli, ni dobre opreme.
KNJIŽNICA
Premalo časa je odprta.
ODMORI
Odmori služijo za počitek ter pripravo na sledečo uro pouka. Ker pa se na žalost vsi tega ne držijo, nastane nesporazum. Pogosto se začne s pretepi in konča z nedolžno krivdo, kjer se obtožujejo drug drugega. Vse to bi se dobro končalo, če bi vsi sprejeli hišni red.
PLESNA SOBA
Na šoli bi morali imeti plesno sobo, v kateri bi imeli radio. Ker je na šoli veliko deklet, ki rade plešejo, bi naredili urnik. Urnik bi vseboval dan, ura od kdaj do kdaj in če je radio nepoškodovan.
Pritožbe pet oso to e v in sedmošolcev so del priprave na prenovo šolskega reda.
Šola. Ko večina učencev sliši to besedo, jih kar zmrazi. Meni pa se šola, kakršna je zdaj, ne zdi prav nič grozna. Nimam je noro rad, a je to vseeno kraj, kjer vidiš prijatelje. Da pa bi bila šola po moji meri, meni prijazna, bi spremenil učitelje. Učitelji bi morali biti bolj zabavni, včasih tudi resni. Morali bi na bolj komičen način prikazati snov. Seveda pa bi se morali spremeniti tudi mi, učenci. Med urami se ne bi smeli pogovarjati in morali bi biti čisto tiho, ko govori učitelj ali sošolec. Šola bi morala biti obvezna, kot je zdaj, a bi imel vsak učenec odobreno določeno število ur, da bi lahko šel od pouka, če bi hotel. Za učance, ki namenoma oškodujejo šolo ali učenca, bi morale biti veliko strožje kazni, saj se nekateri starši ne zmenijo za opomine ali ukore. Šola bi lahko imela tudi stadion in večjo telovadnico.
Ker vem, da so moje želje težko uresničljive, sem kar zadovoljen (moram biti) s šolo, v katero hodim. A če bi se vse to uresničilo, bi bila to res šola po moji meri.
Jure Golobič, 8.b
MT.mn
V drugi polovici aprila je na višji stopnji potekal teden izbirnih vsebin. Vsak si je izbral med devetnajstimi ponudbami tisto, ki mu je najbolj ugajala, jaz sem si novomeške medije.
Gospa Marjana Štern nam je povedala, da smo zdaj mladi novinarji in da je naše delo predvsem terensko. Že takoj prvi dan smo si ogledali prostore Radia Sraka, kjer sta moji sošolki v živo govorili. Tisto, kar sem videla na Radiu, mi je bilo zelo všeč in bi tudi jaz rada postala radijska napovedovalka. Nato smo si ogledali, kako poteka delo na Vašem kanalu, kjer so nas snemali s skrito kamero. Za konec tega čudovitega dne pa smo spoznali še Revozovi dve glasili, to sta Renome in Skupaj. Presenetilo nas je, da nimajo poklicnih novinarjev, pa kljub temu nastaja tako čudovit časopis. Najbolj od vsega pa mi je bilo všeč v torek, ko smo se z vlakom odpeljali v Ljubljano. Tam smo spoznali časopis Profit, ki se je preselil v Ljubljano, in tiskarno, kjer tiskajo revije, kot sta Jana in PIL in časopise, kot je Profit. Ker nam je ostalo še nekaj prostega časa, smo se odpravili na potep po Ljubljani, kjer so nas v svoj objektiv ujeli novinarji Jane.
V sredo, četrtek in petek smo spoznali še Novi medij, ki je mestni časopis, Studio D, in Radio Krka ter Dolenjski list, Labodovi in Krkini glasili. Ko smo prišli v šolo, smo si ogledali še angleško predstavo učencev iz neke šole v Ljubljani, nato pa se je ta čudoviti teden - poleg počitnic najlepši teden v letu -končal.
Tina Miklič, 5. a
DOLENJSKI LIST
Dolenjski list bo kmalu praznoval 50-letnico delovanja. Odgovorni urednik je g. Marjan Legan, ki opravlja svoje delo že petindvajset let. Prva številka je izšla 17. 2. 1950. Zaposlenih je 23 delavcev, ki skrbijo, da je ta časopis najbolj bran na Dolenjskem. Marljivi novinarji skrbijo, da zberejo čim več novic in tako obveščajo bralce o dnevnih aktualnih dogodkih doma in po svetu. V Novem mestu izdelajo en izvod, ostalo, to je dvajset tisoč izvodov, pa izdelajo v Delovi stavbi v Ljubljani. Časopis izhaja ob četrtkih, cena pa je 190 SIT. Najbolj brana rubrika je o kriminalu in intervjuji z znanimi osebami in o športu. Ker je vse več novic, v Dolenjskem listu razmišljajo, da bi časopis izhajal dvakrat tedensko. Financirajo se od oglasov, osmrtnic in naročnikov časopisa.
Moto delavcev je: Kar ni v Dolenjskem listu, se ni nikoli zgodilo.
Nina Šaruga, 5.b
V TISKARNI ČASOPISOV IN REVIJ - TČR DELO
Naša skupina za spoznavanje novomeških medijev se je v torek, 15.4., odpeljala z vlakom na ekskurzijo v Ljubljano. Ogledali smo si, kako nastanejo časopisi kot sta Profit in Delo, ter revije kot so Jana, Naša žena in PIL. Gospoda iz TČR sta nam razkazala prostore, v katerih nastajajo časopisi. Na začetku smo stopili v redakcijo, kjer smo videli zbiranje gradiva in urejevanje, za kar je določen tehnični urednik, ki ureja slikovno gradivo ter tekst. Opremi ga tako, da je material razumljiv za nadaljnjo obdelavo. Nato smo odšli v tisti prostor, kjer skenirajo, prelamljajo strani in
osvetljujejo na film. Naslednja na vrsti je bila montaža, kjer časopis montirajo, potem pa ga kopirajo s tem, da ga vpnejo med kopirne plošče in ga vrnejo. Navsezadnje gre tako pripravljeni časopis v tiskanje, revije pa v knjigoveznico. Ko je vse narejeno, ga distribuirajo -raznašajo v trgovine in kioske. Zvedeli pa smo tudi, da so leta 1920 že poznali obliko tiskanja, ki pa so jo čez nekaj let opustili, ker je predraga. Star vlivalni stroj smo videli v tiskarskem muzeju - star je 77 let! Tiskali pa so s svincem. Za konec pa so nam pokazali slike treh slavnih mož - začetnikov tiskarstva, to so Gutenberg, Senefelder in Mergen. Zadovoljni od tolikih novih vtisov	smo	se	odpravili
raziskovat Ljubljano.
Tina, 5.a
REVOZOVI GLASILI
Francoski avtomobilski proizvajalec Renault ima svoj obrat tudi v Novem mestu. Tovarna Revoz izdaja dve glasili:	Skupaj in Renome.
Skupaj je glasilo, ki obvešča delavce o spremembah in
novosti v podjetju, kakor tudi v sami firmi Renault.
Glasilo Skupaj izhaja enkrat mesečno, izgleda pa kot revija. Renome izhaja dvakrat tedensko, predvsem zaradi potrebe po obveščanju delavcev. Zdaj v Revozu delajo samo model CLIO, pripravljajo pa se že tudi na izdelavo novega avtomobila, ki bo na trgu v letu 1998.
No, učenci OŠ Grm, ki imamo ta teden teden izbirnih vsebin, smo si iz pestre ponudbe, ki so jo pripravili naši učitelji, izbrali skupino raziskovanje in spoznavanje novomeških medijev pod vodstvom gospe Marjane Štern. Za to skupino smo se odločili predvsem zato, ker .je delo novinarja zelo zanimivo in ustvarjalno. V Revozu smo obiskali gospo Tanjo Škof, ki dela v oddelku za komunikacije. Predstavila nam je obe glasih in povedala tudi, da nimajo profesionalnih novinarjev in fotografov. Pišejo in fotografirajo sami. Izredno smo bili navdušeni nad sprejemom in pogovorom ter predstavitvijo obeh medijev tovarne Revoz.
NOVI MEDIJ
V sredo, 16.4., smo bili člani skupine novomeški mediji v prostorih uredništva Novi medij, ki se nahaja na Glavnem trgu v Novem mestu. Tam smo
bili zato, ker nas je zanimalo, kako deluje naš mestni časopis. Izvedeli smo, da v nekem smislu nadaljuje tradicijo nekdanjega glasila Medij. Glavna urednica in lastnica je ga. Jasna Šinkovec. Ime Novi medij izhaja iz nekega novega dela (novi) in oglasov (medij). Kot že povedano, je mestni
DELOVANJE RADIA SRAKA
Radio Sraka deluje že nekaj let. Zaposlenih je sedem voditeljev in pet tehnikov. Vrtijo vse vrste glasbe. Program se prične z narodnozabavno glasbo. Med deveto in enajsto uro se vrstijo kratka poročila. Med 13.00 in 15.00 so pogovori z mladimi. Ob 15. uri so glavno poročila. Ob torkih imajo ob 19. uri oddajo Nočni beat. Ob četrtkih se od 20. do 14. ure vrsti rock glasba. Ob petkih je oddaja za osnovnošolce Grmski Vulkan. Čez cele tedne je veliko reklam
mesečno. Urejajo ga na računalnikih, ker jim to olajša delo. Vsebuje naslednje rubrike:	ČRNA	TOČKA,
RECEPTI, TRIČ - TRAČ NOVICE, OGLASI, ...
Izvedeli smo glavne podatke o časopisu Novi medij.
Nastja Suhadolnik, 5.b
in malih oglasov. V arhivu imajo veliko plošč. Samo CD-ejev je 3.200. Radio Sraka je na Valantičevem 17, v Novem mestu.
RADIO KRKA
Teden izbirnih vsebin se bliža koncu. Izbral sem novomeške medije in mi je super. Ogledali smo si že Radio Sraka, Studio D, spoznali smo, kako nastaja Dolenjski list, Delo, Novi Medij in Profit, poleg tega smo si e ogledali, kako tiskajo časopis. Najbolj všeč pa mi je bilo na Radiu Krka.
Ob 9.30 smo se odpravili peš do studia. Razdelili smo se v dve skupini. Ogledali smo si lahko studio, v katerem vodijo oddaje. Vse je bilo izolirano z gobo. Na sredini stoji miza in ob njej nekaj stolov. Na mizi sta dva mikrofona. Levo in desno iz tega prostora sta sobi za predvajanje skladb in reklam, od česar dobiva radio denar. V levi sobi smo obiskali Boštjana Hrovata, ki skrbi za skladbe, reklame, obvestila in programe. Povedal nam je zelo veliko o delu pri radiu. Vprašal nas je, če imamo kakšno glasbeno željo. Povedali smo mu in on jih je zavrtel. Imajo zelo sodobno opremo, kot npr.: računalnik, po katerem si lahko poiskal skladbo, napravo, kjer si lahko kaj presnel na CD ploščo. Vodja Radia Krka je Sandi Pirš. Poleg rednih delavcev so zaposleni še zunanji sodelavci. V studiu imajo tudi glasbene goste, med njimi so bili tudi:	Vili Resnik, Jan
Plestenjak, Čuki, ... Valovna dolžina Radia Krke je 106,6 Mhz. Radio oddaja program od leta 1994 in bo letos star tri leta. Vsak dan so tudi glasbene želje.
Vesel sem, da je šola omogočila, da smo si lahko ogledali, kako poteka program v studiu in da sem izvedel veliko o časopisih. To bi rad čimprej ponovil.
Blaž Strmec, 5.b
STUDIO D
Studio D je regionalna postaja, katere zdajšnji direktor je Uroš Dular. Ta postaja je pričela poslovati z 20. 12. 1987 in je sedaj med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Novem mestu. Deluje na frekvenci 103 Mhz. V prostorih radia Studio D v Ločni pri Gasilskem domu imajo dva studia in dve montirnici. Pri njih se odvija 19-urni program kamor spadajo kratka poročila, dogodki in odmevi ter informativni program; ostanek časa pa poklonijo mladim in z njimi oblikujejo program. Zaposlenih je približno 11 delavcev (tajnica, novinarji, spikerji, ...). Financirajo se od odglasov, čestitk, osmrtnic in naročnikov. V njihovi poslovalnici imajo 3100 CD-ejev, 925 trakov, itd. Ves program sprejema, kot tudi oddaja oddajnik na Trdinovem vrhu.
Novinarka Nina Šaruga
ŠOLA V ‘HMAVl •V ŠKPKVIJOOtU
Anketa
Letos smo se grmski sedmošolci prvič odpravili v šolo v gorah. Ta petdnevna ekskurzija je potekala v terminu od 14. do 18. aprila. Po mnenjih in vtisih sem povprašala 7.c in 7.d razred, ki sta bivala v domu Škorpijon.
Anela Bešo, 7. c
Tina, Karmen, Brigita, 7.d
Šola v naravi mi je zelo všeč, vendar je naporno, ker imamo 12 ur pouka na dan. Sobe so super, vse je urejeno.
Blanka. 7.c
Zdi se mi super, le hrana bi bila lahko malo boljša.
Kristina, 7.d
Bilo je lepo, hrana bi lahko bila boljša. Ideja za šolo v naravi v gorah mi je všeč.
Tanja, 7.c
Sobe so bile perfektne, hrana zanič, pohodi pa dolgi. Skratka, bilo je naporno, hkrati pa tudi zelo zanimivo.
Jerneja, 7.c
Bilo je lepo, le to me moti, da ne smemo biti budni do 23.00 in spati do 8.00.
Hrana bi lahko bila boljša.
Neva, 7.d
Šola v naravi mi je všeč, čeprav bi lahko imeli manj pouka in po sobah bi morali biti drugače razporejeni.
Klemen, 7.c Vse je dobro.
MOJ
Ponedeljek, 14.4.1997
Ko smo prispeli v Dom Škorpijon, smo si vsi predstavljali.da bomo dobili sobe z železnimi posteljami in podobnimi starimi rečmi. Motili smo se. Na začetku smo imeli probleme glede sob. Dogovorili smo se, da bomo učenke 7.c in 7.d razreda v skupni sobi. V sobi je bilo trinajst pogradov z omaricami in velika miza, na kateri smo se kmalu igrali. Spoznali smo osebje doma, dobili urnik za čez teden in spisek dežurnih v jedilnici in v sobi. V domu imajo zelo veliko živali: papagaje, ribe, avstralske skakače ipd. Že prvi dan smo imeli pouk, kjer smo se naučili postavljati šotore, kuriti ogenj in delati vozle. Po ne dobrem kosilu (bil je riž) je sledil prosti čas, ko smo na igrišču igrali košarko, nogomet, badminton, odbojko itd.
Večerja je bila veliko boljša. Dobili smo ocvrte klobase. Zvečer smo gledali film Svoboda divjine. Po filmu pa smo se odpravili spat. Spati nismo mogli, zato smo se pogovarjali, se smejali in si pripovedovali šale. Ura je bila že blizu polnoči, ko nas je prišel mirit dežurni učitelj. Nekaterim pa je celo zagrozil, da bodo morali oditi domov. Naposled pa smo se le umirili in zaspali.
Sreda, 16.4.1997
To noč smo dolgo spali, saj smo prejšnji večer zaradi hrupa, ki smo ga povzročali, imeli stražo. Kljub temu pa smo bili vsi zelo zaspani. Kakor prejšnji dan smo tudi tokrat imeli že navsezgodaj telovadbo. Tekli smo okoli doma in se razgibavali. Sledila je malica in prva pomoč. Imeli smo jo v sobi, kjer smo spala dekleta. Med prvo pomočjo je začelo močno snežiti in pihati, tako da je skozi okno začel naletavati sneg, saj se okno ni dalo dobro zapreti. Snežinke so začele prekrivati okna, strehe, travo,... Zvedeli smo marsikaj zanimivega tudi o oglar stvu, vremenu in delali plakate o domu. Ker je snežilo, nismo mogli jahati konja oziroma kobile. Sladkarije so v večini že pošle, zato so tisti, ki so jih še imeli, prodajali drugim. Tako je bila na primer cena čokolade 500 tolarjev. Zvečer smo imeli kviz in zmagovalci so dobili tudi nagrade.
Petek, 18.4.1997
Prišel je dan odhoda. Vsi utrujeni od plesa smo se po zajtrku začeli pripravljati na odhod. Svoje stvari smo dali v torbe, postlali postelje in pometli sobe. Pisali
smo teste prve pomoči in rešili anketo o bivanju v domu. Potem smo odšli na pohod na Žavcarjev vrh. Tam je gostilna in vsi smo si kupili pijače in sladkarij, ki smo jih v času bivanja pogrešali. Ko smo se vračali v dom na kosilo, smo si veselo prepevali. Na določenih mestih pa smo morali biti tiho, ker je bilo tam območje divjega petelina. Videli smo srne in petkotno kapelico, ki je bila med tremi lipami. V območju kapelice je energija največja, zato nas je kapelica privlačevala. Po kosilu so bila podeljena priznanja v lokostrelstvu in potem smo se odpeljali domov.
Blanka Zadel, 7. c
ŠOLA V OtiVRAVl
V zh&čjuh:
Naša generacija je pa res srečna generacija. Od 14. do 18. aprila smo bili pravi srečneži, ki smo kot grmski sedmošolci odšli v šolo v naravi. Prijetno in koristno smo preživeli 5 dni v kraju Zreče pod Pohorjem. Tam so nas pričakali vodniki, ki so bili vedno dobre volje in smo se z njimi odlično razumeli. Razdeljeni smo bili na 9 skupin, imena pa smo si izbrali sami (NLP, Pretepači, Šok soba, Zgage, ...). Na Pohorju smo spoznavali rastlinski svet, učili smo se življenja v naravi, plavali, se "mučili" na pohodih in bili pozno pokonci. Zanimivo je bilo tudi na orientacijskem teku, kjer smo pokazali, kaj vse smo se naučili. Osvojili smo Roglo, se čudih pohorski hiši, še bolj pa muhastemu vremenu. Sneg, sonce, mraz, kopanje na prostem. Vse to doživiš v aprilu malokje, a v Zrečah tudi nemogoče postane mogoče. Ves teden pa je potekal v znamenju tekmovanj in borbenega duha in tako smo dokazali, da velja geslo "Vsi za enega - eden za vse". Preberite, kaj so o šoli v naravi povedali udeleženci.
ANKETA
1.	Kaj meniš o pohodu na Rogli?
VROČA LINIJA (Barbara, Lidija, Petra, Marina, Mari)
Bilo je zelo naporno. Zaradi snežne nevihte ni delovala sedežnica, ki bi nas morala popeljati do našega cilja. Nekateri smo bili jezni, ker smo pot nadaljevali peš.
2.	Si že kdaj doživel vremensko spremembo, kakršna je bila tega dne?
PRETEPAČI (Gregor Rahne, 7.a)
Ne, vreme je bilo kot ponorelo, saj bili smo dopoldne na Rogli vsi zaviti v šale in bunde.
Tako je snežilo, da nisi nikamor nič videl, zvečer pa smo se kopali v zunanjem bazenu.
3.	Na Skomarjah smo si ogledali pohorsko hišo. Kaj je ob ogledu pritegnilo tvojo pozornost?
NLP (Mica Potočnik, 7.b)
Mojo pozornost je pritegnil hišni telefon. To je odprtina v zidu med spalnico in kuhinjo. Skozi to odprtino je gospodar naročal hrano.
4.	Kateri del dneva ti je bil v šoli v naravi najbolj všeč?
LEVINJE (Jasmina Turk, 7.a) Najbolj všeč so mi bili večeri. PANKRTI (Samo Bdeir, 7.a)
Najbolj zanimiva so bila jutra, ko smo vzeli v roke seselec in smo sesali mravlje v kuhinji.
5.	Kakšna so se ti zdela tekmovanja? Opiši eno!
ZGAGE (Tea Tušek, 7.b)
Tekmovanja so se mi zdela domiselna in zanimiva, najbolj pa mi je ostalo v spominu tekmovanje z nosili iz šotorskega krila.
6.	Ali si bil zadovoljen z vodniki?
ŠOK SOBA (Sašo Mrhar, 7.b) NLF (Rok Bečič, 7.b)
Vsi so bili okej, Grega pa je bil največja faca.
IZ MOJT-gk ‘DOfT.VNjKA
Ponedeljek, 14.4.1997
Z dekleti smo zvečer pripravile zabavo v pižamah. Na dan smo privlekle vse čipse, smokije in sokove. Mica je prinesla tudi radio, zato nam ni bilo treba skrbeti, kako bo z glasbo (no ja, saj bi lahko tudi same pele). V sobi smo zagrnile vsa okna, da ne bi učitelji videli luči, nato smo plesale, jedle hrustljave prigrizke in se smejale kot "odklopljene". Pse je bilo super, nato pa je prišel učitelj in rekel, da je čas za v posteljo. Pospravile smo sobo, ki je bila razmetana, kot bi nekdo vrgel bombo vanjo (Ali tega ne rečejo starši večkrat za vašo sobo?). Preživele smo čudovit "pižama party", toda kljub vsemu smo kaj hitro zaspale. V tišino se je razlegalo le naše smrčanje ...
Sreda, 16.4.1997
Popoldne smo zvedeli več o šotorskih krilih. Aleš nam je namreč pokazal, kako narediti preprosta nosila in pelerino. Nato smo se razvrstili po skupinah in tekmovali, katera skupina bo najhitreje pripravila nosila, stekla okoli droga in prva prišla na cilj. Pri naslednjem tekmovanju pa smo morali hitro pripraviti pelerino, si jo zavezati okoli vratu in kar najhitreje priteči na cilj. Pse se je odvijalo tako hitro, da bi mi kmalu spodrsnilo in pristala bi na trdih tleh, toda kljub vsemu sem srečno prispela na cilj. Pri tekmovanjih, ki smo jih imeli doslej, mi je najbolj všeč, da niso tekmovali posamezniki, ampak skupine. Naučili smo se, da ni pomembna le zmaga, ampak tudi skupno delo in pa čas, ki ga preživimo skupaj.
Anita Tintor, 7.b
Nasa NAJČA j e spet med najboljšimi glasili v državi!!!
ZAFRKAVANJE PO TELEFONU
Včasih sem zafrkaval ljudi po telefonu. Prvič sem bil pri svoji sosedi, ona je predlagala, da bi zafrkavala po telefonu. Poklicala sva nekoga in rekla: "Dober dan. Medvedovi tam?" in odložila.
Velikokrat se zgodi, da me kdo pokliče in se ne oglasi. S prijateljico sva enkrat poklicali številko, ki sva si jo izmislili. Ko so se oglasili, sva bili tiho.
Velikokrat smo na rojstnih dnevnih klicali izmišljene številke. To sva počeli tudi s prijateljico. Klicali sva sošolce in sošolke ter druge ljudi. Povedali sva jim, da so zadeli nagrado na nagradni igri. Ko so nama verjeli, sva poklopili.
V soboto pozno zvečer smo se ravno odpravili spat, ko je zazvonil telefon. Hitro sem stekla v dnevno sobo in se oglasila. Vse je bilo tiho, zato sem poklopila in šla spat. To se je zgodilo še trikrat. Vsakokrat se ni nihče oglasil. Seveda sem bila zelo jezna.
PETOŠOLCI
Poznamo več vrst zafrkavanja po telefonu:
a)	Najbolj pogosti so klici, ki jih ponovadi izvaja mladina. Naključno izberejo telefonsko številko v imeniku, jo zavrtijo in ljudi sprašujejo razne trapaste stvari. Ti klici nimajo posebnih posledic. Ljudje ponavadi ozmerjajo klicalce/ke in odložijo.
b)	Druga stopnja je spolno nadlegovanje po telefonu. Klicalci so ponavadi moški, ki so osamljeni in si želijo ženske družbe. Ženske ponavadi v smehu odložijo telefon ali ozmerjajo perverzneža.
c)	Tretja, najresnejša, je bombna grožnja. Če se izkaže za resnično, ostalo delo opravi policija. So pa tudi primeri, ko mladi iz zabave pokličejo v šolo in grozijo z bombo.
In če se jim je zdelo smešno, ko je policija hitela po zbornici in mrzlično iskala eksploziv, so se kmalu zresnili. To je resen prekršek, za katerega je kazen pol leta zapora ali visoka denarna kazen.
Obstajajo tudi še druge stvari (ko svojega bivšega moža muči njegova bivša žena, prijava atentata ...) vendar se v to ne bomo spuščali. Še opozorilo! Dobro razmislite, preden se začnete igrati s točkama b in c! Klici lahko pustijo hude posledice na obeh straneh telefona. In tudi pod točko a ne govorite grdih stvari!
Ne/c Gazvoda, 5.b, Anže Regina, 5.c in Matic Zaletel/, 5.b
OBISK V PEKARIJI
Učenci 4. razredov smo bili na obisku v pekariji. Ob 7.15 smo jo pešmahnili v Ločno. Tam nas je sprejela ga. Vera, ki nas je odpeljala v učilnico za mlade peke.
Preoblekli smo se v bele majice in predpasnike ter odšli v delavnico. Mojster Franci je ponudil vsakemu od nas po dva kosa testa, ki sta tehtala vsak 33 dag. Zgnetli smo eno štručko in en hlebček. Odložili smo ju na hajalne pladnje. Nato smo dobili še tri kose testa, iz katerih smo spletli pletenice. Mojster Franci nam je pokazal, kako se oblikujejo žemlje. Vsak učenec je naredil po tri. Ko so naši izdelki hajali, smo odšli na malico. Sladkali smo se s pecivom in sokom. Nato nam je ga. Vera pokazala postopek od mešanja testa do pečenega kruha. Mojster Franci pa je vklopil tudi tekoči trak, da smo bolje razumeli, kako pridemo do slastnega svežega kruha, ki ga vsako jutro malicamo v šoli. Medtem pa so se naši lepi testeni izdelki spekli. Najedli smo se jih in veseli ter zadovoljni peš krenili v šolo. Zelo
smo bili zadovoljni in še si želimo takega prijetnega srečanja s strokovnjaki, ki nam bi nazorno prikazali določene postopke pridobivanja prehrambenih izdelkov. Hvala ge. Veri in mojstru Franciju.

MOJA BABICA
Moja babica mi je pripovedovala: "Pred šestdesetimi leti, ko sem bila še otrok, nisem imela takih igrač, kot so danes. Imela sem jih, a narejene iz kosov blaga in iz cunj. Oblečena sem bila zelo revno. Imela sem le dve obleki-ena je bila za doma, drugo pa sem imela za ob praznikih in za v šolo. Hrane nismo imeli na izbiro, ampak smo jedli tisto, kar je mati položila na mizo. To pa je bilo samo tisto, kar smo sami pridelali. Ti pridelki pa so bili zelje, fižol, krompir, žganci in kruh. Zabavala sem se tako, da sem šla po sosedove otroke in se z njimi kartala, igrala gnilo jajce, slepe miši in skrivalnice. Med tednom ni bilo časa za igro, ker sem bila s starši na polju. V šolo me je mati vpisala, ko sem bila stara 7 let. V šolo sem hodila eno uro v Metliko. Imela sem en sam zvezek, leseno puščico in svinčnik. Učiteljica je bila prijazna in lepa, da se je nismo mogli nagledati. Zdaj pa so stare čase zamenjali novi."
KO BOM VELIK, BOM ...
Ko bom velik, bom delal v pekarni. Všeč mi je, kadar zadiši po kruhu. Za kruh moraš v posodo dati: moko, kvas in vodo. Potem zmešaš in si bel kot duh. Potem ga daš peči. Ko je pečen, ga vzameš iz peči. Ta poklic si bom izbral, ker mi je zelo všeč.
Mitja Kobler, 2.d
MUCEK MIKI	H
Nekoč se je k nam zatekel perzijski maček. Babica mu je dala jesti, da ne bi bil lačen. Dala mu je mleko, salamo in šunko. Nekaj časa je bil muc pri nas. Odločili smo se, da ga bomo obdržali. Ime smo mu dali Miki. Nekoč, ko smo bili vsi doma, je Miki odšel v hišo in zaspal. Nekaj časa ga ni bilo. Dedek je šel pogledat, kje je. Našel ga je v spalnici, kjer je spal. Drugo jutro je prišla babica pogledat, kje je Miki. Ležal je na mizi in gledal v babico.
Vsem se je zelo priljubil, ker je zelo prijazen muc. Ostal je pri naši hiši in brez njega bi bilo zelo pusto.
4.d razred in razredničarka
Nina Valentič, 3.c
Vanja Urbančič, 3.d
oblikovala Lenka Brezovar
NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
V četrtek, 10. aprila, zjutraj smo se zbrali na igrišču. Potem smo odšli peš do kandijske postaje. Od kandijske postaje do Bršljina smo se peljali s potniškim vlakom. Na vlaku je bilo zabavno. Hitro smo prispeli. V Bršljinu nas je sprejel šef postaje. Veliko nam je povedal, kot npr: koliko let že deluje železnica. Povedal nam je tudi, kam potujejo vlaki. Videli smo most, kjer gre lokomotiva gor, da jo spravijo v garažo. Videli smo kontrolni stolp, v katerem je kretničar. On premika tire. Potem smo odšli pogledat vlak na paro, ki je star 100 let. Lokomotivo smo si ogledali zunaj in znotraj. Videli smo tovorni vlak in potniški vlak. Na koncu sva se sošolka Manca Zaletelj in jaz zahvalili šefu postaje.
Tina Polovič, 2.c
PRI SESTRIČNI
Počitnice sem preživela zelo lepo, najlepše pa mi je bilo pri sestrični Urški na Sušicah. Urška ima še dve starejši sestri. Vsako dopoldne nas je stric odpeljal na bazen. Z Urško sva se do sitega naplavali, potem sva igrali odbojko in namizni tenis ter reševali križanke. Popoldne pa sva kolesarili, se igrali z žogo in hodili na dolge sprehode z Urškinim psom Keksom. Je zelo ubogljiv, velik in pameten ovčar. Zvečer sva s sestrično klepetali dolgo v noč in se dostikrat nasmejali do solz. Tudi ko je deževalo, nama ni bilo dolgčas. Prebirali sva zanimive knjige in igrali računalniške igrice.
Nekega jutra pa naju je stric zelo zgodaj prebudil. Povedal je,
da gremo v gozd po gobe. Še napol v spanju sva se končno oblekli in nič kaj navdušeni odšli za njim. Ko pa smo prišli do gozda, nama ni bilo žal. Čudovito ptičje petje nam je napolnilo ušesa. Občudovali sva pajčevine, ki so bile polne rosnih kapljic. Svetile so se kot biseri. Tisti dan z Urško nisva našli nobenega jurčka, a sva se vseeno vrnili iz gozda polni lepih vtisov.
Kristina Golubič, 4.c
V ŠKOCJANU
Četrtega aprila smo šli v Škocjan. Vas zanima zakaj? Seveda vas! Šel sem zato, ker hodim k lego krožku. V Osnovni šoli Grm smo najprej imeli šolsko tekmovanje. Učiteljica Ada je povedala rezultate in jaz sem bil četrti, torej sem se uvrstil na občinsko tekmovanje.
Iz naše šole smo vzeli štiri škatle z lego kockami. Potem smo se odpeljali z avtom v Škocjan. Vozila je Ada, učiteljica 2. d razreda. Pripeljali smo se v Škocjan, kjer smo
imeli malico. Pojedel sem hrenovki, kruh, čaj in majonezo. Ko smo se vsi zbrali, smo začeli sestavljati ladjo. Ko smo jo končali, je učiteljica rekla, da imamo odmor. Potem je učiteljica poklicala po enega. Na vrsti sem bil jaz. Notri sem pokazal skico in ladjo. Potem smo imeli zopet odmor, da so učiteljice lahko ocenile skico in ladjo. Ko smo prišli pogledat, je učiteljica povedala rezultate. Ko je prišla do tretjega mesta, je rekla: "Aleš Kobe si deli 3. mesto z dvema tekmovalcema. " Čas je bil za kosilo. Po kosilu pa nas je odpeljala v Novo mesto. Čez nekaj dni pa sem v šoli dobil priznanje za doseženo
3.	mesto.
Aleš Kobe, 2.b
ŠPORTNI DAN
V soboto, 1.2.1997, smo imeli športni dan. Zbrali smo se pred vhodom v telovadnico. S seboj smo imeli sanke, bobe itd. Nekatere je malo zeblo. Zelo hitro smo pojedli malico, ker smo samo čakali, kdaj bomo odšli. Prispeli smo na hrib, kjer so se nekateri že sankali. Hitro smo se pognali na vrh hriba in se že spustili po njem navzdol. Imeli smo tudi lep razgled na Trško goro in njeno okolico. Z lepimi spomini smo se vrnili domov.
Matej Molek, 3.d
PTIČJI TELEFON
Ko se dan zbudi, ptičji telefon zvoni.
Vse se širi prek daljave, brez slušalk in napeljave.
Halololo, halolo, kako se bo vse to izšlo? Mož je že v službo odhitel, mene pa doma pustil.
Janja Janežič, 4.c
UJETI METULJČEK
Nekega lepega dne sem vprašala mamico, če grem lahko na travnik lovit metuljčke. Mamica je rekla, da ne smem, ker metuljčki potrebujejo zrak, da živijo. Toda nisem ubogala mamice, šla sem na travnik in vzela sem mrežo, da bi ujela metuljčka. Res je priletel! Ujela sem ga in dala v vrečo in odšla z njim domov. Pokazala sem ga mamici in rekla je, da ga moram odnesti nazaj. Takoj sem ga odnesla in zadnji čas je že bil, da sem ga osvobodila. Prišla sem domov in obljubila mamici, da ne bom več lovila metuljčkov.
Polonca Raimer - Majnik. 2.b
POLJUB POMLADI
Zunaj se topi sneg, ko vila ti izpolni želje.
Lepa je pomlad in lep je tvoj dan.
Ptice se vračajo nazaj in pomlad se zaljubi vanje. Zvončki kukajo iz zemlje ter te vabijo na ples.
Sara, Živa, Špela, Andraž, 2.d
BILI SMO NA SMUČANJU
Na smučarskem dopustu smo se sankali, smučali, bordali in učili. Na sedežnici smo se peljali s smučarjem, ki tekmuje v slalomu in ga včasih vidimo na televiziji. Ko smo se naveličali smučanja, smo zvečer igrali igro besed ali gledali televizijo.
Pred odhodom domov smo vstali zgodaj, da smo spakirali. V Ljubljani smo želeli drsati na ledu, a je bilo drsališče zasedeno. Ogledali smo si hokej in ženski rokomet. Veseli smo prišli domov in utrujeni zaspali. Drugi dan smo želeli nazaj.
Manca Zaletelj, 2.c
Aj5aZagrya6a,
oblikovala MILI
MOJA MUCA
Doma imamo muco. Ime ji je Mika. Veliko se igra, a včasih tudi nagaja. Zelo rada ima brikete. Mika spi podnevi, ponoči se potika zunaj. Svoje iztrebke pokrije z zemljo. Imam jo zelo rada.
Maja Zrimšek, 3.a
RIŠKO
Moja najljubša igrača je Riško. Lani je moj oči tekmoval na svetovnem prvenstvu v atletiki. Tam je bil Riško glavna maskota. Oči ga je tam kupil, njegovi prijatelji pa so ga pripeljali k nam domov. Najprej mi ni bil posebno všeč, potem pa sem ga zelo vzljubila. Zdaj pa ga imam tako rada, da vsak večer spi z mano.
Sanja Primc, 3.a
MOJ JAN
Moj Jan je hrček. Zelo razgraja in skače. Star je eno leto in pol, tako da je za hrčka že starček. Ima me zelo rad. Najraje je semena, jabolka, solato, orehe in razne vrste zelenjave. Ponoči skače in vrti kolo. Ko smo lani šli na morje, je bil pri babici in dedku. Pri nas živi v kletki. Najbolj zanimivo pa je, da podnevi spi. Upam, da ne bo še tako kmalu poginil.
Maruška Pogačnik, 3.a
MOJI STARŠI
Rodila sem se 26.3.1987 v Zagrebu. Mama in oče me nista marala. Nisem ju poznala, saj sem bila majhen dojenček. Prišlo je leto, ko so moje in bratove stvari pospravili v kovček. Prišla sta nova mama in oče. Odpeljali smo se v Novo mesto. Sprva sem govorila hrvaško, sedaj pa z bratom že dobro govoriva slovensko. Novi starši naju dobro razumejo. Če na to kdaj pomislim, mi začnejo solze teči po licih. Svoji mamici ne zamerim in bi jo šla rada obiskat, če bo kdaj čas za
to. Sedaj pa se imam dobro pri novi mamici.
Tina Kebelj, 3.c
PRIPETLJAJ S ČELOM
Kaj se mi je včeraj pripetilo! Ko sem šel v glasbeno šolo, sem po nesreči prevrnil čelo. Zlomila se je kobilica. To je kos lepo oblikovanega lesa, ki drži strune. Potem mi je oči vstavil novo kobilico. Še dobro, da jih ima nekaj doma. Navil je strune in uglasil do prave višine. Potem sem zopet lahko igral. V sredo imam nastop, zato se moram še posebno truditi.
Črt Zorko, l.d
ČAS HITI
Dojenček je najprej pri mamici doma. Ko zraste, gre v vrtec, potem v malo šolo in nato v pravo šolo. Hodim že v prvi razred. Naučili smo se že vse pisane in tiskane črke. Moja mama in oče sta hodila v šolo pred 21 leti.
Metod Novakovič, l.c
kovala NATAŠA
MOJ DELOVNI DAN
Zjutraj sem prebudil budilko in se oblekel v pižamo. Postelja je še vedno dremala. Prebudil sem jo, da mi bo pripravila zajtrk in pospravila hišo. Preden sem stopil ven v vrelo zimsko jutro, sem obul natikače. Prispel sem v šolo. Nato sem počakal, da so vrata odklenila hišnika in izstopil v šolo. V garderobi sem si slekel pižamo in si oblekel bundo ter podložene kavbojke. Sezul sem si mokre natikače in obul tople zimske blatne škornje. Ko sem vstopil na hodnik, sem pogledal pri dežurnem, ali ima pravilno obute škornje. Nato sem zaprl vrata in izstopil v razred. V razredu so karte igrale učence, si avtomobilčki podajali učenke, table so risale po kredi, televizija je gledala učence. Nato je prišla v razred učiteljica in se usedla v klop ter pripravila zvezke. Prvo uro smo imeli matematiko. Tovarišica ni vedela, koliko je 1 + 1. Ko smo končali, smo šli v zbornico popit kavo. Tovarišica pa je z ravnateljem v učilnici igrala šah. Ko smo vstopili v razred, je zavpila: "Saj še ni konec odmora, učenci!" Imeli smo likovno vzgojo. Iz mavca smo delali psičke, mucke, krave, zajčke in še in še. Tovarišici se je preredko narejeni mavec zlil po nogi in se strdil. Poslali smo jo v bolnico, da ji bodo odrezali nogo.
Nejc Novak, 4.c
UGANKE
Ko gumb zavrtiš, pesem osvobodiš.
Ni ne hiša, ni ne blok, ni nevesta, ni soprog.
V gozdu živi, na drevesu stoji, podnevi spi in ponoči bedi.
Sir ima zelo rada, če ga daš ji, bo bežala.
Zala Dragašin Tina Višekruna, 3.c
DAN, KO SMO DOBILI MUCO
S sestrico sva si zelo želeli mucka. Končno sva pregovorili mamo in očeta, da sta nama jo kupila. Ko smo dobili muco, smo bili vsi zelo veseli. Ime
smo ji dali Liza. Pri nas v stanovanju se ni še nikoli polulala ali pokakala, ker ima za to določeno mesto. Stranišče ima na balkonu. Tudi je na balkonu. Z Lizo se vsi radi igramo. Rada spi pri očku in mamici v spalnici. Ko je lačna, prav milo mijavka. Sedaj se nam je zelo prikupila, pa tudi navezali smo se nanjo. Vsi jo imamo zelo radi, kajti postala je že naš družinski član.
Urška Jakše, 3.d
BASKET
Košarka, košarka je najboljša, ko pa ni trenerja, ne smeš, igrati košarke v dvorani.
Poslušati moraš snažilko, ona ti pove, ali lahko igraš košarko.
Andraž Zupanc, 4.a
oblikovala TINA
TINKA CINKA

NAS GOLOBČEK
Ko sem prišla v šolo, sem videla Luka in Mitja, da neseta neko škatlo. Ko sem pogledala v škatlo, sem videla notri golobčka. Potem je vstopila tovarišica. Povedali smo ji, da je Damjan ujel golobčka. Tovarišica ga je prijela in opazila, da je še mladiček. Ko smo prišli z malice, smo se dogovorili, da bo Damjan vzel golobčka domov in ga hranil. Ko pa je bil golobček že dovolj krepak za vzlet, ga je Damjan pripeljal v šolo, da smo ga spustili. Zdaj, ko že leti, nas večkrat pride pogledat, mi pa mu damo zrnja.
Lina B.
POREDEN OREHEK
Bil je nekoč zelo poreden orehek. Vsem drugim orehkom je nagajal. Kadar je pihal veter, se je zibal in jih vse brcal. Nekega dne je zapihal veter in orehek je padel na tla. Padel je na ritko. Au, boli! Ostali orehki so se mu smejali. Čakal je, da ga bo kdo pobral. Nihče ne ve, ali je pristal pri veverici ali v kakšni dobri potici.
Andraž Kuralt
JOKAJOČE JABOLKO
Nekega dne je v majhni vasici stal sadovnjak, v njem pa je stala jablana. Na njej pa je raslo veliko jabolk, a le eno je bilo črvivo. To jabolko je kmalu odpadlo. Nič zato, na tla bodo padla vsa jabolka. Ko so padla vsa jabolka z jablane, so jih pobrali in odnesli v hišo. Potem pa so vsa jabolka olupili in jih dali v kompote ali marmelade, le tisto jabolko so pustili, ki je bilo črvivo. Potem pa so ga vrgli v smeti. Od takrat je to jokajoče jabolko.
Maruša Umbreht
ČAS HITI
Dojenček je najprej pri mamici doma. Ko zraste, gre v vrtec, potem v malo šolo in nato v pravo šolo. Hodim že v prvi razred. Naučili smo se že vse pisane in tiskane črke. Moja mama in oče sta hodila v šolo pred 21 leti.
Tinka Cinka je živahna deklica. Najraje ima babico Milko in zajčka Cofija.
Cinka je stara devet let, pa je že čisto ponorela zaradi mrčesa. Nekega dne je zaprla čebelo v škatlo. Vendar pa je pustila luknjo, ravno pravšnjo za čebelo. Ko je bila ura 1.00 zjutraj, je priletela čebela in jo pičila, da je še njo zabolelo. Tinka pa je poskočila in tulila, kar se je dalo. Tako močno je tulila, da je zbudila vse stanovalce vrstnih hiš.
Nina Avsec, 2.b
UGANKA
Visoko sredi njive stoji, slamo drži in občuduje pridne ljudi.
Kaj je to?
‘o^jaj bsbs
(03|OZO5p
Metod Novakovič, l.c
(poguM^lo 'p‘E%p
Ko sem srečen, občutim lagodje, sproščenost, veselje in vse težave so pozabljene. Mojo srečo povzroči, če pride ata na obisk, če mi prinese kakšno darilo, če izvem dobro novico, kot na primer, kje in koliko časa bomo na morju, če dobim kakšen dodatek k računalniku in če dobim dobro oceno v šoli. Z mano se dogaja podobno kot v pesmi. Sreča se najbolj vidi v očeh. Jaz se zraven še smejim in se obnašam malo čudno. Ko sem srečen, skušam osrečiti tudi druge. Včasih mi uspe, včasih pa ne.
Jaša Bartelj, 5. a
Katja
Kadar sem srečna, občutim v sebi neko pozitivno energijo. To je ponavadi takrat, ko se mi zgodi kaj lepega. Takrat se ta energija kar razlije po celem telesu. Kadar sem srečna, se mi to pozna na obrazu, posebej na očeh. Takrat se počutim svobodna kot ptica, ki leta na oblakih. Osrečujejo me srečni ljudje, prijatelji in sorodniki. Osrečijo me lahko že s prijazno besedo, pogledom ali veselo novico.
Veliko ljudi na svetu je nesrečnih. Zaradi vojne, lakote in revščine, prevaranosti, zdravstvenih težav in zaradi tega, ker so v svoji preteklosti sami koga prizadeli. Tem ljudem bi bilo treba pomagati, da postanejo srečni in zadovoljni prebivalci našega planeta.
Le tako bo naš planet postal srečen in zadovoljen življenjski prostor za ljudi, živali in rastline.
Daša Jaklič, 5.b Najstnike in najstnice pa osrečujejo razne stvari. Fante osrečuje ljubezen, dekleta tudi nakupovanje. Jaz rada nakupujem in takrat sem tudi srečna. Ljubezen vznemirja seveda tudi dekleta. Ne poznamo samo ene vrste ljubezni: med fantom in dekletom. Lepa je tudi ljubezen do staršev, bratov, sester, sorodnikov, prijateljev, ... Ko nam jo vračajo, smo zelo srečni. Jaz sem zelo srečna, kadar srečo delim z drugimi.
Katja Pust, 5.b
Iz mojih oči žari zadovoljstvo in vsi, ki me poznajo, vedo, kdaj sem srečna. Mnogokrat pa svojo srečo pokažem tudi s svojim obnašanjem. Saj kar skačem od veselja in v sebi čutim moč, da bi tudi goro lahko premaknila. Tudi besede in mojih ust so veliko lepše in modrejše, kadar sem srečna in zadovoljna.
ODLOČNO BOM STOPIL NA NOVO POT
Sredi marca je prišla v razred socialna delavka. V rokah je imela nekakšne papirje. To so bile prijave, ki smo jih morali izpolniti za vpis v srednjo šolo. Prijave so stale pred mano in čakale, da jih izpolnim. Zdelo se mi je, kot da bi imele velike rdeče oči. Marsikoga bi prestrašile, a meni niso prišle do živega. Bil sem trdno odločen, kako bom izpolnil prijavo. Hotel sem napisati ime in naslov šole, vendar sem se v tistem trenutku spomnil besed prijateljev, sorodnikov, predvsem pa brata.
Mama je hotela, da bi se vpisal na gimnazijo. To možnost sem tudi sam dobro premislil in jo imel v naj ožjem izboru. Oče, ki ga ni niti najmanj zanimalo, kam se bom vpisal, je rekel, da se lahko vpišem v katero koli šolo. V resnici pa si je želel, da bi ga nasledil v njegovi obrti. Babica, ki je hotela mojega brata poslati študirat v Zagreb, je predlagala, naj mu delam družbo. Podobno si je mislila tudi teta, ki “seveda” živi v Zagrebu. Vendar pa sta po mojem mnenju to rekli le za šalo.
Moj brat bo letos končal gimnazijo in šel študirat v Ljubljano. Predlagal mi je nekaj zelo zanimivega. Povedal mi je, da se ni dobro počutil v gimnaziji, saj jo je moral obiskovati popoldne. Zato mi je predlagal, naj se vpišem na bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani, tako da bova preživela več časa skupaj in obiskovala odlični šoli.
Njegov predlog se mi je zdel zelo zanimiv, vendar se bojim domotožja. Prosil sem ga, naj mi pove vse o novomeški
gimnaziji in profesorjih. Zdaj vem o tej šoli skoraj vse. Šola ni predaleč od mojega doma, zato bi lahko šel kdaj v šolo tudi peš.
Edino vprašanje, ki me bo težilo celo poletje do jeseni, je vprašanje o sošolcih. Kje se bomo zbirali, kako se bomo spoznali ...
“Še pet minut, “ se je oglasila socialna delavka.
Tako malo časa mi je ostalo, ta nesrečni list pa je še naprej “buljil” vame kot enoletni otrok. Premagal sem ga. Vzel sem svinčnik in kot bi vitez z mečem ubil zmaja, na list napisal:	GIMNAZIJA NOVO
MESTO. Prepričan sem, da mi bo na gimnaziji uspelo, saj bom na novo pot stopil odločno in poln optimizma.
Domen Plut, 8.b
SPACE VOYAGE
Tm not Bruce,
I stili like juice.
I conquer the moon In my balloon.
1'm in space Without my face.
1 see the stars,
But there are no cars.
There's nothing but the doom -And finally I' m on the moon.
I pick a Stone for a souvenlr And eat my stupid, ugly hair.
I see a van and start to run
Back to my balloon to leave the moon.
Then in the space
I find my face
Lyving on the bed
Ugly and fat.
Aljaž Hosta, 8.a
POGLED V PRETEKLOST IN V PRIHODNOST
Vsak človek ima svoj cilj. Verjetno hoče čisto vsakdo nekaj biti, nekaj postati, ko bo zaključil šolanje. Vemo pa, da so šolska leta zelo težka in zahtevna, vmes pa je kljub vsemu polno lepih in veselih trenutkov.
Nikoli ne bom pozabila svojega občutka, ko sem prvič vstopila na to šolo. Zelo me je bilo strah, kako se bom znašla med novimi prijatelji in če se bom z njimi dobro razumela. Ves čas sem si zastavljala vprašanja: “ Le kakšne bodo učiteljice na tej šoli? Bodo tudi te tako prijazne kot tiste v vrtcu?” Kljub vsemu strahu, ki sem ga imela takrat v sebi, je v meni bolj prevladoval občutek nekega zanimanja in veselja do šole, da grem že v prvi razred. Strah je izginil že po nekaj minutah in moram priznati, da sem hodila v šolo zelo rada.
Tako se je začelo moje šolanje. Vsako leto sem si pridobila več izkušenj, več znanja in kot bi mignil, sem bila že na višji stopnji.
Višja stopnja. To je bilo nekaj! Počutila sem se, kot da bi že dosegla svoj cilj. Vedela sem, da me čaka še mnogo let, a vseeno sem imela v sebi zelo dober občutek. Takrat sem dosegla svoj cilj in čim sem ga dosegla, sem si že zastavila novega. Končati osnovno šolo. To je bil že prvi korak naprej. Ne bi mogla ravno reči, da se ciljev tako trdno držim. Če mi slučajno eden spodleti, imam pripravljena še dva. Tak je moj način odločanja, tako da ne morem nikoli ostati v slepi ulici.
“Kam naprej?” To vprašanje sem si zastavljala kar nekaj
časa, a sem ga v tem letu že rešila. Nisem imela ravno velike izbire in tako sem na prijavnico napisala - gimnazija. Upam, da je moja odločitev pravilna in da bom zadovoljna s svojim uspehom. Za veliko stvari se bom še morala v življenju potruditi. Čez nekaj let se bom morala odločiti za svoj poklic, ki ga bom opravljala vse življenje. Mislim, da bo ta odločitev najtežja in da bom morala še veliko razmišljati o svojem poklicu.
Nekateri se za svoj poklic odločijo že v osnovni šoli in kasneje se jim s tem ni treba toliko obremenjevati. Vedo, kakšen cilj morajo doseči in se verjetno po vseh svojih močeh trudijo, da ga izpolnijo. Drugi pa se odločijo za ta življenjski cilj šele kasneje. Vse je odvisno od vsakega posameznika in mislim, da mora vsak zase oceniti, kaj je zanj najbolje.
Naima Oblak, 8.b
THE SUN
Sitting by the window And looking stars above,
The full moon reminds me
Of the rinbow, hot summer and my love.
Are these blue ayes I see Realy looking only me?
Or is it Just a dream?
Oh, no! It makes me scream!
But what has been done Is really past,
Living further we Just must.
But where are stars, the sun, the moon, When he has gone from the blue lagoon?
When he has gone out of my life,
For a moment I thought of a knife.
But look, here comes another one And once again here comes The sun.
Ajda Zorko, 8.b
■BLISKOVITI ‘POgoVOK Z ■D‘ESO MUCK
Vsi jo poznate s televizije in po njenih knjigah, namenjenih mladini. Novinarji Najče pa smo jo spoznali v živo na srečanju v Pionirski knjižnici. Po končani prireditvi sva se pogovorili v telegrafskem stilu.
1-Vaše t
scea* ^	/° ™
JJ za 7^	111 tudi
^gŠT?
6 OP


sv°i0
„ |oža-^ ladJ
več

veh

bo ve"(jršo
K druž'n'
č in Zal0' “• tud‘ dv
spadaj0
pes-
r	Spela Kastelic, 5. c

2.Ali imate res zidanico na	^
Dolenjskem?	^
Da. Mq/a mama ima zidanico 3 .M* „ 0p\Shie . vaS°
prug^
dog?**; vh ^
ie izrhlS - z to Je ,r zvezi ^
Ne-
u o D1
^^Qjo
res
oteka shCthahie v
jnemanje je se zg-0di ^aj ^utvaue^ d-
^•Ste »e
Blazno r^n Pls3nju k
=s:t
OOtr^r.. Š1Ilekolr,rr,^..
8.Kakšno je bilo vaše otroštvo?
ofrf^ de	'W'.
17tl o,et sem PKŽ‘^
Pn babici. Potem pa sem začela živeti s starši. Bilo je povsem drugačno življenje sai ™ je babica razvajJa. Sel ’ neizobražena, saj imam narejeno osemletko in dva nedokončana letnika gimnazije.
pa Je n drhž^0'
S-

4f ^ V& ^
jo p
š-i
$ P
£ Z $ k' .05 k 0 ^ ^ ^
oblikovala MILI
KONCERT DMP
fDO ‘RfE Ml
NO DOUBT
Gotovo ste že slišali za skupino No doubt. Njihova največja uspešnica ta trenutek je skladba Don't Speak, ki je zasedla prva mesta skoraj vseh lestvic. Člani skupine so pevka Gwen Stefani, Tony Kendal, Tom Dumont in Adrian Young. Pod imenom No doubt nastopajo že devet let, sedaj pa je izšel njihov tretji album Tragic Kingdom. Na glasbeni sceni bodo verjetno ostali še nekaj let.
Andreja Mamilovič, 5. c
CAUGHT IN THE ACT
Caught in the act (C.I.T.A) verjetno poznate že vsi. To so štirje zelo priljubljeni fantje iz Nizozemske, ki so osvojili tudi Slovenijo.
Pri nas so imeli po treh nastopih v oddaji Poglej in zadeni, 13. 2. 1996 tudi velik koncert v ljubljanski Hali Tivoli, katerega je obiskalo kar 7000 najstnic in 2000 besnih staršev. Zadnjič so bili pri nas
28. 3. 1997 v oddaji Planet in, karte pa so bile razprodane v pičli uri in pol!
Skupino sestavljajo 2 Angleža in 2 Holandca: Benjamin Boyce je najstarejši član v skupini, Lee Baxter je po mnenju deklet najbolj privlačen in simpatičen član, Eloy De Jong je naj mlajši, Bastian Ragas pa ima najlepši glas.
Kmalu bo izšel njihov novi album, tri pesmi (Babe, Whising you were here in Let' s do it) pa so bile že premierno predvajane na njihovem zadnjem nastopu v Sloveniji. Fantje so obljubili, da se kmalu vrnejo. 24.	5.	1997 so že
napovedali koncert, ki pa še ni natančneje potrjen.
OBOŽEVALCI(KE) še naprej zbirajte njihove slike, pišete pa jim lahko na naslov:
CITA FAN CLUB PO BOK 1608 1200 BP HILVERSUM HOLLAND
Grozdana in Anja, 7. a
V četrtek, 13. februarja, je znana novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov zabavala našo šolo. Pet fantov je predstavilo pesmi z novega CD plusa, ki smo ga lahko kupili tudi na naši šoli. V avli se je zbrala cela višja stopnja, koncert pa je trajal uro in pol. Po koncertu so imeli osmi razredi ples v mali telovadnici. Upamo, da nas bo ta skupina še kdaj obiskala.
Andreja Mamilovič, 5. c Maruška Spasovski, 5. c
6.b IMA SVOJO PLESNO SKUPINO
Učenke iz 6.b razreda plešemo že dlje časa. Vsako leto pripravimo en ples, s katerim se potem tudi predstavljamo. Pleše nas osem: Nina, Špela, Maruša, Maruša P., Monika, Maja, Mateja in Tina. Špela in Maruša sta dvojčici in hodita že več let na plesne vaje in zelo dobro plešeta. Onidve sestavita doma ples in nam ga v šoli pokažeta. Če se z njim strinjamo, se ga vse naučimo. Sčasoma mogoče tudi kaj dodamo ali spremenimo, dokler nam ples ni popolnoma všeč. Že prej pa se odločimo za glasbo. Vadimo v avli šole. Kadar nobenega ne motimo, vključimo glasbo in začne se naša vaja. Vadimo približno enkrat na teden in ples nam gre že zelo dobro. Nastopile smo na zboru šole in v načrtu imamo še nekaj nastopov.
Tina, 6.b
90-LETNICA PINA MLAKARJA
V soboto, 1.3., je bil v Kulturnem domu Janeza Trdine plesni večer v počastitev 90-letnice rojstva Pina Mlakarja. Župan mestne občine Novo mesto je v svojem govoru čestital jubilantu in pohvalil njegovo življenjsko pot. Nato se je začel program. Zaplesale so članice plesnega društva TERPSIHORA iz Novega mesta v koreografiji Gregorja Luštka. Za njimi so nastopili Francoz Fred Lassere in njegovi plesalci iz Ljubljane. Zaplesali so Posvečeno mojim koreninam, Zvest času in Concact Act. Štiri učenke baletnega oddelka glasbene šole Marjana Kozine so mu izročile vsaka svojo rožico in šopek za njegovo soprogo Pio Mlakar. Na koncu pa je Pino Mlakar opisal Novo mesto tako, kakor ga on vidi skozi svoje oči in dejal, da je Novo mesto pravljično mesto. In mislim, da govorim v imenu vseh ljudi, ko rečem, da želimo, da bi se mu izpolnile vse želje in da bi še dolgo živel.
Milena Jakovljevič, 5.a
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE
5. marca je bil kulturni dan za 98 naših šestošolcev. Ob osmi uri zjutraj so se odpravili na koncert orkestra slovenske policije v Unionski dvorani v Ljubljani. Predali so se poslušanju glasbe različnih razpoloženj, ki jo je povezoval g. Jože Humer.
Anže Regina, 5. c
BLUES TUDI PRI NAS
27. 2. je bil v Festivalni dvorani v Ljubljani koncert Luthra Allisona. Allison velja za novega kralja bluesa, naslednika blue-sovskih velikanov, kot so B.B. King, Howlin Wolf in John Lee Hooker. Znan je tudi po zelo dolgih koncertih, ki trajajo tudi po 4 ure. Dobil je že pet nagrad Handy.
Koncert se je pričel ob 8. uri in je trajal pozno v noč. V dvor cini je vladalo prijetno vzdušje, ki ga je Allison popestril še z zanimivim pogovorom o sebi in svoji kitari. Po deseti uri je naredil obhod med občinstvom. S tem je potrdil svojo profesionalnost, saj je tudi daleč od odra uglašeno igral z oddaljeno skupino.
V koncert je vložil veliko truda in znoja, zato smo bili poslušalci zelo zadovoljni, saj nam je s svojim nastopom in glasbo pričaral nepozaben večer.
Žana Fabjan, 7.a
oblikovala TEJA M
PRIPRAVE NA NASTOP PEVSKEGA ZBORA
V dvorani Janeza Trdine bomo imeli 1. aprila revijo pevskih zborov. Nanj se pripravljamo tako, da si z različnimi vajami ogrevamo glasove in grla. Izbrali smo si tudi nekaj pesmi, ki jih bomo peli za revijo, kot so: Feel good, Donna, donna, Roža na vrtu.
Zelo se veselimo nastopa in upamo na zmago!
Nina Rifelj, 5. a Tea Durmič, 5.b
NA OBČINSKI REVIJI PEVSKIH ZBOROV
Redne vaje so nas pripeljale do koncerta. Zelo smo se ga veselili. Koncert je bil 1.4.1997 ob 17.00 v Kulturnem centru
Janeza Trdina.
V šoli smo imeli prvi dve uri pouka, potem pa smo odšli v Kulturni center. Imeli smo vajo, ki je trajala eno uro. Prišla je tudi profesorica Tatjana Hadl, ki nas je spremljala na klavirju. Ko smo končali, smo se še zmenili, kdaj se spet dobimo. Zmenili smo se za ob 16.00. Doma sem se vsa vesela začela pripravljati. Prišla je tista ura, ko sem se odpravila v Kulturni center. Pred koncertom smo najprej imeli eno vajo, več jih že nismo mogli imeti, kajti bilo je sedem zborov. Prihajalo je veliko poslušalcev, od vsakega pevca vsaj dva, zaradi številčnega občinstva je trema kar rasla. Koncert se je pričel. Na sporedu smo bili predzadnji. Žal drugih zborov nismo mogli poslušati. Bili smo na vrsti. Imeli smo malo treme. Odpeli smo prvo pesem, drugo in tretjo. Najbolj odpeta pesem je bila Roža na vrtu, saj so zanjo najbolj ploskali. Odšli smo z odra. Zadnji zbor smo poslušali in mislili smo si, da smo bolje odpeli od njih. Dobili smo malico, nato pa je prišla
tovarišica in nam povedala, da smo izbrani za naprej na medobčinsko tekmovanje.
Bili smo vsi veseli. Odšli smo domov. Doma sem slišala veliko pohval o našem petju. Bila sem zelo utrujena, a vesela.
PULOVERJI:
Pozimi so bili zelo moderni ne preveč ohlapni, krajši puloverji z daljšimi rokavi. V toplejših pomladanskih in poletnih dneh pa si privošči lahko jopico, ki se lepo poda na pulije. Se vedno pa so IN kratke majčke raznih barv in oblik, ki poživijo garderobo.
PARFUMI:
Dišave se morajo skladati s tvojim načinom življenja in karakterjem. Redno tuširanje pa je zagotovo najboljši način proti neprijetnemu vonju.
LAKI:
No ja, tudi laki spadajo k modi. Letos so IN pastelne barve lakov, ki se skladajo z oblačili.
ČEVLJI:
Čevlji so tudi bistveni del tvoje garderobe. Najpomembnejše pa je seveda, da se v njih dobro počutiš. Letos so IN čevlji z visoko in debelo peto, za fante pa AIRWALK, ALL STAR ... Skratka, čevlji se morajo skladati s tvojim načinom oblačenja.	, t
HLAČE:
To leto so zelo moderne pisane, vzorčaste, živo enobarvne, samo da so ozke in spodaj ' malo krajše. Tudi plavi jeans je še vedno IN.
NASVET:
Če nimaš dovolj denarja oz. imaš denarnico prazno, nikar ne obupuj. V roke vzemi revije, iz omare privleci stare obleke in jih malo prikroji in presenečena boš, kaj vse se da narediti z malo domišljije. Meja je le tvoja domišljija in strogi učiteljev pogled. Ustvari si svoj stil in naj velja geslo:	BODI
RAZLIČEN, BODI SVOJ!
oblikovala JELENA P., 7.d.
NA ODLOČILNI TEKMI
Grmski košarkarji smo letos postali državni prvaki. Tudi sam sem član te zmagovalne ekipe. Kako je potekala pot do zmage, bom poskušal kratko povedati.
Po polfinalni košarkarski tekmi, ki smo jo grmski igralci dobili po razburjeni končnici za pet točk. smo odšli na kosilo v bližnji hotel. Po obilnem kosilu smo pred recepcijo tega hotela na udobnih sedežnih garniturah preživeli približno tri ure. Ko je bilo še približno uro in pol do finalne tekme, smo se napotili nazaj proti dvorani. Tam smo videli RTVjevce, ki so se pripravljali na neposredni prenos in videli smo, da bo "šlo zares".
Bilo je približno pol ure pred tekmo, ko smo se začeli ogrevati. Pet minut pred pričetkom tekme so bile kamere že uprte v nas. Pri predstavitvi smo opazili, da bo četrt dvorane mariborskih navijačev. Začela se je tekma. Zaradi snemanja smo nekateri že kar klonili pred velikim pritiskom.
Sledila je zmedenost. Sam sem se kmalu osredotočil na tekmo ter pozabil na kamere. Ob polčasu, ko smo vodili že za trinajst točk, smo se vsi nekako sprostili. Štiri minute pred koncem tekme, ko smo vodili že okoli trideset točk, se je slavje v naši ekipi že začelo, mariborski navijači pa so že čisto onemeli. Po tekmi smo bili presrečni, kajti postali smo državni "prvaki". Na podelitvi smo prejeli medalje, pokal ter diplomo. Na polfinalni tekmi pa smo prejeli tudi praktične nagrade.
Po slavju, ko smo s pločevinkami zalili ložo, kjer sta bila televizijca, smo odšli na večerjo, kjer smo se oddahnili in si dali duška nad našim veseljem. Ni kar tako biti državni prvak.
Rok Rebernik, 8. a
oblikovala: Nina M.
SOBOTNI POHOD
Mislim, da nikomur ni bilo po godu, da je moral oditi v soboto, 1. 2., v šolo. Na srečo smo odšli na pohod iz vasi Gabrje naprej do Gospodične, 8. razredi pa smo svojo pot zaključili šele pri cerkvi Svetega Miklavža.
Zjutraj ob 8.15 so nam dežurni učenci razdelili malice. Ko smo pojedli, smo se z avtobusi odpeljali proti vasi Gabrje, od koder smo nadaljevali pot peš skozi gozd. Ozka pot je bila poledenela, zato je marsikdo končal na tleh. Že po desetih minutah smo vsi zasopli prišli do prve ravnine. Nekateri so se tolažili z lažni mislijo, da bomo kmalu prispeli na cilj, a bili smo šele na četrtini poti. Razkropili smo se v dolgo gručo, ki je počasi lezla proti Gospodični. Po petdesetih minutah mučne hoje v strm hrib smo bili zelo veseli, ko smo zagledali kočo pri Gospodični.
Na voljo smo imeli pol ure odmora, potem pa smo šli 8. razredi naprej, do cerkve Svetega Miklavža. Pot ni bila težka, saj se je le občasno rahlo dvignila. Bolj zoprno pa je bilo to, da je bila na nekaterih mestih poledenela in nič kaj prijetno ni bilo loviti ravnotežje. Pri Svetem Miklavžu smo se ustavili za 10 minut, potem pa odšli nazaj, saj je bilo zelo mrzlo.
Ko smo na pol mrtvi prišli do avtobusa, smo ugotovili, da manjka nekaj učencev in dve učiteljici. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da jih počakamo.
Šele ko so prišli, smo izvedeli, da so se izgubili, a se je na srečo vse dobro končalo.
Za ta pohod bi veljal pregovor:
SLAB ZAČETEK, DOBER KONEC, čeprav si je ob koncu mnogo učencev reklo: "Nikoli več!" Res pa je, da nam je pošteno primanjkovalo kondicije za tak vzpon. Lažje bi prišli na cilj, če bi večkrat šli na kakšen pohod.
Ajda Zorko, 8.b
KOLESARSKI OBISK NA NAŠI ŠOLI
Tretjega aprila je našo šolo obiskalo kolesarsko društvo Krka Telekom. Imeli so predstavitev o delovanju društva. Ko se je predstavitev končala, je direktor kluba povabil vse, ki bi radi začeli kolesariti, da lahko pridejo na trening in potem se bodo odločili za nadaljnjo pot. Nato so začeli z vprašanji in bilo je kar nekaj zanimivih vprašanj. Na koncu predstavitve pa so še pokazali kolesarsko opremo. Zdaj smo seznanjeni z delom kolesarskega društva. Mislim, da se bo našel kakšen učenec, ki bo želel postati dober tekmovalec. Na naši šoli smo že
imeli zelo dobrega kolesarja Jureta Zrimška. Zelo dobro se je uvrstil v končni razvrstitvi za pokal Frutabela.
Krka Telekom je zelo znan slovenski klub, še posebej zdaj, ko so postali profesionalni klub. Zdaj dosegajo zelo dobre rezultate, npr. na dirki po Normandiji, kjer sta se zelo dobro uvrstila mladi Murn in Branko Filip (med tekmovalci do 23 let je bil Murn 4., Filip pa 6.).
Maki Ivančič, 6.a
oblikovala: Nina M.
orr^picoVo
ČILO
1.	NE RAZVAJAJ ME
Dobro vem, da ne morem dobiti vsega. Samo preizkušam te.
2.	NE BOJ SE ODLOČNOSTI! Kako naj vem, pri čem sem.
in na samem.
12.	NE POSKUŠAJ GOVORITI O MOJEM VEDENJU, KADAR SE PREPIRAVA!
Iz različnih razlogov tedaj ne slišim prav dobro. Raje ukrepaj. Pogovoriva se lahko kdaj drugič.
13.	NE POSKUŠAJ MI PRIDIGATI!
Čudil se boš, kako dobro vem.
19.	NE ŠČITI ME PRED POSLEDICAMI!
Zbrati moram nove izkušnje.
20.	NE POSVEČAJ PREVEČ POZORNOSTI MOJIM MALIM TEŽAVAM Z ZDRAVJEM!
Začel bom ceniti rahlo zdravje.
21.	NE UMIKAJ SE, ČE ŽELIM KAJ ZVEDETI!
3.	NE SILI ME!
S prisilo me učiš, da zmaguje moč. Raje me vodi!
4.	NE SPREMINJAJ ODLOČITEV! To me samo zmede.
kaj je prav in kaj ni!
14.	NE RECI MI, DA SO MOJE NAVADE GREH!
Naučiti se moram delati tudi napake, ne da bi zaradi tega mislil, da sem slabši, kot če bi
Sicer boš kmalu ugotovil, da sem našel odgovor drugje.
22.	NAJ TI NE BO POD ČASTJO, ČE SE KDAJ OPRAVIČIŠ!
Pristno opravičilo greje moje
5.	NE OBLJUBLJAJ!
Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti.
Tako krniš zaupanje vate.
6.	NE NASEDAJ, KADAR TE HOČEM VREČI S TIRA!
Poskušal bom še več takih zmag.
7.	NE DELAJ SI PREVEČ SKRBI, ČE TI KDAJ ZABRUSIM: "Sovražim te!"
Hočem te samo jeziti, če si mi kaj storil.
8.	NE DOPUSTI, DA BI SE
POČUTIL MANJŠEGA, KOT SEM! Lahko podivjam.
9. NE NAREDI ZAME TEGA,
KAR
jih ne storil.
15.	NE NERGAJ!
Sicer se moram narediti gluhega, da se zavarujem.
16.	NE ZAHTEVAJ POJASNIL ZA MOJE NAPAČNO RAVNANJE!
Res ne vem, zakaj sem to storil.
17.	NE DVOMI V MOJO POŠTENOST!
V strahu bi se zlagal.
18.	NE POZABI, DA RAD DELAM POSKUSE.
Tako se učim. Pusti mi to veselje.
čustvo do tebe.
23.	NE DELAJ VTISA, DA SI POPOLN IN NEZMOTLJI V!
Bil bi prevelik vzor
TE NE
SKRBI, ČE IMAŠ PREMAL O ČASA ZAME! Važno je, kako prebijeva skupni čas.
ZMOR EM
Sicer se bom obna	šal kot dojenček in
te bom imel še naprej v svoji službi.
10. NE UKVARJAJ SE PREVEČ Z MOJIMI RAZVADAMI!
Nevarno je, da jih obdržim za stalno.
11. NE POPRAVLJAJ ME PRED DRUGIMI LJUDMI! Name narediš večji vtis, če me pokaraš mirno
26. RAZMISLI: VEC ME NAUČI KOT VZORNIK IN NE KOT KRITIK.
CE HOCES SVOJE STARSE MALO PODUČITI, JIM HITRO POKAŽI TA SPOROČILA IN PODČRTAJ TISTO, KAR MISLIŠ, DA TVOJI STARŠI DELAJO NAROBE.
Naima Oblak,
JANUAR 1997
7.1.	(torek) - Študijska skupina - svetovalni
delavci - Trebnje
8.1.	(sreda) - Sestanek vodij razrednih aktivov s
pom. rav. v rav. pisarni
9.1.	(četrtek) -Govorilne ure s starši učencev, ki
niso bili uspešni v l.obd.
9.1.	(četrtek) - Sestanek skupine za sestavo izjave
UZ o predlogu predm. OŠ
11.1.	(sobota) - Občinsko prvenstvo v rokometu za
st. deč. - Š.D. Marof
Do 15.1. je bil rok za prijavo k tekmovanju v znanju iz geografije
15.1.	(sreda) - Kulturni dan 5. razreda . Lutkovno
gledališče Ljubljana
16.1.	(četrtek)- Kulturni dan 8. razreda - Cankarjev
dom Ljubljana
17.1.	(petek) - Sestanek komisije za proslave in
prireditve v rav. pisarni
20.1.	(poned.) -II. anketa o izbiri poklica
21.1.	(torek) - Finalni turnir - obč. prv. st. deč. -
košarka - OŠ Grm
22.1.	(sreda) - Šolski parlament
23.1.	(četrtek) -Sestanek sveta staršev
30.1.	(četrtek) -KONFERENCA UZ
FEBRUAR 1997
1.2.	(sobota) - Pouk - športni dan 3. razreda in predmetne stopnje
3.2.	(ponedeljek) - Posredovanje razpisa osmošolcem
4.2.	(torek - Kulturni dan 7. razreda - CD Ljubljana
4.2.	(torek) - Sestanek učiteljev - vodij pos. prev. pnanja
4.2.(torek) - Poskusno preverjanje znanja - slov. j. - za osmošol.
4.2.	(torek) -Seminar: Glasba - naša priložnost - Rogaška Slatina
5.2.	(sreda) -Sestanek učitaljev - vodij pos. prev. znanja pis.
5.2.(sreda) -Poskusno preverjanje znanja - ma. - za osmošolce
5.2.	(sreda) -Seminar - Glasba - naša priložnost
6.2.	(četrtek)-ODDELČNI	RODITELJSKI SESTANKI IN
GOVORILNE URE OD 2. - 7. RAZREDA
6.2.	(četrtek)-Seminar: Glasba v 3. In 4. razr. OŠ - Rogaška
Slatina
6.2.	(četrtek) - Roditeljski sestanek - francoski jezik pri B. Injac
7.2.	(petek) -Seminar: Glasba v 3. In 4. razredu OŠ
8.2.	(sobota) -SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
10.2.	(poned.) - Sestanek vodij aktivov s pom. ravnatelja
11.2.	(torek) -Pust
12.2.	(sreda) - Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje
12.2.	(sreda) - Seminar: Komunikacija - OŠ Center
13.2.	(četrtek) - Koncert Društva mrtvih pesnikov - za 5. - 8. raz. 13.2. (četrtek) - Seminar: Pravljičarstvo in pripovedništvo - ZŠ -
NM
13.2.	(četrtek) - ODDELČNI RODITELJSKI SESTANKI 8. RAZ.
14.2.	(petek) - Informativni dnevi na SŠ za osmošolce
14.2.	(petek) - Seminar: interpretacija pesemskih besedil in ml.
proze
15.2.	(sobota) - Informativni dan na SŠ
15.2.	(sobota) - L Državno osnovnošolsko prvenstvo za fan. in d.
Kranj
OD 17.2. do 21.2. - ZIMSKE POČITNICE
26.2.	(sreda) ob 14.00 KONFERENCA UZ Od 26.2. do 2.3. - Sejem FLORA 97 - Celje
L -
C
ftv.
P
cr
£
k-
c-k
p
^ -I
L v
•— .

MAREC 1997
3.3 (poned.) - Študijska skupina SN - 5. r. - OŠ Trebnje
3.3	(poned.) - Tridnevni seminar: Nivojski pouk Š. V.
4.3.	(torek) - Študijska skupina BI - OŠ Črnomelj
5.3.	(sreda) - Kulturni dan 6. raz. - Unionska dvorana 5.3. (sreda) - Študijska skupina RP 2.r. -OŠ Metlika 5.3. (sreda) - Študijska skupina ED - OŠ Trebnje
5.3.	(sreda) - Učenci 8. r. Izpolnijo prijavo za vpis v SŠ
6.3.	(četrtek) - Učenci 8. r. Izpolnijo prijavo za vpis v SŠ 6.3. (četrtek) - Sestanek VA s pom. rav. v zbornici
6.3. (četrtek) - Študijska skupina RP l.r. OŠ Grm
6.3.	(četrtek) - GOVORILNE URE
•	(petek)	- Začetek asistentske prakse PF
•	(sobota) -	Obč. prvenstvo v odbojki za st. dekl. ŠD
11.3	(torek) - Infor. sem. o učbeniških skladih - OŠ Brš.
11.3 (torek) - Študijska skupina TEH. V. - OŠ Grm
12.3.	(sreda) -RO: Ekspertni sistemi v izobraževanju ŠV
12.3.	(sreda) -Sestanek sveta šole
13.3.	(četrtek)-Posredovanje prijav za vpis SŠ
14.3.	(petek) - Seminar: Opisno ocenjevanje v OŠ - OE
15.3.	(sobota)-Preverjanje posebnih sposobnosti na SŠ
19.3.	(sreda)- Javna objava prijav
20.3.	(četrtek)-Strokovna ekskurzija učit. GO - Celovec 20.3. (četrtek)-Javna tribuna o prenovi šolstva - CD LJ
20.3.	(četrtek)- Šolsko tekmovanje iz računalništva
21.3.	(petek) -Šolsko tekmovanje iz matematike
24. in 25.3. (po. in torek) - Fotografiranje oddelkov in pos. učencev
26.3.	(sreda) - Šolsko tekmovanje iz AN. J.
26.3.	(sreda) - OCENJEVALNI KONFERENCI
27.3.	(četrtek)- Revija OPZ - KC Janez Trdina
28.3.	(petek) - Strokovna eksk. uč. ZG in ZE - Dunaj
31.3.	(poned.) - Velikonočni ponedeljek - praznik
-
u-'
n-"'
APRIL 1997
1.4. (torek)	- Besežiranje za uč. 8. razreda - v šoli
1.4.	(torek)	-Sprejem in podelitev nagrad za 7. a - Ljubljana
2.4.	(sreda)	-Sestanek komisije za napredovanje - Ministrs. za šol.
2.4.	(sreda)	- Fotografiranje učencev in oddelkov
3.4.	(četrtek)	- Prenos prijav (preusmerjane) na SŠ
3.4.	(četrtek)	- GOVORILNE URE OD 1. do 8. RAZREDA
4.4.	(petek)	- Šolsko tekmovanje za Preglovo priznanje
4.4. (petek)	- Seminar za geografe - OŠ Trebnje
4.4.	(petek)	- Regijsko srečanje mladih tehnikov - OŠ Škocjan
5.4.	(sobota)	- Področno tekmovanje iz fizike za Stefanovo priz.
7.4.	(poned.)	- Zdravniški pregled za 5. c - v šoli
7.4.	(poned.)	- SVETOVNI DAN ZDRAVJA
8.4.	(torek) - Sestanek delovne skupine za šolski red - raz. stop.
8.4.	(torek) - Posredovanje podatkov o stanju prijav učencem v
OŠ
9.4.	(sreda) - ZBIRALNA AKCIJA - razredna stopnja
10.4.	(četrtek)	-	ZBIRALNA AKCIJA - predmetna stopnja
10.4.	(četrtek)	-	Seminar: Kaj naj mlade naučimo o	življenju	- IC	ZŠ
11.4.	(petek)	-	Seminar: Kaj naj mlade naučimo o	življenju	- IC	ZŠ
11.4.	(petek)	-	Seminar angl. j.: Language games -	IC ZŠ NM
12.4.	(sobota)	-	Oba seminarja
14.4.	do 18.4.	-	Šola v naravi za 7. razred
14.4. do 18.4. - TEDEN IZBIRNIH VSEBIN ZA 5., 6., 8. RAZ.
14.4. (poned.) - Zdravniški pregled za 5. d - v šoli 14.4. (poned.) - Začetek prakse študentke PF v 3,a
14.4.	do 18.4. - DNEVI SLOVENSKEGA IZOBRAŽEVANJA - LJ
16.4.	(sreda) - Sestanek razr. aktivov - opis. ocenj. - zbornica
17.4.	(četrtek) - Šolsko tekmovanje iz geografije
18.4.	(petek) - Področno tekmovanje iz računalništva
19.4.	(sobota) - Področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje
21. do 25.4.	- Praksa študentke 1. letnika PF - 2.d
22.4.	(torek)	- KONFERENCA UZ
22.4.	(torek)	- DAN ZEMLJE
23.4.	(sreda) - Javna objava sklepov o omejitvi vpisa na SŠ
23.4.	(sreda) - Regijsko tekmovanje iz geografije
26.4.	(sobota) - Srečanje mladih likovnikov - Šentrupert Od 27.4. do 3.5. - MAJSKE POČITNICE
POMOČILO O •D‘EL‘11 V ŠOL. L. 1996/97
OSNOVNA ŠOLA GRM V ŠOL. L. 1996/97
ŠTEVILO ODDELKOV 32
RAZREDNA STOPNJA 16 PREDMETNA STOPNJA 16
ŠTEVILO UČENCEV 803 OD 1. DO 4. RAZREDA 389 OD 5. DO 8. RAZREDA 404
VODSTVO ŠOLE 2 RAVNATELJ (SVETOVALEC) 1 POMOČNICA RAVNATELJA (SVETOVALKA) 1
UČITELJSKI ZBOR PROFESOR (SVETNIK) 1 PROFESOR (SVETOVALEC) 2 PROFESOR (MENTOR) 5 PROFESOR (BREZ NAZIVA) 5 RAZREDNI IN PREDMETNI UČITELJ (SVETOVALEC) 9
RAZREDNI IN PREDMETNI UČITELJ (MENTOR) 23
UČITELJ (BREZ NAZIVA) 4
STROKOVNI DELAVCI 4 PEDAGOG 1 SOCIALNA DELAVKA 1 KNJIŽNIČARKA 1 VODJA ŠOLSKE PREHRANE 1
OSTALI DELAVCI 20 ADMINISTRATIVNI DELAVCI 3
RAČUNOVODJA 1 TAJNICA 1 BLAGAJNIČARKA 1 TEHNIČNI DELAVCI 17 KUHARICE 7 HIŠNIKA 2 SNAŽILKE 8
ZUNANJI SODELAVCI ŠOLE 14 TRIMESTRI 3
1.	OCENJEVALNO OBDOBJE: 2. SEPTEMBER - 24. DECEMBER
2.	OCENJEVALNO OBDOBJE: 3. JANUAR - 28. MAREC
3.	OCENJEVALNO OBDOBJE: 1. APRIL - 24. JUNIJ
NOVEMBER)
BOŽIČ (25. DECEMBER)
NOVO LETO (1. IN 2. JANUAR) SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK (8. FEBRUAR)
VELIKONOČNI PONEDELJEK (31. MAREC)
DAN UPORA PROTI OKUPATORJU (27. APRIL)
PRAZNIK DELA (1. IN 2. MAJ)
DAN DRŽAVNOSTI (25. JUNIJ) VELIKI ŠMAREN (15. AVGUST) RAVNATELJEV DAN (V TRETJEM OCENJEVALNEM OBDOBJU)
OKTOBRA DO
POČITNICE
JESENSKE: OD 5. NOVEMBRA NOVOLETNE : OD 25. DECEMBRA DO 3. JANUARJA ZIMSKE: OD 17. FEBRUARJA DO 23. FEBRUARJA MAJSKE: OD 28. APRILA DO 2. MAJA
LETNE: OD 24. JUNIJA DO 31. AVGUSTA
(3. JANUAR SMO NADOMESTILI 1. FEBRUARJA)
ZUNANJE PREVERJANJE ZNANJA ZA UČENCE 8. RAZREDA SLOVENSKI JEZIK: 27. MAJ IN 10. JUNIJ
MATEMATIKA: 28. MAJ IN 11. JUNIJ
POPRAVNI IZPITI
PRVI ROK: OD 23. DO 30. JUNIJA
DRUGI ROK: OD 25. DO 29.
AVGUSTA
DODATNI POUK
SLOVENSKI JEZIK, ANGLEŠKI JEZIK. MATEMATIKA, KEMIJA. ZEMLJEPIS, ŠPORTNA VZGOJA
DOPOLNILNI POUK SLOVENSKI JEZIK, MATEMATIKA
NIVOJSKI POUK
MATEMATIKA
OCENJEVALNE KONFERENCE 3 PRVA: 19. 12. 1996 DRUGA: 27. 3. 1997 TRETJA: 19. 6. 1997 IN 11. 6.
1997 ZA 8. RAZRED
PRAZNIKI, PROSTI DNEVI
DAN REFORMACIJE (31. OKTOBER) DAN SPOMINA NA MRTVE (1.
FAKULTATIVNI POUK
FRANCOSKI JEZIK ZA 6., 7. IN 8. RAZRED
PODALJŠANO BIVANJE
1.	RAZRED - 3 ODDELKI PB - 67 UČENCEV
2.	RAZRED - 2 ODDELKA PB - 41 UČENCEV
3.	RAZRED - 1 ODDELEK PB - 27
UČENCEV
4.	RAZRED - 1 ODDELEK PB - 24 UČENCEV
JUTRANJE VARSTVO
1.	RAZRED: 23 UČENCEV
2.	RAZRED: 19 UČENCEV
3.	RAZRED: 8 UČENCEV
4.	RAZRED: 7 UČENCEV
TEČAJI
PLAVANJE
SMUČANJE
KOLESARJENJE
PLES
CESTNO PROMETNI PREDPISI PP
ŠOLA V NARAVI
ZA UČENCE 6. RAZREDA SEPTEMBRA V VRSARJU ZA UČENCE 7. RAZREDA APRILA NA POHORJU
EKSKURZIJE
1.	RAZRED - JUNIJ: BREŽICE -MOKRICE
2.	RAZRED - LJUBLJANA
3.	RAZRED - DVOR - IZVIR KRKE -ŽUŽEMBERK
4.	RAZRED - BISTRA - POSTOJNA -CERKNIŠKO JEZERO
5.	RAZRED - ŠKOCJANSKE JAME -PIRAN
6.	RAZRED - SENOŽEČE -ROGAŠKA SLATINA - PTUJ
7.	RAZRED - LJUBLJANA - KRANJ -VRBA - BEGUNJE - BLED RAZRED - VRHNIKA - IDRIJA -KOBARID - BOVEC - KRANJSKA GORA
DNEVI DEJAVNOSTI KULTURNI DNEVI NARAVOSLOVNI DNEVI ŠPORTNI DNEVI DRUŽBENO POTREBNO DELO
INTERESNE DEJAVNOSTI
BRALNA ZNAČKA OTROŠKI PEVSKI ZBOR LIKOVNI KROŽEK ŠOLSKO GLASILO FOTO KROŽEK ŠOLSKA HRANILNICA FILATELIJA VESELA ŠOLA ZGODOVINSKI KROŽEK KUHARSKI KROŽEK BALET
BLOK FLAVTA MLADI PLANINCI
LEGO
TABORNIKI
ŠAH
ROČNE SPRETNOSTI
PRAVLJIČNI KROŽEK
ŠPORTNI KROŽEK
ROKOMET
KOŠARKA
ATLETIKA
ODBOJKA
ZMAJARSKI KROŽEK
POSEBNE AKTIVNOSTI ŠOLE
GRMSKA SREČANJA
TEDEN IZBIRNIH VSEBIN Z DNEVI
ODPRTIH VRAT
25. OBLETNICA ŠOLE IN ZBORNIK OŠ GRM OB ČETRTSTOLETNICI ZAKLJUČNA AKADEMIJA OSMOŠOLCEV
JEZIKOVNE POČITNICE ZA OTROKE IZ AVSTRIJSKE KOROŠKE KONCERT PEVSKIH ZBOROV ŠOLE
TEKMOVANJA
BRALNA ZNAČKA CICI VESELA ŠOLA RAČUNANJE JE IGRA KENGURU VESELA ŠOLA
VEGOVO PRIZNANJE - KENGURU SREČANJE MLADIH TEHNIKOV SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV SREČANJE MLADIH VARČEVALCEV LOGIKA
STEFANOVO PRIZNANJE (FIZIKA) PREGLOVO PRIZNANJE (KEMIJA) ORIENTACIJA
PRIZNANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA
REVIJA PEVSKIH ZBOROV CANKARJEVO PRIZNANJE TEKMOVANJA ŠŠD: ATLETIKA, ROKOMET, KOŠARKA, ODBOJKA, NOGOMET, NAMIZNI TENIS, KROS ŠAH
TEKMOVANJE MLADIH PLANINCEV EKSPERIMENTI
ŠOLA V NARAVI - GOZDNA ŠOLA (4. RAZRED)
PROJEKTI
PRENOVA HIŠNEGA REDA NA OŠ GRM
FRANCOSKI JEZIK V OSNOVNI ŠOLI
UVAJANJE NOVOSTI
OPISNO OCENJEVANJE IN ANALITIČNO SPREMLJANJE UČENČEVIH DOSEŽKOV MEDPREDMETNA KORELACIJA OB PRENOVI UČNIH VSEBIN IN PREDMETNIKA PROJEKTNO UČNO DELO
GOVORILNE URE
VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU
GOVORILNE URE PRI RAZREDNIKU IN UČITELJIH POSAMEZNIH RAZREDOV
IZREDNE GOVORILNE URE PO URNIKU UČITELJEV
RODITELJSKI SESTANKI ODDELČNI IN RAZREDNI RODITELJSKI SESTANKI - PO EDEN
V	VSAKEM OCENJEVALNEM OBDOBJU
PREDAVANJA ZA STARŠE ZNAČILNOSTI PREHODA Z RAZREDNE NA PREDMETNO STOPNJO
MOJ OTROK - MOJA SKRB MLADOSTNIK IN ZASVOJENOST OTROK IN ŠOLA
POMEN VZGOJNIH PREDMETOV ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ OTROKA IN MLADOSTNIKA
DEŽURSTVO
UČITELJI DEŽURAJO V JEDILNICI, AVLI, GARDEROBI, V UČILNICAH IN PO HODNIKIH ŠOLE.
UČENCI DEŽURAJO PRI VHODIH V ŠOLO
IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV
ŠTUDIJSKE KONFERENCE SPROSTITEV IN USTVARJALNOST V ŠOLI
VLOGA IN DELO RAZREDNIKA VODENJE BREZ PRISILE IZBOR IZ PREDAVANJ POSVETOVALNICE ZA UČENCE IN STARŠE
OBISK ŠOLSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI - ZGODOVINA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM NOVOSTI NA DIDAKTIČNEM PODROČJU
ANALIZA DELA ŠOLE V VSAKEM OCENJEVALNEM OBDOBJU
AKTIVI
RAZREDNI AKTIVI OD 1. DO 8. RAZREDA
STROKOVNI AKTIVI PO PODROČJIH (JEZIKOVNO - UMETNOSTNO, NARAVOSLOVNO - MATEMATILČNO, DRUŽBOSLOVNO-EKONOMSKO IN TELESNOVZGOJNO-ZDRAVSTVENO PODROČJE) A j
ŠTUDIJSKE SKUPINE
V	OKVIRU ZAVODA ZA ŠOLSTVO DELUJEJO ŠTUDIJSKE SKUPINE OD 1. DO 4. RAZREDA, NA PREDMETNI STOPNJI PA ŠTUDIJSKE SKUPINE PO UČNIH PREDMETIH (SLOVENSKI JEZIK, ANGLEŠKI JEZIK. MATEMATIKA, LIKOVNA VZGOJA, GLASBENA
VZGOJA, ŠPORTNA VZGOJA, TEHNIČNA VZGOJA, ...)
VODJE ŠTUDIJSKIH SKUPINA PRI ZŠ OE NOVO MESTO:
LILI VAVŽIK - 1. RAZRED SONJA SIMČIČ - SLOVENSKI JEZIK BRANKA MOŠKON - TEHNIČNA VZGOJA
BRANKO ŠUSTER - LIKOVNA VZGOJA
DARKO CUJNIK - ŠPORTNA VZGOJA
SVET ŠOLE
PREDSEDNIK: ADA STEGNAR -PREDSTAVNIK DELAVCEV NAMESTNIK: VIDA MAMILOVIČ -PREDSTAVNIK STARŠEV ČLANI: BUČAR ANTON, PLANTAN JOŽICA, LILI VAVŽIK, PEPINČIČ MARJANCA - PREDSTAVNIKI DELAVCEV
STRMEC BOGOMIR, ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ - PREDSTAVNIKA STARŠEV
VIOLETA SUHADOLNIK. LJUBOMIR NENADIČ, MOJCA KRNC -PREDSTAVNIKI USTANOVITELJA
SVET STARŠEV PREDSEDNIK: ALOJZ KEBELJ
KOMISIJE
ZA DRUŽBENI STANDARD DISCIPLINSKA KOMISIJA ŠTIRJE DELAVCI ŠOLE DELUJEJO KOT ČLANI PREDMETNIH KURIKULARNIH KOMISIJ:
TILKA KAPLAN - SLOVENSKI JEZIK
NA RAZREDNI STOPNJI
SONJA SIMČIČ - SLOVENSKI JEZIK
NA PREDMETNI STOPNJI
SONJA ČIBEJ - GLASBENA VZGOJA
BRANKO ŠUSTER - LIKOVNA
VZGOJA
ŠOLSKA PREHRANA ŠOLSKA KUHINJA PRIPRAVLJA KAKOKOVOSTNE IN KOLIČINSKO USTREZNE OBROKE:
1.	MALICO ZA RAZREDNO STOPNJO,
2.	MALICO ZA PREDMETNO STOPNJO,
3.	KOSILO ZA UČENCE NIŽJIH RAZREDOV,
4.	KOSILO ZA UČENCE VIŠJIH RAZREDOV,
5.	MALICO IN KOSILO ZA DELAVCE ŠOLE.OSNOVNA ŠOLA GRM V ŠOL. L. 1996/97
Zahvaljujemo se KRKI d.d., tovarni zdravil, za finančno pomoč pri tiskanju te številke časopisa.
Uredniški odbor: NAIMA OBLAK O. (glavna urednica), DOMEN PLUT (pomočnik), ANITA TINTOR (vesti), ŠPELA KASTELIC (intervjuji), JAŠA BARTELJ (ankete), ANDREJA MAMILOVIČ (pogumno pero), TINA MIKIČ (pritožna knjiga), NINA ŠARUGA (hop, hop, hop), AJDA ZORKO (hi, hi, hi) TEA DURMIČ (do re mi), PETER KLINC in GOCE TASEV (fotografije).
Širši uredniški svet: MARJANA ŠTERN (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), MILVANA BIZJAN (mentorica), LILI VAŽNIK (prispevki razredne stopnje), TIHOMIR TROHA (mentor fotografije).
RAČUNALNIŠKA PRIPRAVA ZA TISK IN FILMI: Špes & Co. d.n.o.
TISK: Grafocommerce ŠTEVILO IZVODOV: 1.500