r % NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO Letnik IX, maj 1997, št. 2, 3 Živijo! Konec dober, vse dobro! Gotovo se bomo vsi potrudili, da bomo potem lahko uživali zaslužene počitnice. Letos smo delali,delali in delali in tudi marsikaj naredili. In potem smo okrog novega leta ugotovili, da je šola nekaj neokusnega in je ne maramo za nič na svetu. Potem pa so učitelji temu primerno ukrepali. Pa plesali smo tudi. Že trikrat smo dobro organizirali ples in se na plesu tudi pobliže spoznali. Morda ravno zato tako dobro poznamo sošolce nasprotnega spola. Grmčani pa se ne damo tudi izven šole. Zato smo pridno tekmovali in dosegli veliko veliko uspehov na najrazličnejših tekmovanjih. Na športnih, matematičnih, slovstvenih in drugih tekmovanjih je odmevalo "Grm, Grm!" in tako smo prišli tudi do košarkarskih državnih prvakov. Kako smo se odrezali drugod in kaj vse se je dogajalo v šoli in izven nje, kakšne so novosti in še veliko več, pa boste zvedeli v tej drugi številki Najče, ki jo imate pred sabo! Pa še to! Ali veste, da praznuje naša šola 25. rojstni dan prav v tem šolskem letu? Vse najboljše! Pa ne pozabite prebrati, kaj so nam ob tem jubileju povedali nekdanji in sedanji ravnatelj, nekdanji pomočnik in sedanja pomočnica ter učiteljica slovenskega jezika. 29. maja pa bomo ob navzočnosti Milana Kučana, Francija Koncilija in drugih gostov položili temeljni kamen za težko pričakovani prizidek. Jure Golobič, 8.b ČETRT STOLETJA OŠ GRM Naša šola praznuje v tem šolskem letu svoj 25. rojstni dan. V počastitev tega jubileja pripravljamo zanimive razstave, slavnostno številko šolskega časopisa, gledališko predstavo Težave Jadrana Krta in še kaj. Najbolj pomembna in vesela dogodivščina tega praznovanja bo položitev temeljnega kamna za prizidek štirih učilnic, kabinetov ter manjše telovadnice. To se bo zgodilo 29. maja v navzočnosti predsednika države Milana Kučana, novomeškega župana Francija Koncilija, predstavnikov Ministrstva za šolstvo in drugih gostov. Četrtstoletnico šole smo novinarji 5. razreda obeležili s pogovorom z nekdanjim in sedanjim vodstvom šole. Preberite, kaj so nam povedali prvi ravnatelj šole Miroslav Vute, prvi pomočnik ravnatelja Martin Fuis, sedanji ravnatelj in njegova pomočnica ter nekdanja učiteljica Ivanka Mestnik. Andreja, 5.c: Gospod Vute, v času Vašega ravnateljevanja so časopisi pisali o vzorni šoli na Grmu. Kako ste si prislužili ta naziv in kakšen je bil začetek te šole? Miroslav Vute: 1971. leta je bilo to zelo moderno šolsko poslopje z didaktičnim centrom. To je bila šola, načrtovana za 700 učencev, prišlo jih je pa kar 900. Od vsega začetka je bila zato stiska na šoli. Začeli smo z velikim elanom. Dopoldne smo imeli pouk, popoldne pa različne dejavnosti, za katere smo iskali sponzorje in zunanje sodelavce. Trudili smo se in si z dobrim delom prislužili vzdevek vzorna šola; v šali so nas nekateri imenovali grmska Sorbona. Na šoli pa smo imeli tudi falote, zato šola ni bila res tako vzorna. Tudi učiteljem drugih šol smo pomagali pri poglabljanju njihovega pedagoškega znanja. To šolo so zgradili s samoprispevkom krajanov Novega mesta in s prispevki delovnih organizacij. Tina, 5.a: Gospod Fuis, na šoli ste preizkušali mnoge pedagoške novosti. V Dolenjskem listu izpred 24 let smo prebrali, da je bila šola Grm tudi hospitacijska. Kaj je to pomenilo? Martin Fuis: Osnovno delo je potekalo v aktivih, skupinah ljudi z istimi cilji. Učiteljice v hospitacijskih oddelkih so morale imeti ogromno znanja in zato preštudirati veliko lite- rature. Nove metode so najprej preizkušale v svojih razredih in ocenile njihovo uspešnost. Potem so pokazale svojim kolegicam, kako po novih metodah učijo. Pedagogi iz drugih šol Dolenjske, Bele krajine in Posavja so prišli pogledat te nastope, da so lahko te metode uporabili pri svojem delu. Dobili smo nad sto zahvalnih pisem od vsepovsod. Učenci, ki so prišli z OŠ Grm, so bili najboljši na gimnaziji, kot so povedali profesorji te šole. Blaž, 5.b: Gospa Mestnikova, zvedeli smo, da ste učitelji z učenci zagnano in požrtvovalno delali tudi po pouku. Šola je takrat slovela po odličnih atletih ter prav takih likovnikih in literatih. Prosim, povejte nam o časih, ko ste bili Vi učiteljica slovenskega jezika in mentorica glasila. Ivanka Mestnik: Predstavljam učitelje takratne OŠ Grm, pred tem pa sem poučevala na OŠ Katja Rupena (sedaj Center), kjer so bile zaradi velikega števila učencev nemogoče razmere za delo. Nova grmska šola s prostornimi učilnicami in kabineti je bila zame velika sprememba. Bili so odlični pogoji in vsi smo delali zelo zagnano. Bila sem mentorica glasila Mladi ob Krki, ki so ga pisali učenci od 5. do 8. razreda. Imelo je okrog petdeset strani, tajnica ga je natipkala, hišnik razmnožil, učenci pa zložili in speli. V tistih letih smo dobili pet republiških priznanj. Nina, 5.b: Gospod Špilar, tudi v času Vašega ravnateljevanja so v časopisih večkrat poročali o uspehih grmskih učencev. Kaj vse se je spremenilo na šoli? Kdaj se bomo rešili utesnjenosti? Marjan Špilar: Letos teče 20. leto mojega ravnateljevanja na OŠ Grm. V tem času se še posebej spomnim dosežkov naših učencev na državnem nivoju na tekmovanjih v znanju, športnih dosežkih (tu naj omenim predvsem večkrat osvojeno državno prvenstvo v atletiki in košarki) ter kulturnem področju, kjer so še posebej visoko ocenjeni dosežki na dramskem, pevskem in likovnem področju. S 1.9.1978 je naša šola prešla s 16 oddelki nižjih razredov v COŠ. Ustanovitev COŠ je za takrat pomenilo višji standard vzgojno-izobraževalnega dela. Učenci so bili v šoli do 15. ure in imeli v tem času zagotovljeno kvalitetno prehrano. Na voljo so imeli kar dva učitelja, ki sta zagotovila, da so učenci opravili vse obveznosti v šoli. Dobra stran te šole je bila v tem, da se je učni uspeh iz leta v leto izboljševal in se le za 1/10 ali 2/10 približal 100%. Ker so učenci dobili v COŠ solidno osnovo v znanju, so tudi v višjih razredih lažje napredovali. Vsa leta smo se na šoli srečevali z veliko prostorsko stisko. Šola je bila projektirana po normativih za 24 oddelkov, kar pomeni, da smo za 32 oddelkov, kolikor jih ima šola še danes, morali nameniti za pouk tudi take prostore, ki zanj niti najmanj ne ustrezajo. V svojih prizadevanjih za zagotovitev boljših pogojev za delo smo najprej razširili šolsko kuhinjo, ki sedaj omogoča pripravo 1000 kosil dnevno. Ker šola ni bila toplotno izolirana, smo morali izolirati vse fasade in ostrešja, dogradili smo tudi eno učilnico in jedilnico. Izboljšujemo tudi pogoje v notranjih prostorih, kjer zamenjujemo higiensko neprimerni tapison s sodobnejšimi podlagami. Naj večji poseg za zagotovitev normalnih življenjskih pogojev pa je še pred nami. Že vrsto let si prizadevamo priti do prizidka, saj bi z njim pridobili 4 učilnice, 4 kabinete ter manjšo telovadnico za potrebe nižjih razredov. Še najbolj se veselimo računalniške učilnice. Sredstva za dogradnjo smo pričeli zbirati že v letu 1993. Vso potrebno projektno dokumentacijo nam je pripravila, oziroma podarila tovarna zdravil Krka. Zaradi postopka denacionalizacije, ki je sedaj končan, se je dogradnja zavlekla za tri leta. V letošnjem letu bomo končno z dogradnjo pričeli in s položitvijo temeljnega kamna dostojno proslavili 25-letnico šole. Matic, 5.b: Gospa Golobova, tudi v času, odkar ste Vi pomočnica ravnatelja, je bilo uvedenih veliko novih oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega dela. Katere novosti na pedagoškem področju menite, da so še posebno koristne, uspešne ali pomembne? Olga Gobob: Na dobrih, trdnih temeljih je veliko lažje graditi dalje. Bilo pa je v tem času vpeljanih tudi precej novih oblik in vsebin vzgojno-izobraževalnega dela. Šola v naravi pomaga učencem spoznavati življenje s širšega zornega kota, projektno delo združuje tudi več razredov skupaj ob isti temi, teden izbirnih vsebin ponuja učencem izbiranje dela po interesih in sposobnostih. Dobre šole ne bi bilo brez sodelovanja staršev, zato imamo veliko teh oblik. Pri pouku uvajamo nivojsko delo, diferenciacijo. Za novo 9-letno šolo se pripravljamo s tem, da imamo tri ocenjevalna obdobja, opisno ocenjevanje itd. c J J Novinarji 5. razreda TV ODDAJA POD KLOBUKOM