SLOVENSKA ZEMLJA Glasilo slovenske kmečko - delavske politike Za konzorcij: izdajatelj in urednik Kreutzer Pavel, Ljubljana, Trnovski pristan 14 Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 40 din, polletno 20 din, četrtletno 10 din. Štev. čekovnega računa 16'782. Tisk Delniške tiskarne d. d. (Preds'avnik F. Pintar) Za kmete in delavce na-očnina letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 8 din Stev. 5 Ljubljana, dne 21. marca 1940 Leto III. Kreutzer Pavel: Revolucija ali evolucija... V velikonočnih dneh živimo in naša misel se ustavlja ob vseh pomembnejših dogodkih sedanjosti in preteklosti. Prihajajoča pomlad nam vliva novega upanja v našo narodno bodočnost. Skromno je sicer to upanje, toda n^-rod, ki ga goji danes, ga bo ohranil tudi vnaprej in izšel iz vseh teh pre-tresljajev še močnejši in odpornejši in tako dokazal, da ima pravico do samobitnega življenja. Slovenci imamo nekaj velikih mož: Vodnik, Prešeren, Levstik, Cankar in drugi, to so imena slovenskih mož, ki so vsak v svoji dobi gradili slovensko kulturo in samobitnost našega naroda ter mu kazali pota, po katerih mora hoditi, če hoče to samobitnost ohraniti. Kulturni in gospodarski razvoj Slovencev pa je zahteval tudi političnega dela. Zato so se pozno sicer, v sredi preteklega stoletja, začeli posamezniki zanimati tudi za politično življenje. Dobili smo prve slovenske politike, tako da danes lahko že govorimo tudi o slovenski politični zgodovini. Če pregledamo to zgodovino, potem spoznamo, da naše politično delo ni bilo tako uspešno, kakor delo tistih, ki so nam nasilno vladali in katerim je veljal naš boj. V svojem političnem delu, zlasti v dobi zadnjih štiridesetih let, si nismo znali vzgojiti takega političnega vodstva, ki bi vedno in povsod, dosledno in določno, zagovarjalo koristi slovenskega ljudstva. To velja predvsem za slovensko kmečko ljudstvo, ki do danes ni dalo iz sebe zastopnikov, ki bi jim mogli Slovenci, posebno še delovno ljudstvo, popolnoma zaupati. Tako se slovenskemu kmečkemu ljudstvu tudi še ni posrečilo ustvariti močnega slovenskega ljudskega gibanja, ki bi pomenilo popoln preobrat v našem političnem življenju in ki bi ravno v današnjih težkih časih imel vodilno vlogo v urejanju razmer v državi. Ni naš namen, da bi v podrobnosti navajali vzroke tega našega zaostanka, moramo pa ob tej priložnosti opozoriti na veliko kmečko gibanje na Hrvatskem in na njegova ustanovitelja brata dr. Antona in Štefana Radiča. Bila sta prva kmečka apostola v hrvatskem narodu, ki se nista strašila žrtev in ovir, ki so se jima stavljale na pot, ko sta hodila med hrvatsko kmečko ljudstvo in ga duhovno in politično dvigala. Hrvatski kmet ni ostal gluh za njuno pisano in izgovorjeno besedo in misel: spoznal je upravičenost in pravilnost miselnosti, ki sta jo oznanjala; pridružil se je tej miselnosti in jo sprejel kot svojo. Težko je bilo orati ledino in še težje sejati take, za tedanji čas kar prevratne misli, toda pošteno in vztrajno delo bratov Radičev je zmagalo in premagalo vse ovire ter rodilo tudi dobre sadove. Po dolgih letih napornega in res apostolskega dela med svojim ljudstvom sta vendarle ustvarila hrvatsko narodno gibanje, katerega hrbtenica je postal hrvatski kmet. Pot, ki sta jo začrtala dr. Anton in Štefan Radič, še ni končana, nadaljujejo jo njuni nasledniki, ki imajo danes v nekaterih pogledih še večje težave, kakršne sta imela pokojna brata, duhovna osvoboditelja hrvatskega kmečkega ljudstva. Ko se ob velikonočnih dneh tudi mi Slovenci spominjamo dela bratov Radičev, želimo, da bi n juna osvobodilna in človečnostna misel prepojila tudi slovenskega in srbskega kmeta, da vsi Že v zadnji številki smo omenili, da nam je treba več dela in manj zabavljanja ter hlastanja po senzacijah. Povedali smo tudi, s kakšnimi vprašanji prihajajo včasih naši somišljenik' k nam, bodisi v pismih ali osebno. Poleg toliko ostalih vprašanj, ki naše somišljenike vznemirjajo tako, da jim včasih kar ne dajo spati, je tudi beseda «revolucija». Razmere so od dne do dne slabše; naš človek, pa naj bo to kmet, delavec, obrtnik, trgovec, nameščenec ali uradnik, s svojimi prejemki ne more več izhajati tako. da bi človeka vredno preživljal sebe in družino. Kaj je torej bolj naravno, da meni ta ali oni, revolucija bi nas rešila vsega hudega in nam dala, česar aam danes manjka. In otročje nevedna duša si misli, potem se bomo oddahnili; bogatašem in krivičnežem bomo vzeli, kar so nagrabili od ubogega delovnega ljudstva in razdelili med reveže. Potem ne bo treba več delati in tudi ne več misliti, kako bomo pridobivali vsakdanji kruh. Med in mleko se bosta cedila in vsega Lo zadosti. Da bo abotnost takega mišljenja očitna, naj razložimo, kaj je bistvo vsake revolucije. Revolucija pomeni v tuji besedi: preobrat, in sicer nasilen preobrat ko se ljudske množice naveličajo večnega trpljen ja in zapostavljanja in si s silo poiščejo svojo pravico. Menda ne bo napačno, da povem ob tej priložnosti, kako naša kmečko-delavska politika pdeda na te stvari. Na svojem delegatskem zboru, ki smo ga imeli 15. marca 19%. leta v Celju, je o tem spregovoril nekaj tehtnih besed član izvršnega odbora dr. Dragotin Lončar. Izvajal je teda j naslednje: «Smo za demokracijo, toda brez 6. januarja. Hočemo svoboden tisk in svobodno besedo zase in za drusre. Res je, da se tudi svoboda izrablja, toda vprašam vas, kaj na svetu se ne izrablja? Res pa je tudi, da brez svobode slabih stvari niti popraviti ne moremo. Svobodo hočemo in vprašanje je le, kako naj si jo pribojujemo: ali mirno ali nasilno? Potrebni sta razvojna in včasih tudi preobratna sila. Narod ima pravico, da si svobodo tudi s silo vzame. Češki politik Havliček Pa je dejal, da predpostavlja sili oborožene revolucije revolucijo v glavah in srcih. Tega se je držal tudi pokojni Radič, ki je odklanjal nasilje. Zato je prooovedoval človečnost. Enako je učil tudi naš France Levstik. Zametujemo nasilje in ni nam vzor!> To je povedal o revoluciji naš človek. Zanimivo je, kaj pravi o revoluciji zgodovinar, ki je napisal obširno delo o eni izmed največjih revolucij, ki je svet kdaj pretresla, to je o francoski revoluciji leta 1798. On pravi: trije združeni dosežemo svoj namen: Ustvaritev močne, svobodne, pravične in človečnostne jugoslovanske kmečko-delavske države, v kateri bo imel odločilno besedo slovenski, hrvatski in srbski kmet, če Bog da v kratkem času tudi bolgarski! Na to vstajenje čakamo in dolžnost slovenskega kmeta je, da za ta namen žrtvuje,^ kar je v njegovi moči, da bo ta vzvišena misel cim prej tudi uresničena! Kreft Vladimir. «Dejanska revolucija je v bistvu samo uničevala. Ustvarila je sicer sodobno duhovno podobo, ni pa bila sposobna, da bi to miselnost tudi realizirala (prenesla v življenje). Ta miselnost je hotela državo na novo zgraditi, izživljala se je pa potem v maščevanje tistih, ki niso ničesar imeli, in k neprestanim zločinom. Francija je tedaj divjala v mrzlični groznici s silo, ki se je bolestno stopnjevala in v kateri je ljudstvo vse storilo, vse tvegalo in se končno znašlo v strašni prepasti. Revolucija je uničila vsakega, ki je hotel kvišku; zadušila je svoje lastne otroke in lastne mogočneže v potokih krvi, da se je h koncu sprevrgla ta mogočna žaloigra v vsestranske spletke, ki so uničile poslednje napore in se je množica nazadnje uklonila sablji.3> Menim, da k povedanemu ni treba pojasnil. Hotel bi samo še poudariti bistvo evolucije (razvojne poti), kateri naša stranka daje prednost. Evolucija pomeni, kakor je dr. Lončar pravilno poudaril — revolucijo v glavah in srcih. Evolucija je razvojna pot. Marsikdo seveda poreče, da je to samo slepljenje ljudstva, češ, že toliko in toliko let se bojujemo pri volitvah in drugod, a nikoli ni pravega uspeha. Bojujemo se, to je resnica, kaj smo izbojevali, to je druga stvar. Kdo pa bi mogel ubraniti našemu kmečkemu in delavskemu ljudstvu, da pri zadnjih dveh volitvah, ki so imele plebiscitaren pomen, glasuje za opozicijsko li- Stvarnost, Slovenci imamo poleg bojazljivosti, pohlevnosti in lenobe tudi veliko napako «velikopoteznosti». Medtem ko so prve tri napake obče človeške nravi, je «ve!ikopoteznost» bolezen, ki smo se je od drugod nalezli, ker zanjo niti poštene domače besede nimamo. Pa čeravno je bolezen tuja, nevarna nam je močno. Škodo lahko precenimo, če malo pogledamo pojave te bolezni. Bolezen se je začela menda z davorijo «Od Urala do Triglava*. Navdušeno smo se drli, ne da bi komu na misel prišlo poiskati meje prave slovenske zemlje in pot, kako naj pride slovenski narod spet v njeno posest. Namesto, da bi sešteli, kaj smo zase napravili, smo se pri vsaki priložnosti «velikopotezno:* ustili, kakšne može je mali slovenski narod že dal človeštvu:*'. In ko so veliki narodi, predstavniki tega «človeštva:* risali nov zemljevid Evrope, so rezali po našem narodnem telesu, mi pa nismo imeli nikogar, ki bi bil za domovino na noge postavil pet oboroženih polkov. Nesrečna velikopoteznost* nas ubija na vseh koncih in krajih. Zahtevamo popolno medicinsko fakulteto, za narod pa še prepotrebne bolnišnice nimamo. Svoje zadružništvo primerjamo danskemu, naša kmetijska proizvodnja pa je na zadnjem mestu. Imamo nič koliko knjig o umni živinoreji, konjereji itd. in vse mogoče ustanove za podpiranje teh gospodarskih panog, kmet ima pa čim dalje bolj revna kljuseta in mršave krave. Naši kulturni sto? Nihče! Pa omenja kdo podkupovanje, nasilje itd. Vse to razumemo, vemo pa tudi, da zavednega ljudstva nihče ne more niti podkupiti niti posiliti. Zgled naj nam bo hrvatski narod, ki je dal zaupanje tistemu, ki mu je res zaupal. Na parlamentarnih tleh, z evolucijo in brez prelivanja krvi je hrvatski kmet pokazal in dokazal svojo voljo in dosegel sedanji uspeh in oddih. Tega naj se zavedajo vsi tisti, ki menijo, da bomo Slovenci kaj nri-da dosegli zgolj z besedičenjem in s praznim hujskanjem ter brez trdne zavesti, volje in jasnega cilja. Ko je avstrijsko in madžarsko plemstvo z avstrijskim cesarjem in ogrskim kraljem na čelu jemalo Hrvatom njih prastare pravice, so mu ti odgovorili: «Liberi sumus, non municipia.* Svobodnjaki smo, ne podložniki! Tako mora danes odgovoriti sleherni slovenski človek, kadar bo postavljen pred to vprašanje. In kje se danes postavi ja to vprašanje? Pri državnih, samoupravnih, občinskih in drugih volitvah. Tedaj je treba spregovoriti samo besedico ali vreči kroglico v pravo skrinjico in vse bo prav. Dokler pa ljudstvo za Šilce žganja ali borih deset dinarjev prodaja svoje prastare človeške in državljanske pravice, ne zasluži drugega kakor suženjstvo. Potem je tudi odveč govoriti o revoluciji, ker kaj naj napravi sila pesti, če glava ne ve, kaj bi bilo treba? Zato kličemo vsem našim somišljenikom: več reoolucite v glavah in srcih in zmagali bomo! stvarnost! varuhi hočejo Slovence seznaniti z vso tujo kulturo, slovensko leposlovje pa životari. Hočemo umetnostne galerije in akademije, narod pa ne dobi niti domače obhajilne podobice. Poglobitev železniške proge v Ljubljani, zidava monumentalnih trgov za sto-tisočglave množice in drugi stomilijonski načrti so opisani v naših listih, Ljubljana pa še poštenega javnega stranišča nima. Pojavov «vel ikopot ezrnosti» bi človek lahko naštel za debelo knjigo. Menimo pa, da že ti zadostujejo za spoznanje: preč s tako bolehno velikopoteznostjo, ki z njo le lenobo podniramo. Velikopoteznost je narod že tako pokvarila, da vsak misli, z velikim načrtom je že vse opravljeno. To vidimo tudi v marsikaterem pismu, ki ga dobimo. Z velikimi načrti nas hočejo osrečevati ljudje vseh stanov, redko redko pa dobimo pismo, v katerem nam kdo stvarno razloži pameten načrt in pot izvršitve. Zato povemo danes na ves glas: V resnici pozidana, preprosta hiša, ki bodo v nji stanovali ljudje, je za zdaj več vredna, kakor vsi načrti gradov in palač, ki zanje nimamo denarja. Tudi naš narod je vreden stanovanja v gradovih in palačah, ali dokler jih nima, je treba narodu dati streho, kakršno si lahko postavi. Najprej je treba najti izhod iz politične in gospodarske revščine, vse drugo mora počakati. Torej bodimo stvarni in delavni ter ne slepimo naroda z velikopoteznostjoi J\faše Vstajerjje Veselo Veliko n o Č želi nredniStvo „Slovenske zemlje“ vsem somišljenikom kmečko-delavske skupnosti, predvsem vsem Slanom našega glavnega odbora, izvršnega odbora in dopisnikom, kakor tudi vsem našim marljivim zaupnikom, ki izvršwejo težko apostolsko delo med slovenskim delovnim ljudstvom! Porabite tudi te praznike Vstajenja Boga-Sloveka in vstajenja naše matere narave koristno. Koristno za našo kmečko-delavsko skupnost in njeno glasilo „Slovensko zemljo“ tako, da nam pridobite čim ved naročnikov, da zbirate za tiskovni sklad in s tem dokažete, da ste vredni nasledniki svojih prednikov, ki so za svojo in svojega ljudstva svobodo žrtvovali najdragocenejše, kar so imeli svoje lastno življenje. Tudi vsem rojakom, ki so morali v tujino „s trebuhom za kruhom“ veselo Veliko noči Kaj nam pišejo... Spomladi, ko se prebuja narava, klije vsepovsod novo življenje. Premagalo je zimo in mraz se je umaknil toploti, ki daje vsem novih moči za delo. Kmetje so pričeli z delom na polju in v vinogradih ter pričakujejo in se vesele največjega praznika — Velike noči, praznika vstajenja trpečih, zmage pravice nad krivico in ljubezni nad sovraštvom. Velika noč, praznik krščanstva, nas spominja na vstajenje Boga-človeka, ki je za srečo človeštva žrtvoval samega sebe. 1900 let je že minilo od njegove mu-čeniške smrti na križu, in prav toliko časa že poje krščanstvo pesem vstajenja. Za nauke ljubezni, pravice in resnice, je moral Kristus preživeti največjo sramoto, smrt na križu. Pismarjem in farizejem, ki so preganjali in izkoriščali svoje ljudstvo, je njegova beseda obujala vest, zato so ga tudi usmrtili. Toda premagal je smrt in vstal! Njegovo vstajenje je pomenilo luč, ki je razsvetljevala svet in mu kazala pot v novo in srečnejše življenje dolga stoletja. Nazadnje je opešala, kajti človeštvo je bilo preslabo, da bi moglo doumeti veličino in moč te luči. Dejavno krščanstvo je ostalo le v srcih najbednejših in trpečih, ki niso izgubili vere v zmago pravice in ljubezni. Doba bojev «za staro pravdo*, za katero so se bojevali tudi slovenski kmetje, je dokaz njihove velike vere v Kristusov nauk. Tlačena raja je bila premagana in od vladajoče gospode kaznovana, ker je zahtevala svoje pravice. Počasi se je pričelo daniti in za-padna ljudstva so po hudem boju izbojevala nekaj pravice, ki so vsemu človeštvu dajale pobudo za nadaljnje boje. Tudi slovenske vasi se je sonce usmililo in obudilo speči slovenski narod k novemu življenju. Prvi žarki svobode, ki so odpravili kmetom tlako in rodili našo narodno zavest, so nam zasijali prav pred 92. leti. Nastala je doba novega življenja in nove vere v nas same in našo bodočnost. Narod se je prebujal in terjal svoje pravice, katerim se ni nikoli Na železniški progi Karlovac— Ljubljana se je zgodila v nedeljo 17. marca velika železniška nesreča. Potniški vlak, ki vozi zjutraj iz Karlovca v Ljubljano, je zavozil pri postaji Ozalj ob Kolpi v velik plaz, ki se je utrgal nad progo. Zaradi močnega sunka se je prevrnila lokomotiva in sprednji vagoni, v katerih je bilo največ potnikov, v Kolpo. Prestrašeni potniki niso vedeli, kaj bi storili, ker so bili vagoni v vodi. Nekaj se jih je hitro rešilo in so pričeli reševati sopotnike. Pri reševanju sta se posebno odlikovala posestnik Anton odpovedal in se zato zanje še zmerom bojuje. Ta boj je danes še toliko hujši in ostrejši, kolikor je zavest prizadejane krivice močnejša! Kmetje živo čutijo svojo zapostavljenost; zavedajo se bednega položaja, v katerem žive in ki je zanje krivičen. Zato od svojih zahtev ne morejo odnehati, ker so upravičene in hočejo vsaj to, kar drugi že imajo. Tudi naš podeželski delavec terja kruh zase in svoje otroke. Mir, ki ga je človeštvu ob svojem vstajenju obljubil Bog-človek, še ni prišel. Letošnjo Veliko noč zopet grme topovi v naši bližini. Človeška kri se znova preliva in kdaj bo ta bratomorna vojna končana, nihče ne ve. Slovenski kmetje in delavci danes bolj kot kdaj prej pričakujejo miru, ker strahote zadnje vojne še niso pozabljene. Le v miru je mogoč vsestranski napredek, zato obsojamo vojno kot sredstvo za reševanje sporov med narodi. Slovenska zemlja se prebuja; sončni žarki jo ogrevajo in kličejo k vstajenju vso naravo. Kmetje odhajajo na delo z željo, da bi sadove svojega dela tudi uživali. Njihova molitev na velikonočno nedeljo ob Kristusovem vstajenju bo ena sama želja, da se rešijo prepada, nad katerim vise. Slovenski narod je preživel že težke čase in s tem dokazal svojo življenjsko moč. To nam daje novega poguma in moči, da v teh negotovih časih ne omagamo in da v boju za obstoj in srečnejšo bodočnost vztrajamo. Ovire, ki so na poti, bomo morali premagati, stiske sedanjosti odpraviti, prav tako nergače. Potrebno nam je delo povsod: na političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem polju. Kmet. ki nas vse preživlja, se mora zavedati, da je enak med enakimi, to enakost pa si mora s pomočjo vsega poštenega ljudstva tudi izbojevati. Ko bo slovensko delovno ljudstvo prišlo do svojih človeških in državljanskih pravic, tedaj bo v resnici lahko praznovalo praznik «Vsta-jenja*. Josip Udovič. Rupena iz Mirne peči in žel. uradnik Ciril Adam iz Novega mesta. Število smrtnih žrtev še ni točno znano, ker še niso dvignjeni vagoni iz Kolpe. Sodijo, da je našlo smrt 10—12 potnikov. Ranjenih je okrog 25 potnikov, od teh 7 hudo. Med hudo poškodovanimi so: Miroslav Šilar, trgovec iz Črnomlja, Mirko Pilat iz Jaške, Jože Pruder iz Škofljice, Zlatka Plamšar, učiteljica iz Radatovičev, Katica Pa-cen iz Karlovca, Miha Kuštrin iz Zagreba in Marija Sablaric iz Zagreba. Na kraj nesreče je takoj prišla večja pomoč in posebna komisija, ki je nadzorovala reševanje. Zelo me veseli, da je naš list «Slo-venska zemlja* zopet pričel izhajati. Kar bo le v moji moči bom storil, da list razširim. Prosim, da mi pošljete deset položnic, da jih izročim tistim, ki se bodo na list naročili. D. F., Pcxlsredii. ★ «Na željo kmečkih ljudi se obračam na vas s prošnjo, da bi se naše kmečko gibanje za gornjegrajski okraj popolnoma reorganiziralo. Z dosedanjimi zaupniki ljudstvo ni zadovoljno, kar ste prav lahko spoznali pri zadnjih državnozborskih volitvah ... Hočemo močne organizacije, ki bo vse ostalo podrla in skrajni čas je, da začnemo delati. Prosim, da mi čimprej pošljete potrebna navodila.* Z. j., Rečica ob Savinji. Opomba uredništva: Že pred tedni smo Vam poslali potrebna navodila in Vas ponovno prosimo, da z delom pohitite. Vemo sami, da pri Vas ni bilo vse v redu, ker se je nekaterim našim zaupnikom zelo mudilo in so mislili samo na poslanske dnevnice in ureditev svojih osebnih zadev in težav. Zato Vas prosimo, da primete za delo vi in se pri tem zavedate, da bo tudi Vam boljše, kadar se zboljša splošni položaj slovenskega delovnega ljudstva. * Spoštovani gospod urednik! Danes Vam nakazujem delno naročnino za «Slovensko zemljo*, kateri gre vse priznanje. Vsi sestavki so pisani iskreno, v njih ni hinavščine in običajne reklame. Kot Vaš zvesti somišljenik bom za list agitiral, da pridobimo čim več vnetih in prepričanih somišljenikov. F. A., Gotovlje. Odgovor urednika: Vesel sem Vaših vzpodbudnih besed in samo želim, da greste res s pravo apostolsko vnemo na delo. Vedite, da je resnica samo ena in kdor hoče pisati v korist našemu delovnemu ljudstvu, mora pisati tako, kakor pišemo mi in mora oznanjati ta nauk, ki ga mi oznanjamo. Želim, da bi našli še več posnemovalcev, ki bi tako pravilno spoznali upravičenost in potrebo našega dela, kakor ste to spoznali Vi. * Gospod urednik! Pošiljam Vam znesek din 50.— in sicer din 32.— za letno naročnino «Slovenske zemlje*, a ostalih din 18.— za tiskovni sklad. Naj se razširja ta prepotrebni kmečki list, ki edini razume naše težave in se zato tudi tako možato zavzema za ubogega kmeta in delavca. A. N., Predgrad pri Starem trgu. Odgovor urednika: Vaše prisrčne besede so me še prav posebno razveselile, ker prihajajo iz ust vdove, ki je v svojem življenju okusila vso grenkobo boja za obstanek na rodni grudi. Vem kaj pomeni, preroditi in h kruhu pripraviti tako številno družino, s knršno ste bili obdarovani Vi. Želim, da delo, ki ste ga s svofjim pokojnim možem, našim vnetim somišljenikom začela, tudi srečno dokončate in da bo Vaša jesen lepša kot je bila pomlad in poletje. Nadaljujte delo med našim kmečkim ljudstvom v svoji okolici in še naprej posnemajte hrvatske kmečke žene, ki so se ravno tako junaško bojevale za svobodo naroda, kot njihovi možje, očetje, bratje in sinovi! ★ Za začetek Vam pošiljam le din 10 za naročnino «Slovenske zemljo in din 10.— v znamkah, kar porabite za tiskovni sklad. Sporočam, da sledi v kratkem obširno poročilo o razmerah v našem okraju in o splošnem narodovem mišljenju. Sedaj sem zelo zaposlen s čiščenjem sadovnjaka. G. Š., Lipa-Marof. Odgovor urednika: Zelo me veseli, da ste se odločili na pravo pot, kljub vsem nevšečnostim, ki pa so bile le dozdevne. Na Vaše zadnje in zelo obširno pismo Vam nisem še utegnil odgovoriti, ker čakam, da se ob priložnosti sestanka, ki ga bom imel pri Vas, o vseh teh stvareh osebno pogovoriva: tedaj Vam bom tudi marsikaj razjasnil, kar Vam danes mogoče še ni znano. Do tedaj pa nadaljujte s svojim delom, organizirajte naše ljudstvo in s svojim nesebičnim delom dokažite, da Vam je ljudski blagor prvo, a malenkostne osebnostne spore prepustite času, da jih uredi in likvidira. ★ Gospod urednik! Sporočam Vam, da smo bili s sestankom, ki ste ga imeli pri nas, zelo zadovoljni. Sklenili smo. da svoje delo še bolj pospešimo; delali bomo s podvojeno močjo, v zavesti, da delamo zase in svoje potomce ter v korist vsemu delovnemu ljudstvu. Nikar se ne bojte, da bi delo zaspalo. Ko bo le cesta malo bolj prehodna, bom šel od vasi do vasi, od somišljenika do somišljenika, po zgledu bratov Radičev, in ljudstvo pridobival in bodril k vnetemu sodelovanju. K. Ž., iz Notranjske. Odgovor urednika: Prav nič se ne bojim, da bi delo pri Vas zaspalo, saj Vas k delu dramijo nevzdržne razmere same, v katertn se danes po zaslugi nemarnih slovenskih strank nahajate. Zavedajte se pri svojem apostolskem delu vedno tega, da vse, kar delate v politiki, delate zase in za vse slovensko delovno ljudstvo. Prepričani bodite, da pri tem svojem delu niste osamljeni, ker so v Sloveniji na delu tisoči in tisoči Vaših sotrpinov, ki so spoznali, da je prava pomoč edinole v samopomoči. Sami so zato zagrabili za organizacijsko delo, v zavesti, da delajo za pošteno, pravično in neodložljivo skupno stvar. * Odgovor urednika na nekatere dopise, ki jih zaradi obširnosti ne morem objaviti: L. S., Nova vas: Vaš dopis sem prejel in me vsebina zelo veseli. Obema zaupnikoma, ki jih navajate, bom poslal «Slovensko zemljo*. Predvsem me pa veseli, da je tako zanimanje za našo stvar ravno med mladino, kar dokazuje, da smo na pravi poti! R. J., Sl. g-: Zahvaljujem se Vam za poslano in sem članek objavil v tej številki. Tudi zadevno poročilo sem Vam takoj po prejemu Vašega dopisa poslal in upam, da ste že v redu prejeli. Bodite brez skrbi, da boste z naše strani našli tisto moralno podporo, ki jo potrebujete pri svojem delu, a ostalo bo»-mo uredili takoj po praznikih, prosim Vas samo, da mi sporočite konkreten predlog, kje naj bi se sestali, da se vem ravnati. Zali val ju jem se za prisrčna voščila in tudi vam kakor vsem našim somišljenikom in dopisnikom želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Fr. J., Kozje: Vaš dopis je prišel prepozno za objavo v tej številki. Objavimo ga t prihodnji številki. Na sporočene naslove bomo list poslali. B. R. je tudi nas tu v Ljubljani naprosil, pa smo odklonili. F. G., Celje: Žal je tudi Vaš dopis prišel prepozno in ga porabim za prihodnjo številko. Zaradi praznika smo morali redakcijo prej zaključiti. Zadevo T. bomo uredili in mu poslali vse dosedanje številke. Tudi ostalim bomo poslali. Ured ništvo se vsem dopisnikom zahvaljuje za poslane velikonočne pozdrave in jih prosi, da še naprej vztrajajo in nam pomagajo pri delu. Močni partnerji sovi še niso izraz resničnega politič- Že ponovno smo v kakem časopisu brali izjavo tega ali onega politika, ki si želi močnih partnerjev, to se pravi: politične stranke, s katero v zvezi bi mogel brez velikih težav vladati in obdržati večino parlamenta na svoji strani. Take želje prihajajo včasih celo iz ust demokratičnih politikov, ki vedo, kako je z demokracijo bilo v zadnjih desetih letih v Jugoslaviji fiu . Razumemo željo marsikoga, ki danes predstavlja res večino, da bi tudi pri sosednem narodu rad dobil «moč-negn* zaveznika. Toda vprašati se moramo predvsem, kje so tisti časi, ko si je naš narod res lahko svobodno določal in izbiral svoje politične predstavnike? Od tega je že dolgo in zato danes želja po močnih partnerjih res ni umestna in razumljiva, ker na nedemokratičen način pridobljeni gla- nega zaupanja. Treba je tedaj najprej ljudstvu dati priložnost, da po svobodni presoji, izberi in pripadnosti izreče svojo pravo voljo. Tedaj šele bomo razumeli iskanje močnih partnerjev, ki naj podpro politikove državne in družbene presnove. In še tedaj bo treba vsakemu novemu zavezniku dobro pretipati obisti. Zakaj? Zato, ker nam še tako močan partner ali zaveznik ni v pravo pomoč, če ni z njegovo številčno močjo zvezana tudi moralna moč ter sorodnost programa in hotenja, ki ga partner prinaša v zvezo. V zgodovini golo število še nikoli ni trajno odločalo in tudi ne bo. Odloča premišljena in ravna pot, to je jasen in ljudski program ter prava vztrajnost in poštenost. Če tega ni, tudi številčno še tako močan partner ne more nikomur koristiti, vsaj trajno ne. 1 o naj si zapomnijo vsi, ki se danes love za «močnimi partnerji*. P• K. Velika železniška nesreča Štev. 5. ^SLOVENSKA ZEMLJA* Mladini na pot! V zadnjih dvajsetih letih obstoja naše države naši mladini nismo posvečali tiste pazljivosti, ki bi je bila kot bodoča nositeljica našega javnega življenja, potrebna. Dosedanje vladavine so si ’hotele tudi tu ustvariti svoje močne položaje za vse večne čase. Boj med nasprotujočimi si strujami naše mladine je bil izzvan vedno z namenom, da se usužnji drug drugemu — če ni šlo drugače tudi z nasilnimi metodami — in tako pride do prevlade v mladih srcih. Da vse tako početje ni moglo roditi dobrih sadov, nam dovolj jasno prikazuje današnji položaj, ko je naša mladina tako razdvojena in brez pravega in skupnega življenjskega cilja, kakor še nikoli. Še bolj nevesela ugotovitev pa je, da se je v času raznih režimov namenoma zaviralo delo kmečko-delavske mladine, ki je iskala lastno pot v boju za ustvaritev svojih življenjskih idealov. Bili smo in smo še danes priče, Kako uporabljajo razni politični tabori vsa mogoča sredstva, tudi denuncijantska, da pritiskajo na našo kmečko-delav-sko mladino, ker se boje njene poštene misli in trdne volje. Čas in razmere, v katerih doživljamo mi mladi prva leta svojih državljanskih pravic, nam nujno narekujejo, da vztrajamo pri tistih idealih, ki smo jih za edino prave spoznali. Da vztrajamo pri zahtevi brezkompromisne demokracije, enakopravnosti in človečnosti za vsakega, ki živi od družbi koristnega dela svojih rok ali glave. To so pogoji tudi splošnega napredka. Kmečko-delavska mladina bo šla samozavestno po poti, ki nam jo je nakazala naša Slovenska kmečko-delavska stranka, ker se zaveda, da je v tem edina naša rešitev. Kmečko-delavska mladina se J>o bojevala, skupaj s svojimi starejšimi in že bolj preizkušenimi tovariši, za vse te ideale. * /-• Jože Rajh, Sv. Ana v Slov. gor. Finci in Sovjeti sklenili mir O sklenitvi miru med Finsko in Sovjetsko zvezo smo poročali na kratko že v zadnji številki. Mir je bil sklenjen z velikimi žrtvami majhnega, toda junaškega finskega naroda. Da bo imela Sovjetska zveza strategično zavarovane meje, so morali odstopiti Finci Sovjetom ozemlje, ki je le malo manjše kakor tri Slovenije. Izgubili so zlasti važno Karelijsko ožino z njenim glavnim mestom Viipurijem. Dalje so morali dati Sovjetom v zakup pristanišče in polotok Hango za trideset let; na njem bodo Sovjeti zgradili svoja pomorska oporišča. Finci so izgubili obalo Ladoškega jezera in dele vzhodne Finske, tako da je stara meja skoraj povsod spremenjena, seveda na škodo Finske. Sovjeti pa bo-bo umaknili svoje čete iz mesta in pristanišča Pečenge ob Severnem ledenem morju, ki bo še naprej finsko, toda Finci ne smejo graditi v Pečengi nobenih obrambnih naprav. Prav tako ne smejo imeti v Severnem ledenem morju nobenih vojnih ladij, podmornic in letal, razen manjših ladij do 500 ton. Sklenitev premirja med Finsko in Sovjetsko zvezo je prišlo tako hitro, da so bili povsod nemalo presenečeni. Vsi ugibljejo, kaj je vzrok finske kapitulacije. V svetovnem tisku beremo razne obtožbe. Nekateri pravijo, da s tv največ krivi Anglija in Francija, ki nasti nudili Finski potrebne pomoči, druei pa dolže Švedsko in Norveško, ki nista dovolili, da bi se preko njunega ozemlja pošiljala Finski večja pomoč zaveznikov, ki so baje samo čakali finske prošnje za vojaško pomoč. Finski primer je za male narode dragocen nauk. Pokazal je, da si bodo morali sami braniti svojo samostojnost, če jo hočejo ohraniti. Zato je finska predaja predvsem poraz vseh malih narodov, česar se moramo zavedati zlasti mi Slovenci, ki ne smemo pričakovati rešitve od nikoder. Rešitev je — kakor je bila za Fince, čeprav je bila plačana z velikanskimi žrtvami — le v nas samih, in zato je zločin nad narodom, če pričakujemo tuie pomoči in se v tem pričakovanju predamo brezbrižnosti. Okrnjeni Finski, ki bo morala sprejeti iz ozemlja, zasedenega po Sovjetih, pol milijona beguncev, je želeti, da bi bila tudi v bodoče vzgled vsem malim narodom in državam. Demokracija in urejene socialne razmere pa bodo najboljše poroštvo za njeno lx»dočnost. Italija bo pomagala Nemčiji? V ponedeljek 18. marca sta se sestala na Brennerju (na italijansko-nemški meji na Tirolskem) nemški kancelar Adolf Hitler in italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini. Sestanek, ki je trajal dve uri in pol v navzočnosti italijanskega in nemškega zunanjega ministra, je vzbudil povsod po svetu veliko zanimanje in presenečenje, ker je bil popolnoma nenapovedan. Njegov namen je bil utrditi nemško-italijansko prijateljstvo, ki se je v zadnjem času nekoliko omajalo. Podoba je, da je imel sestanek tudi drug namen. Tuji časniki pišejo, da pripravlja Nemčija novo mirovno ofenzivo, ki naj bi jo vodila Italija, ki si zelo prizadeva, da ustvari v Evropi mir. Italijanski državniki naj bi vplivali na ameriškega odposlanca Wellesa, ki je zaradi tega sestanka odložil svoj odhod v Ameriko, naj bi pridobil ameriškega prezidenta Roosevelta, da pregovori Anglijo in Francijo na pristanek nemških mirovnih pogojev. Zadnja Rooseveltova izjava, v kateri je odobraval stališče zapad-nih demokracij (Anglije in Francije), po katerem je mir mogoč samo tedaj, ko bodo vsi mali narodi varni pred vsakim nasiljem, pa kaže, da Roosevelt ne bo hotel posredovati v korist Nemčije. Bližnja bodočnost bo pokazala, v koliko se bodo Hitlerjeve in Mussolinijeve želje izpolnile. + Gospodarsko sodelovanje med našo državo in Romunijo bo pospeševala Jugoslovansko-romunska gospodarska zbornica, ki je bila ustanovljena v nedeljo v Belgradu. Jugoslavijo je zastopal trgovinski minister dr. Ivan Andres, Romunijo pa minister za zunanjo trgovino Jon Christu. + Nemški pritisk na Romunijo je vedno večji. Romunija se temu pritisku upira in ne dovoli večjega izvoza petroleja in kmetijskih pridelkov v Nemčijo. Pa tudi o nemškem poroštvo za sedanje meje noče Romunija nič slišati, ker bi ji gotovo ne koristilo. + Nemški letalci so napadli angleško vojno pristanišče Scapa Flow. Pri bombardiranju je bilo 14 ljudi ranjenih, en civilist pa ubit. Zaradi tega je nastalo v Angliji veliko razburjenje, ki ne bo ostalo,brez vsakih nasledkov. + Spremembo francoske in angleške vlade napovedujejo še za ta teden. Francoska in angleška javnost zahtevata, da se prične tudi dejansko vojna proti Nemčiji. V obe vladi naj bi vstopili mlajši in bolj odločni ljudje. + Romunska vlada se je sporazumela z «Železno gardo*, organizacijo romunskih fašistov, da si utrdi svoj notranje politični položaj. Pristaši «Železne garde*, ki so bili zaprti in internirani, so bili izpuščeni na svobodo. Romunski demokratični politiki so proti sedanji vladi, ker je diktatorska. + Japonci so postavili na Kitajskem vazalsko vlado, ki ji načeluje Dogodki po svetu + Sumner Welles, Rooseveltov odposlanec, o katerega potovanju po glavnih evropskih prestolnicah smo že poročali, je imel pretekli teden v Londonu več posvetovanj s predstavniki angleške vlade in opozicije. Iz Londona se je vrnil preko Pariza v Rim, kjer je svoj odhod zaradi Mussolinijevega sestanka s Hitlerjem odložil za nedoločen čas. V ponedeljek je bil sprejet pri papežu. Kdaj se vrne v Ameriko, še ni znano. + Obrambno zvezo bodo ustanovile 1’ inska, Norveška in Švedska, da se bodo vsaj v bodoče lažje obvarovale pritisku velesil. Tudi Sovjetska zveza sedaj ne nasprotuje tej zvezi, ker je dosegla na Finskem to, kar je želela + 600 tisoč rezervistov je bilo vpoklicanih v Angliji, kar je dokaz, da nameravajo Angleži vojno nadaljevati in ne mislijo na sklenitev kakšnega polovičarskega miru, kot si ga želi Nemčija. Vangčingvej, bivši zunanji minister Čangkajškove vlade, ki je edino prava kitajska vlada. Dva ministra pa sta Vangčingveju že ušla k Čangkaj-šku in odnesla fotografski posnetek pogodbe med Vangčingvejem in Japonci, po kateri je Kitajska izročena na milost in nemilost Japoncem. + Turki utrjujejo črnomorsko obalo. V Ankaro je prišel francoski general Mourain, ki bo nadzoroval utr-jevalna dela in preučil možnosti obrambe turške obale Črnega morja. + Južnoafriška zveza (angleški do-minion) bo pomagala Angliji, če bo potrebovala njeno vojaško pomoč. Poveljnik angleške vojske na bližnjem vzhodu general Wawel je imel daljša posvetovanja z zastopniki južnoafriške vlade. + Ker je Anglija onemogočila Italiji iz Nemčije uvoz premoga po morju, je bil sklenjen sedaj med zastopniki Italije in Nemčije dogovor, po katerem bodo Italijani uvažali nemški premog po železnicah. Francoski in angleški časniki pišejo, da ta dogovor Italiji ne bo koristil, ker primanjkuje Nemčiji vagonov in lokomotiv. + Francoski komunistični poslanci pred sodiščem. Pred vojno sodišče je bilo postavljenih 35 francoskih komunističnih poslancev, 9 pa jih je ušlo, najbrž v Nemčijo. + Indijec je streljal na angleške državnike, ki so bili uslužbeni v Indiji na zborovanju Indijske družbe v Londonu. Ubit je bil neki bivši guverner, 3 osebe pa so bile lažje ranjene, med njimi tudi minister za Indijo, lord Zetland. IZ DOMAČE POLITIKE Kako bomo volili poslance Volilni zakon za volitve poslancev je bil pretekli teden v obliki uredbe objavljen v «Službenih Novinah». Poslanci bodo voljeni s tajnimi volitvami za dobo štirih let, če se državni zbor prej ne razpusti. Volitve so tajne in smejo voliti vsi moški državljani, ki so izpolnili 21. leto in ki niso častniki, podčastniki ali aktivni vojaški obvezniki. Volilne pravice tudi nimajo tisti, ki so pravomočno obsojeni na ječo nad eno leto, kdor je v konkurzu, pod va-ruštvom ali če je bil obsojen na izgubo volilne pravice zaradi volilnih prestopkov. Za poslanca bo izvoljen lahko vsak državljan, ki biva v Jugoslaviji deset let, zna brati in pisati slovenski, hrvatski ali srbski jezik in ima volilno pravico, če je star vsaj 30 let. Aktivni državni, banovinski, mestni in občinski uradniki ne bodo smeli kandidirati. Poslance bomo volili po okrožnih listah, ki bodo zbrane v državnih listah; te morajo šteti vsaj 15 okrožnih list. Državne liste so vezane na politične skupine in morajo biti vložene pri kasacijskem sodišču vsai 15 dni pred volitvami. Glasovali bomo s kroglicami, ki jo bo spustil volilec v skrinjico tiste liste, za katero hoče voliti. Volilo se bo od 8. ure zjutraj do sedmih zvečer. Takoj po končanem glasovanju bo morala komisija pred voliščem javno razglasiti, koliko glasov so dobile posamezne liste. Mandati bodo razdeljeni po pro-porčnem sistemu (vsaka lista dobi toliko odstotkov poslancev, kakor glasov) . Slovenija bo volila po novem volilnem zakonu 29 poslancev, ki se bodo volili v šestih volilnih okrožjih. 1. volilno okrožje s sedežem v Ljubljani sestavljajo okraji ljubljanska okolica (razen mesta Ljubljane, ki je samostojno volilno okrožje), Radovljica, Kranj, Kamnik in Škofja Loka in bo imelo pet poslancev. 2. volilno okrožje s sedežem v Mariboru sestavljajo okraji Dravograd, Gornji grad, Slovenjgradec, Slovenske Konjice in Maribor-desni breg. Imelo bo štiri poslance. 3. volilno okrožje s sedežem v Murski Soboti sestavljajo okraji Murska Sobota, Maribor-levi breg, Maribor mesto, Ljutomer, Dolnja Lendava in Ptuj, ki bodo volili 7 poslancev. 4. volilno okrožje, ki ima svoj sedež v Celju, sestavljajo okraji Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško. Volili bodo šest poslancev. 5. volilno okrožje s sedežem v Novem mestu so okraji Novo mesto, Črnomelj, Litija, Logatec in Kočevje ter bodo volili pet poslancev. 6. volilno okrožje je mesto Ljubljana, ki bo izvolila dva poslanca. Pod volilni okraj Maribor-mesto spadajo tudi občine Košaki, Kamnica, Selnica ob Dravi in Sv. Križ pn Mariboru. O volilnem zakonu, zlasti o razdelitvi volilnih okrožij bomo več spregovorili v prihodnji številki. Ustanovitev Narodne seljačke stranke V nedeljo je bila ustanovljena v Belgradu Narodna seljačka stranka. Glavni ustanovitelj stranke je dr. Drago-ljub Jovanovič. Ustanovnega zbora, ki je bil v dvorani Kola srbskih sester, se je udeležilo okrog 1000 delegatov iz vseh srbskih krajev. Sprejeti program stranke zahteva federativno ureditev države, v kateri bo zajamčena enakopravnost Slovencev, Hrvatov in Srbov; v državi morata vladati red in disciplina, ob ohranitvi popolne demokracije. Demokracija mora vladati tudi v zunanji politiki, ker le tako bo vladal mir in bodo mali narodi zavarovani pred zavojevalnimi nameni velikih narodov. Govorilo je več govornikov, med drugimi tudi Mihajlo Avramovič, znani srbski zadružnik, ki je bil izvoljen za častnega predsednika stranke. Izvoljen je bil glavni in izvršni odbor. Predsednik obeh je kmet in pisatelj Radomir Todorovič. Glavni tajnik stranke pa je dr. Dragoljub Jovanovič sam, kar je najboljše jamstvo, da bo stranka res delavna. = Preračun banovine Hrvatske. Velike skrbi in težkoče prizadeva Hrvatom banovinski preračun, ker še ni izdelan državni preračun. Boj Hrvatov za njihovo gospodarsko samostojnost je težak, ker bi bili srbski gospodarstveniki zaradi gospodarske osamosvojitve banovine Hrvatske prizadeti pri svojih dobičkih. Bodoči preračun banovine Hrvatske bo znašal okrog 2 milijardi dinarjev, toda gotovo še ni, ker še ni dosežen sporazum med vlado in banovino Hrvat-sko. Vlada bo uveljavila, dokler ne sestavi preračuna, dvanajstine (to je podaljšanje sedanje preračuna) za 3 ali 4 mesece. Ali bo morala tako storiti tudi banovina Hrvatska, še ni gotovo. = Sprememba uredbe o internacijah. Stanovske organizacije srbskih šolancev zahtevajo, da se razveljavi sedanje uredbe o internacijah in interniranci izpuste. Pravosodni minister dr. Markovič je podpisnike spomenice obvestil, da pripravlja vlada spremembo uredbe o internacijah. V bodče bo krivdo internirancev preiskovalo redno sodišče in kdor bo nedolžen, bo izpuščen. Naša zahteva je, da bi vlada s spremembo uredbe o internacijah izdala tudi uredbo o interniranju špekulantov, o kateri se je že precej govorilo, pa še iz neverno kakšnih razlogov, ni izšla. = «SIovenski gospodar» v eni svojih zadnjih številk zanimivo modruje. Po njegovem mnenju so vsi slovenski in srbski kmetje organizirani v JRZ. Vsi poskusi organizirati kmete v drugih strankah, bodo po njegovem mnenju prepadli. Kaj bo pisal «Slovenski gospodar* potem, če pride do združitve JRZ in Narodne radikalne stranke, ki je slovenski del JRZ noče sprejeti v stranko? = Spori med muslimani. Muslimani, ki so bili pred 6. januarjem 1929 organizirani v Jugoslovanski musliman-, ski organizaciji, a so ob ustanovitvi JRZ vstopili v to stranko, se med seboj ne razumejo. Spor je med bivšim ministrom dr. Šefkijo Behmenom in sedanjim ministrom dr. Džafrom Kulenovičem. V Sarajevu sta pričela oba izdajati vsak svo j list, ki sta imela enaka imena. Zato je moral dr. Ku-lenovič krstiti svoje glasilo z imenom «Narodna Pravda*. = Prelom jmed socialisti in komunisti. Glavni odbor Socialistične stranke Jugoslavije je izdal za somišljenike okrožnico, ki prepoveduje vsako sodelovanje med socialisti in komunisti, ker stoji socialistična stranka na stališču demokracije. Komunisti s svojim delovanjem samo škodujejo delavskemu gibanju, ugotavlja socialistična okrožnica, zato je že zadnji čas, da so socialisti z njimi pretrgali vse stike. = Na Hrvatskem je bilo ustavljenih v zadnjem času več listov, kar smo že poročali. Sedaj je banska oblast ustavila še dva lista: cSrpsko ri-ječ», ki je bila glasilo srbskih prena-petžev na Hrvatskem in «Narodm val», ki ga je izdajal Radičev sin Vladimir. = Zakon o strankah in shodih, ki je za demokratizacijo države potreben, bo v kratkem uveljavljen, je dejal na shodu radikalov v Skoolju pravosodni minister dr. Laziča Markovič. O načrtu tega zakona smo še obširno poročali. Naše gospodarstvo Podražitev modre galice Država ima posebno pogodbo s tovarno «Zorko» v Subotici, po kateri je domača proizvodnja galice zavarovana pred tujo z visokimi carinami. Zato pa je imela država pravico, da je soodločala pri določitvi cen. Ta pogodba med državo in tovarno oa preneha letos 1. junija. Od tega dne naprej ne bo tovarna «Zorka», ki je s pogodbo, ki jo je imela z državo, zaslužila lepe vsote, ker je bila zavarovana pred vsako konkurenco, nič več vezana na cene, ki jih je določala država. In res smo zvedeli, da namerava tovarna ceno galici znatno zvišati. V ministrstvu za trgovino je bil te dni posvet med zastopniki tovarne in trgovinskega ministrstva, da se reši vprašanje cene modre galice. Ministrstvo je zahtevalo ceno po 7.-— din franko vsaka železniška postaja. Industrija modre galice pa s to ceno ni zadovoljna in zahteva 7.80 din za kilogram franko postaja, to je za 12 odstotkov višja od tiste, ki jo predlaga trgovinsko ministrstvo. Tovarna se izgovarja, da mora cene zvišati zaradi velike podražitve siro-vin, ki so potrebne za izdelovanje modre galice in zaradi zvišanja mezd delavstvu. Država še naprej vztraja na svoji zahtevi, naj bo cena modri galici 7.— din za kilogram franko postaja. Ker je modra galica vinogradnikom za obvarovanje vinogradov pred pero-nosporo nu jno potrebna in je njih položaj zaradi mednarodnih zapletlja-jev slabši od lanskega, je tudi cena 7.— din za kilogram še zmerom previsoka. Zato vinogradniki odklanjajo vsako podražitev galice, ker so ugovori tovarne povsem neupravičeni. Podoba je, da so vse pritožbe vinogradnikov brez uspeha in bo obvel jala nazadnje le volja tovarne, ki bo lahko nemoteno oskrbovala trg z modro galico in tudi sama določala ceno. Vinogradniki se zato boje, da spomladi, ko bo treba škropiti, nastane pomanjkanje galice, ker jo tovarna ne bo hotela dobavljati, da bi lažje dosegla čim večji dobiček in bo ceno galici še zvišala. Dolžnost države je, da to namero industrije prepreči in pomaga vinogradnikom v njihovem boju za ceneno modro galico. Da se v bodoče preprečijo take iz-koriščevalne namere industrije modre galice, so se odločile nekatere večje vinogradniške zadruge in Kmetijske zbornice, da ustanove lastno tovarno za modro galico. To prizadevanje pa bo podprla tudi država in upati smemo, da načrt uspe. Cene, po katerih bomo izvažali konje Izvoz konj se je v zadnjem času zelo povečal. Ker pa so se dogajale razne sleparije na škodo kmetov, je izdala vlada pretekli mesec uredbo o izvozu konj. Namen uredbe je, preprečiti vse špekulacije raznih veriž-nikov, ki bi hoteli na kakršen koli način oškodovati kmete-konjerejce. Zato določa 3. člen uredbe tudi ustanovitev strokovnega odbora za promet s konji. Ta odbor je bil takoj po uveljavljenju uredbe tudi imenovan. Pretekli teden pa je končal s svojim delom in določil minimalne (najnižje) cene, po katerih se bodo smeli prodajati konji, namenjeni za izvoz. Naj nižja cena je za male gorske konje 3.000 din, za lažje jahalne, lažje tovorne in lažje vlačilne konje 5.000 din in za težje jahalne in vlačilne konje 8.000 din. Ker so cene naših konj v zamejstvu izredno visoke, bodo morali izvozniki plačati še poseben prispevek, ki bo določen pozneje, da se jim tako prepreči prekomerne dobičke. Iz teh prispevkov se bo ustanovil pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine poseben sklad za pospeševanje konjereje. Nakup konj za izvoz, oziroma prodaja bo odslej mogoča samo na posebnih sejmih, ki bodo določeni v posameznih konjerejskih središčih. Da se bodo določbe uredbe izvajale, bo na vsakem takem sejmu posebna komisija, katere naloga bo skrbeti, da se bodo trgovci res držali predpisanih O Izvoz vina iz Slovenije. Meseca februarja je bilo iz Slovenije izvoženih v Nemčijo in češkomoravski protektorat 181.631 litrov vina. Dose-daj je bilo izvoženega letos iz Slovenije 331.789 litrov vina, največ v Nemčijo, 322.070 litrov. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je dosegel v Nemčiji nove kontingente za izvoz vina v znesku 22 milijonov din; to količino vina bo izvozil «Prizad», zato upamo, da bo nakupoval tudi slo-venska vina, ker jih Nemci zahtevajo. Slinavka in parkljevka v celjski okolici. V Gaberju pri Celju je več živine obolelo za slinavko in parkljevko, zato so vsi sejmi v okolici prepovedani. O Priviligirana agrarna banka, ki ima namen dajati kmetom posojila po nizkih obrestih, je imela lani 17 milijonov 76.538.81 din čistega dobička, ki ga bo razdelila med delničarje. Vsak delničar bo prejel za delnico, ki glasi na 500 din, po 15 din dividende (nagrade). Delnice niso v rokah kmetov in zato nimajo od dobička, ki je bil napravljen z njihovim denarjem, ničesar. O Pred spremembo uredbe o davkih. S sedaj veljavno uredbo o davkih, ki je bila objavljena preteklo leto o Božiču, so mnogi nezadovoljni. V finančnem ministrstvu pripravljajo spremembo uredbe, ki bo upoštevala želje davkoplačevalcev. Prav bi bilo, da bi bile predvsem upoštevane tudi želje kmetov, ki so povsod zapostavljeni. Cene živini in lesu Na ljubljanskem živinskem sejmu so ostale cene neizpremenjene. Voli I. vrste so se plačevali po (.—6.50 din za kg žive teže II. vrste po 5—5.50 in III. vrste po 4.50—5. din: krave I. vrste pa 5—5.50, IL vrste po 4 4.50 in 111. vrste po 5.50