LETO XXXI. ŠT. 27 Ptuj, 13. julija 1978 CENA 3 DINARJE V soboto, 15. julija bo poteklo 30 let, ko je izšla prva številka ptujskega časnika NAŠE DELO. Pod tem naslovom je časnik izhajal do konca teta 1950, z letom 1951 pa se je preimenoval v PTUJSKI TEDNIK, od 24. novembra 1961 pa izhaja pod sedanjim naslovom TEDNIK. Poleg tega naš 17-članski kolektiv zavoda RADIO-TEDNIK slavi letos tudi 15-letnico delovanja Radia Ptuj, ki je prvič začel z lastnim programom 2. januarja 1963, in 10 - jubilejni festival domače zabavne glasbe. Glede na skromne materialne možnosti smo se v kolektivu odločili, da bomo proslavo trojnega jubileja za javnost združili z desetim festivalom domače zabavne glasbe, ki bo v dneh od 25. do 27. avgusta, za bralce Tednika pa ob 30-letnici pripravljamo presenečenje. Prihodnja - praznična številka Tednika bo izšla na 20 straneh in prvič odkar Tednik izhaja - v kolorju. Pod naslovi ,,Naših trideset let" in ,,Sprehod skozi čas" bomo polovico praznične številke namenili dogodkom o katerih je Tednik poročal v besedi in sliki skozi 30 let. V njem bomo na kratko predstavili tudi vse sedanje redne in bivše sodelavce; druga polovica praznične številke pa bo namenjena rednim informativnim rubrikam. Še podatek, da letos mineva tudi 100 let odkar je Ptuj dobil svoj prvi časopis. O tem bo več povedanega v posebnem sestavku, ki je pripravljen za našo praznično številko. Ob 13. juliju- prazniku slovenskih šoferjev in avtomehanikov Praznovanje tudi v Ptuju Slovenski šoferji in avtomehani- ki praznujejo svoj praznik v spo- min na junaški boj za Žužemberk, ko so partizani prvič v boju uporabili motorna vozila. Vsako leto ob tem dnevu šoferji ponovno obudijo spomin na padle junake pri Žužemberku. Tudi da- nes šoferji in avtomehaniki opravljajo pomembno vlogo v konceptu vsesplošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav iz te vloge nastajajo velike naloge, ki jih izpolnjujejo združe- nja šoferjev in avtomehanikov, še posebej na področju nenehnega izpopolnjevanja članstva. Tako združenje šoferjev in avtomehani- kov deluje tudi v Ptuju; šteje že okrog 835 članov. Tudi ptujski šoferji bodo ob svojem prazniku pripravili bogat praznični program. V okviru programa so izvedli tekmovanje v testiranju; izvedli pa bodo tudi Številna športna srečanja, zlasti še v streljanju in kegljanju. Kot je povedal predsednik združenja šoferjev in avtomehanikov Viktor Srebrnjak pa se bo združenje sestalo na svečani seji v soboto, •5. julija. MG Kar lepo mora biti temu fantiču tam zgoraj na kombajnu. Komaj je odložil šolske zvezke in knjige, že se je moral povzpeti na kombajn, da tako teoretičnemu znanju, pridobljenemu na strojni kmetijski šoli, doda še prakso. Najbrž je tudi ta kombajn eden od 18 tisočev strojev, ki se te dni bojujejo s časom in vremenom pa naših poljih. Ječmen je takorekoč že pod streho, pšenica pa zori in nepozaben je pogled na , rumeno morje", ki valovi tudi na Dravskem polju in še bo lepše valovilo, če bo nekaj dni sijalo toplo sonce. No, upati je, da letošnja letina ne bo med slabšimi. Tako upa tudi Tonček — kombajnist! fotozapis: zk Začeli smo z žetvijo žetev se je praktično tudi na našem območju že začela. Najprej je na vrsti ječmen. Ostala žita sedaj prehajajo v voščeno zrelost in ob ugodnem vremenu, žal pa tega trenutno ni, zato bomo pričeli žeti v drugi polovici julija. Upajmo, da se bo vreme izboljšalo, da bodo tako žita kleno dozorela in nam bo omogočilo pravočasen začetek žetve. 1. k. DEJAVNOST SINDIKATOV V prejšnjem in v tem tednu je na območju ptujske občine posebna aktivnost sindikatov delavcev Posameznih dejavnosti. Med ^fugim so bile ali še bodo seje ^•^upščin občinskih odborov, na l^aterih obravnavajo poročila o '^elu v mandatnem obdobju od leta "74 naprej in si začrtujejo delo- vno usmeritev za novo mandatno obdobje, razrešujejo dosedanje in ^olijo nove člane občinskega Odbora ter evidentirajo možne ''andidate za člane republiškega °dbora in delegate za skupščine Posameznih sindikatov. Včeraj, 12. julija se je na prvi ^^ji sestalo tudi novoizvoljeno Predsedstvo občinskega sveta ZSS ["tuj. Pod predsedstvom Janka ^lakarja so obravnavali izvr- ^vanje sklepov skupščine ^'ndikata, analizirali neuspeli refe- ^^ndum v zdravstvu ter obravna- vali kadrovska vprašanja, ki obse- ^*Jo pripravo predlogov za člane ^^«ta in komisij pri občinskem ^^etu zveze sindikatov. Idejnopolitično izobraževanje- naloga vsakega komunista Komunisti občinske organizaci- je ZKS Ptuj so na zadnji seji kon- ference sprejeli tudi program dela v katerem je zapisano, da morajo OO ZKS v svojih sredinah izdelati konkretne programe idejnopoli- tičnega usposabljanja in se orga- nizirati tako, da bo zagotovljen proces stalnega samoupravnega odločanja delavcev in občanov. Idejnopolitično izobraževanje članov se prične že pred spreje- mom v vrste Zveze komunistov, ko kandidati za sprejem obiskujejo seminar, na katerem se seznanijo s programom ZKJ in statutom ter nalogami komunistov. Program idejnopolitičnega izobraževanja se nadaljuje z obiskovanjem seminar- ja za novosprejete člane, potem je tu še A in B program politične šo- le, komunisti pa imajo možnost obiskovati tudi dopisno marksisti- čno šolo, srednjo politično šolo v Mariboru in v Kumrovcu. Poleg tega prireja komite OK ZKS Ptuj vsako leto seminarje za sekretarje OO in vodstva organov ZKS v ob- čini. Vse te oblike izobraževanja pa niso dovolj. Vsak komunist se mora stalno individualno izobraže- vati, pa naj bo to prek dnevnega časopisja ali s pomočjo marksi- stične literature, za katero v zad- njem času lahko rečemo, da je je tudi na naših knjižnih policah dovolj. Od vsakega posameznika je tudi odvisno delo osnovne orga- nizacije, ki mora v svojih progra- mih dela zajeti aktualno proble- matiko okolja, v katerem deluje. Pogosto se dogaja, da se OO ZKS v naši občini še vedno zapirajo v ozke okvire temeljne organizacije združenega dela in postavljajo svoje parcialne interese pred družbene. To se v bodoče ne sme dogajati, je bilo rečeno na seji ob- činske konference ZKS Ptuj. Pravi primer takšnega družbeno neod- govornega obnašanja zasledimo v ZZD Ptuj — TOZD I, kjer so delavci na referendumu glasovali proti združitvi zdravstvenih delov- nih organizacij ptujske in ormoške občine v zdravstveni center. Glede na izid referenduma je potrebno zastaviti vprašanje — kako so se člani OO ZKS v tej TOZD angaži- rali v pripravah na referendum in kako so bili idejnopolitično pri- pravljeni na akcijo? Zato je naloga, ki je zapisana v programu ptujskih komunistov popolnoma upravičena: ,,§e nadalje moramo utrjevati idejnopolitično enotnost, zavestno odgovornost, demokratični centra- lizem ter razvijati takšne demokra- tične metode delovanja ZK, kjer bo celotno članstvo vplivalo na oblikovanje politike ZK. V ZK moramo uveljavljati KRITIKO in SAMOKRITIKO." N. D. Delavci pri odstranjevanju dotrajane plasti asfalta foto: Danilo Klajnšek Pričetek sanacijskih del na mostu Dolgo pričakovana sanacija ptujskega mostu se je končno v preteklem tednu le pričela. Po prvotnih predvidevanjih bi se naj začela že v mesecu maju, ker pa so ostala nekatera vprašanja še odprta, predvsem je šlo za reševanje prometne problematike; so se na razgovorih, pri katerih so sodelovali predstavniki republiške cestne skupnosti, kije tudi investitor sanacijskih del v višini okrog 9 milijonov dinarjev, republiškega prometnega inšpektorata, SO Ptuj in izvajalca del, med drugim dogovorili, da se prične z deli v juliju. Ob tej priložnosti so tudi sprejeli določene spremembe v samem poteku sanacijskih del. Od prvotno dogovorjenega načrta, da bi dela naj potekala v dveh fazah, so po podrobni proučitvi in zahtevi po smotrnejši rešitvi prometne zagate odločili, da sanacija poteka v treh namesto dveh etapah. Na ta način so se ognili predvidenemu enosmernemu prometu na eni tretjini mostu, ki je bil predviden v prvi fazi sanacije. Sanacija obsega popravilo celotnega zgornjega ustroja mostu in po potrebi tudi nosilne konstrukcije. Sanacijska dela na mostu čez Dravo v Ptuju bodo trajala več mesecev. Delavci, teh je okrog 25, bodo delali z polno zasedenostjo, da bodo dela tudi v roku zaključena. Dela na sanaciji izvaja gradbeno industrijsko podjetje Gradiš - temeljna organizacija Nizke gradnje Maribor. MG Kmetijski kombinat Ptuj „Na zgledih preteklosti gradimo svojo bodočnost!" Pod tem geslom so delavci KK Ptuj in predstavniki SO Ptuj ter družbenopolitičnih organizacij ptujske občine proslavili 4. julij - dan borca. Kombinatovcem in gostom, ki so napolnili dvorano Mestnega kina v Ptuju do zadnjega kotička, je spregovoril Marjan Goznik, predsednik skupnega de- lavskega sveta KK in opisal delov- ne uspehe te velike organizacije zdiuženega dela. Zatem je spre- govoril Franc Zadravec, predsed- nik OD SZDL Ptuj in podelil 47 odlikovanj delavcem Kombinata. Red dela z zlatim vencem so dobili: dr. Cvetko Doplihai, Alo_[z Ganza, Jože Križančič, Oto Polic, Anton Potočnik, Jože Skerlovnik, Ivan Skočir. Red republike z bronastim ven- cem: Miran Glušič, Marija Gabri- jan in Milan Starki. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Janko Mlakar in Franc Travnikar. Red dela s srebrnim vencem: Vlado Boldirev, Ignac Bombek, Franc Cielar, Anton Čuš, Ivan Duh, Ivan Eržen, Jože Eržen, Franc Frajnkovič, Anton Galun, Jožica Gobec-Kumer, Franc Go- lob, Janez Gonc, Silva Gorjup- Sirovnik, Ivan Grajfoner, Anton Horvat, Lizika Ilrga, Katica Kaš- man-Kozel, Ivan Krajnc, Ivan Lah, Marija Magdalene, Franc MLakar, Franc Malek, Jurij Mla- kar, Franc Ostroško, Aleksander Rajh, Zvonko Taciga, Leopold Vertič, Matko Žemljic, Stanko Zoreč, Stanko Zupanič in Jože Žunec. Medaljo dela: Avgust Lah, Franc Lončarič, Franc Planine in Viktor Sčavničar. Ob zaključku slovesnosti je moški komorni pevski zbor iz Ptuja zapel nekaj pesmi, sledil pa je ogled filma o Titu - Pot prijateljstva in sodelovanja. Omeniti je tudi, da so na slovesnosti, posvečeni dnevu borca, podelUi 323 delavcem za dolgoletno delo v KK in njegovih' pravnih prednikih tudi jubUej nagrade. N. L Na sam praznik so se delavci kombinata in gostje v velikem številu zbrali na slovesnosti. Foto Langerholc 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 13. julija 1978 - TEDNIK ZAKON o ZDRUŽENEM DELU iN SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI ObstpjeCe temeljne in druge organizacije združenega dela, poslovne skupnosti in organizacije poslovnega združenja morajo prilagajati svojo organiziranost in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju, druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom v rokih, ki jih določajo programi za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve. Tako je določeno v prvem odstavku 660. Člena zakona o združenem delu. Ali smo v ptujski občini že v organizacijah združenega dela naredili vse, da bomo do roka, ki ga določa zakon o združenem delu opravili vse naloge? To je bilo osnovno vprašanje, ko smo pripravljali poseben vprašalnik, namenjen vsem organizacijam združenega dela in samoupravnim organizacijam ter skupnostim. Morali smo zbrati podatke od vseh navedenih, posebej za organizacije združenega dela v gospodarskih dejavnostih, posebej v negospo- darskih dejavnostih. Omenjeni vprašalnik je v glavnem zajel vse- bino samoupravnih splošnih aktov tistih področijjki jih zakon o zdru- ženem delu opredeljuje, da jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti urejajo samostojno v svojih samoupravnih splošnih aktih, to je samoupravnih spora- zumih, statutih in pravibiikih. Intenzivnost priprav in ureje- vanje omenjenih samoupravnih splošnih aktov je različna, zato je tudi to bilo potrebno ugotoviti. Možne so naslednje situacije: da imajo OZD sprejete akte, da jih pripravljajo povsem na novo ali pa, da pripravljajo le uskladitve. Za vsak samoupravni splošni akt ni mogoče navajati v kakšni od omenjenih faz je v OZD. Pač pa jih po skupinah lahko združimo in tako prikažemo stanje na osnovi poročil iz OZD. Prvo . skupino predstavlja program izvajanja določb zakona o združenem delu. Iz že citiranega 660. člena ZZD nedvomno izhaja, da je morala sleherna temeljna organizacija, delovna organizacija brez TOZD, delovna organizacija s TOZD ali druge oblike zdru- ževanja dela in sredstev, program sprejeti takoj po sprejetju ZZD. S tem programom so na osnovi raz- členitve stanja določile OZD konkretne naloge, sprejele roke, v kakšnem času morajo pripraviti ustrezne rešitve in sprejeti samou- pravne splošne akte. Poleg tega pa je v programih bilo treba na osnovi postavljenih nalog konkre- tno zadolžiti posamezne delavce v strokovnih službah za strokovno pripravo samoupravnih splošnih aktov v skladu s sprejetimi odlo- čitvami v družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih. Program je moral biti na predhodnih obravnavah med delavci. Ponekod so program sprejeli na zborih delavceV|drugje pa na delavskih svetih. Podatki kažejo, da so program sprejeli v večini delovnih organi- zacijah in sicer v delovnih organi- zacijah v gospodarstvu, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije 82 odstotno; v delovnih orga- nizacijah brez temeljnih orga- nizacij pa le v dveh tretjinah ali 66 odstotno. V temeljnih organi- zacijah, ki so v sestavi delovnih organizacij izven občine nimajo sprejetih programov v 73 odstotkih. V negospodarskih dejavnostih je stanje slabše, saj so delovne organizacije s temeljnimi organizacijami brez programa, v delovnih organizacijah brez temeljnih organizacij pa je program sprejet v polovici delo- vnih organizacij. Opozoriti moramo tudi na to, da je treba program dopolnjevati in sproti nadzorovati izvajanje nalog, ki so sprejete. Ce naloge niso izvedene, tudi uveljaviti sankcije proti tistimJci niso v roku izvedli nalo? Čeprav smo pravzaprav še skoraj pred iztekom zakonskega roka, saj nas loči le še pet mesecev, pa vendarle kaže toliko bolj odgo- vorno pristopiti k pregledu reali- zacije programov in to na samou- pravnih organih ter sprejeti ustrezne sklepe in ukrepe za reali- zacijo programa, to pa pomeni tudi menjanje vseh aktov, ki so po zakonu o združenem delu določeni oziroma obvezni. Drugo skupino predstavljajo samoupravni akti s oodročia planiranja. V 24. členu zakona o združenem delu je določena pra- vica in dolžnost delavcev v temeljnih organizacijah, samou- pravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organi- zacijah in skupnostih, da planirajo družbeni in materialni razvoj svojih organizacij in skupnosti. To pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tako, da samostojno sprejemajo plane v temeljni organizaciji in sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih določijo osnovne interese in cilje v družbeni reprodukciji ter urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Podrobneje so določbe ZZD o planiranju zajete v zakonu o temeljih sistema družbenega plani- ranja in o družbenem planu Juko- slavije. Od teh določb so osnovne za postopek predvsem naslednje; v temeljni orga- nizaciji najprej določijo smer- nizatije. le smernice obravnavajo na način določen v samoupravnih aktih temeljne organizacije. Po izteku predhodne obravnave, sprejemajo delavci smernice za plan z osebnim izjavljanjem^ referendumom. V temeljnih orga- nizacijah sprejemajo delavci na predlog delavskega sveta elemente za sklepanje samoupravnih spora- zumov o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organi- zacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Iz zakonskih določb izhaja, da mora vsaka temeljna organizacija, sestavljena organizacija, krajevna Skupnost, samoupravna mteresna skupnost ter druge samoupravne organizacije imeti plan in tudi druge že navedene planske akte. Podatki za organizacije zdru- ženega dela v gospodarskih dejav- nostih kažejo, da vse niso še pri- pravile celovitih planskih aktov. To je le nekaj več kot polovica te- meljnih organizacij, ki so sprejele smernice oziroma samoupravne sporazume o temeljih plana. Plane za srednjeročno obdobje 1976—1980 ima sprejete le 40 odstotkov temeljnih organizacij. Nekoliko boljši rezultati so v delo- vnih organizacijah, kjer jih je nekaj več kot polovica, ki imajo te akte urejene in sprejete. Med posameznimi skupinami organizacij združenega dela so razlike vidne, saj je stanje boljše v delovnih organizacijah s temelj- nimi organizacijami, enako velja za temeljne organizacije, ki so v delovnih organizacijah, katerih sedež je izven občine. Nekoliko slabše stanje pa je v delovnih organizacijah, ki nimajo temeljnih organizacij. Zanimiv je tudi poda- tek za slednje, da planskih aktov nimajo niti v pripravi. Nasprotno v drugih organizacijah združenega dela, ki nimajo še sprejetih, pa navajajo, da jih pripravljajo. Tretje področje predstavlja pridobivanje in razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Organizacije združenega dela konkretno urejajo to dokaj zahtevno področje z več samoupravnimi splošnimi akti, to je samoupravnimi sporazumi in pravilniki. Ponekod urejajo to tudi z neka- terimi skupnimi sporazumi. V 63. členu ZZD določa, da temeljne organizacije, ki prodajajo pro- izvode in storitve drugi te- meljni organizaciji v okviru delovne organizacije, katere uporablja ta v nadaljnji proizvodnji ali končno porabi, določa sporazumno s to temeljno organizacijo, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi, cene, po katerih se te proizvode in storitve prodaja. Navedeno določilo zakona omo- goča, da se temeljne organizacije dogovorijo o medsebojnih odnosih pri pridobivanju dohodka tudi na način določanja cen za proizvode in storitve. To imajo lahko urejeno v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo. Vendar tak način urejanja pridobivanja dohodka ne odraža pristnejših in dolgotrajnejših odnosov med temeljnimi organizacijami. Take odnose vzpostavljajo temeljne organizacije v okviru delovne organizacije po določilih 68. člena zakona o združenem delu. Tu pa gre za urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka. To razmerje si določijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih odnosih pri ustva- rjanju skupnega prihodka. Zakon o združenem dela v 81. členu določa tudi medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega dohodka. . Tudi te medsebojne odnose urejajo temeljne organiz.acije med seboj s samoupravnim spora- zumom. Med drugim si v tem sporazumu določajo cilje zdru- ževanja sredstev, način ugota- vljanja skupnega dohodka, osnove in merila za ugotavljanje deleža pri skupnem dohodku, medsebojne obveznosti, odgovornosti za primere poslovanja z izgubo ter prevzemanja rizika in drugo. Kako je to urejeno v orga- nizacijah združenega dela v ptujski občini? Na osnovi podatkov skle- pamo, da je področje urejanja dohodkovnih razmerij še vedno na začetku, saj pravzaprav le 15 odstotkov organizacij združenega dela ugotavlja, da imajo to že urejeno in sicer dogovorjene ..interne cene". Torej manj prime- rna oblika dohodkovnih odnosov, ki ne vključuje nobenega rizika in odgovornosti. Ta ne upošteva večje povezanosti in medsebojne soodvisnosti. četrto področje predstavlja temeljna samoupravna zakonodaja v organizacijah združenega dela. Samoupravni sporazum o združe- vanju delavcev v temeljni organi- zaciji je temeljni samoupravni akt. Vsebino tega sporazuma določa zakon o združenem delu v 336. členu in zakon o delovnih razmer- jih v 49. členu.. Sporazum je sprejet v dveh tretjinah organizacij združenega dela. Drugi samou- pravni akt v temeljni organizaciji je statut, katerega okvirno vsebino določa 337. člen ZZD. Vendar je nujno upoštevati pri pripravi statuta še vrsto drugih določb. Statut je sprejet v 58 odstotkih temeljnih organizacij gospodarskih dejavnostih, v negospodarskih pa le 2,5 odstotno. V delovnih organizacijah je sprejet v 50 odstotkih. Večina torej statut šele pripravlja. Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo je naslednji samoupravni akt, ki ga morajo sprejeti v delovnih organi- zacijah s temeljnimi organiza- cijami. Osnovna vsebina tega sporazuma je določena v 372. členu zakona o združenem delu. Le četrtina delovnih organizacij je že sprejela ta sporazum, druga četrtina pripravlja te spo razume, ostali pa ne odgovarjajo v kateri fazi priprav oziroma usklajevanja so. Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih je obvezen samoupravni akt, s katerim delavci urejajo delovna razmerja na osnovi zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih. Rok, i ki je določen za ureditev tega \ zahtevnega področja je 11. 12. : 1978. V času izvedbe vprašalnika | so v večini organizacij združenega ' dela imeli te akte v fazi priprav, le manjši del pa, da imajo že sprejetč akte. Čeprav %o prizadevanja v organizacijah združenega dela za urejanje samoupravne zakonodaje, ki zajema pripravljanje in spreje- manje povsem nova na osnovi zakona o združenem delu in usklajevanja že dosedanje z omenjenim zakonom, prisotna, pa vendarle moramo ponovno opozo- riti na roke, ki nas obvezujejo, da uskladimo oziroma prilagodimo organizacijo in poslovanje. Ta rok je po zakonu o združenem delu do 11. 12. 1978. Franc Tetičkovič i STEKLA PROIZVODNJA TELEVIZORJEV v Tehnoservisu - TOZD-KK Ptuj je stekla poskusna proirvodnj. črno-belih televizijskih sprejemnikov s sodobno obliko. Končn! montažo prvih izdelkov so začeli 5. julija in že naslednji dan so im^,. nekaj končanih. Obrat bo poskusno obratoval do občinskega prazni^ nakar bo stekla normalna proizvodnja. Montaža TV sprejemnikov Izdelujejo dva tipa televizijskih sprejemnikov in sicer Topaz v senzot izvedbi in Turkiz v klasični izvedbi na gumbe. Sprejemnike izdelujejo skupaj s Tovarno gospodinjske opreme Gorenje in predvidevajo, da bodo ta mesec izdelali dnevno 100 televizijskih sprejemnikov, pozneje pa se bo to število povzpelo na 200. V naslednjih letih načrtujejo izdelovati 50.000 črno-belih TV sprejemnikov letno. To je vsekakor velik usp^], TOZD Tehnoservisa, »aj si je v kratkem času pridobila zaupanje Gorenja. Nastavitev s pomočjo strokovnih kadrov iz te tovarne ter s prizadevanjem lastnih delavcev je začela izvajati tako zahtevna tehnična dela, kot jih zahteva izdelovanje TV sprejemnikov. To jim je uspelo le na 600 kvadratnih metrih delovne površine in na 250 kvadratnih metrih skladiščnih prostorov, ki so si jih izposodili pri trgovskem podjetju Izbira. Ze letos pa bodo začeli z gradnjo novih delovnih prostorov v katerih bodo poleg izdelovanja TV sprejemnikov razširili proizvodnjo še na izdelovanje birotehnicnfli strojev. Investicijska sredstva za to gradnjo so ze zagotovljena. Končni izdelek pripravljen za tržišče foto: D. Klajnšek Delavci iz oddelkov, ki so sedaj zaposleni v oddclkili za izdelovanje TV sprejemnikov in za izdelovanje birotehnične opreme, se boao predvidoma 11. avgusta odločali na referendumu o ustanovitvi nove TOZD, ki bo postala sestavni del Gorenja. Ti bodo potem v novih prostorih, ki jih bodo zgradili, lahko skupaj z mnogimi novosprejetimi delavci dosegali še večje delovne uspehe vzporedno z razširitvijo delovnih kaj^acitet. To bo nedvomno prispevalo k celotnemu razvoju ptujske občine, še posebej pa k razvoju elektronske industrije, ki je sedaj že dobila pravo bazo za nadaljni razvoj. V. Tominc, Medrepubliška vaja enot in štabov Vaja dosegla svoj namen Vse priprave in celotna organizacija vaje so bile pravo- časno izvedene; to je uvodna ocena mediepubhške praktično reševalne vaje enot in štabov CZ 9 sodelujočih občin, ki je bila na cbmocju KS Jože Potrč, 18. junija. Vaja je dosegla svoj namen, prav tako pa so bile do potankosti izvedene vse naloge posameznih občinskih štabov CZ, ki so sodelo- vali pri izvedbi vaje. Veliko pripravljenost in visoko stopnjo zavesti pa je pokazalo pri oprav- ljanju nalog v okviru načrta vaje tudi prebivalstvo z območja kra- jevne skupnosti Jože Potrč. To so temeljne ugotovitve OS CZ občine Ptuj pred izdelavo dokončne ocene vaje. Občinski štab CZ Ptuj bo v znak priznanja sodelujočim štabom v vaji podelil pismena priznanja, ki jih prejmejo še odred RK Maribor, PM Ptuj in KS Jože Potrč. Štab pa bo podeUl še 70 spominkih značk vsem, ki so prav tako aktivno sodelovali pri izvedbi nalog iz vaje. Tudi z aktivnostimi v prvem tednu CZ občine Ptuj, smo lahko zadovoljni. V vseh je bil viden dosežen uspeh in rezuUati, ki kažejo na splošen napredek CZ. Skupno se je v okviru teh aktivnosti sestalo na delovnih sejah tudi 45 štabov CZ. Sicer pa celotno aktivnost na tem področju lahko ponazorimo z naslednjimi besedami: ,,V tednu CZ smo še z večjim poudarkom manifestirali CZ, njen pomen in vlogo v sistemu SLO in DS in prikazali delovnim ljudem ter občanom, da smo sposobni uspeš- no izvajati naloge, ki nam jih nalaga republiški zakon o LO, to je zaščito in reševanje ljudi in ljudskega premoženja naše samo- upravne sociahstične družbene skupnosti." Občinski štab CZ Ptui je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o osnutku odbka o gradnji, uporabi in vzdrževanju zaklonišč v občini Ptuj. Odlok je nastal na podlagi zahtev zveznih in republiških Predstavniki devetih občin na slavnostni tribuni Foto: M. Ozmec materialnih prepisov. O osnutku odloka bodo na prihodnji seji razpravljali tudi delegati zborov SO Ptuj. Ob tej priložnosti poziva- mo vse štabe CZ, zlasti v OZD, da se povežejo z delegacijami, ki prav te dni razpravljajo o odloku. MG Kidričevo TG/^ o PREMAKLJIVEM DELOVNEM ČASU v delovni organizaciji TGA Kidričevo je v zadnjih mesecih bilo precej razprav (tudi na zborih delavcev) o predlogu uvedbe premakljivega delov- nega časa, ki so ga pripravili v kadrovsko socialnem sektorju. Omenjeni predlog so sicer sprejeli vsi DS v TOZD, razen v TOZD livarna lahkih barv- nih kovin Trbovlje, niso pa povsem enakega mnenja bili tudi delavci v nekaterih TOZD, ker so še bile takrat določene nejasnosti. Ne bi tukaj naštevali kaj vse bo še potrebno urediti in pripraviti, potre- bno bo še precej dela in priprav, saj uvedba premakljivega delovnega fasa zahteva precejšnje organizacijske priprave, če se želi doseči določen rezul- tat. Vse dosedanje priprave pa so že usmerjene v to, da bi s poskusno uved- bo premakljivega delovnega časa pričeli že letos jeseni, morda septembri ali v oktobru, vendar bi zaenkrat tak poskus uvedli le v TOZD Promet ter^ DS skupnih služb, saj so se prav v tej TOZD in DS SS delavci odločili ^ uvedbo premakljivega delovnega časa. Ta poskusna uvedba premakljivega delovnega časa bi trajala vsaj ^ mesecev. Po anaUzi rezultatov aH posledice take uvedbe, ki jo bodo izvecU' zato določene strokovne komisije v TOZD Promet ter DS SS pa bi naj n^t" izvedli neke vrste anketo med vsemi delavci TGA, saj bi pozneje pf*^ mnenje večine anketirancev tudi predstavljalo osnovo za odločitev ali se P' v stalno uvedbo premakljivega delovnega časa v TGA ali ne. Vsi delavci, zaposleni v TGA so že v prejšnjih številkah tovarniške«? glasila ALUMINIJ lahko prebrali vse o dobrih pa tudi slabih lastnosti" premakljivega delovnega časa, vendar bo potrebno počakati na izzid P"*' kusne uvedbe premakljivega delovnega časa v TOZD Promet in DS SS, 5«'' potem bomo lahko kaj več povedali o tem ali se v TGA Kidričevo gre v ah ne! France MESK^ TEDNIK - 13. julija 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Na osrednji svečanosti pri planinskem domu na Osankarici. Udeleženci na poslednjem bojiSču legendarnega pohorskega bata^ona. Pesmi in plesi mladih pri Treh kraljih na bistriškem Pohorju. VEŽE JIH PRIJATELJSTVO IN SKUPNE NALOGE OSANKARICA V soboto, 1. julija je bila Osan- karica na Pohorju kraj, kjer se je kovalo novo prijateljstvo med na- rodi SR Slovenije in Hrvatske. Srečanje je toliko pomembnejSe, saj je veljalo mladim in borcem NOB za nadaljnjo izgradnjo revo- lucionarnih tradicij doseženih v času NOB. Ta dogodek je v slavnostnem govoru osvetlil tudi predsednik ob- činskega sindikalnega sveta Slo- venska Bistrica, kot nosilca le- tošnjih 17. prireditev in srečanj bratstva in prijateljstva med slo- venskimi in hrvatskimi občinami. ,,Sedemnajsto leto mineva od tedaj, ko so se sindikati občin Ptuj in Varaždin odločili kreniti po poti bratstva in prijateljstva, ko so na konkretnih primerih začeli utrjeva- ti našo najbolj dragoceno pridobi- tev NOV — bratstvo in prijatelj- stvo ter enotnost narodov Jugosla- vije. Tema dvema občinskima sve- toma so sledili drugi iz sosednjih občin Slovenije in Hrvatske, kajti vsi smo čutili potrebo po tesnejšem sodelovanju." Tako je poudaril v uvodnem govoru Hinko Zolnir, ki je v nadaljevanju osvetlil razvojno pot takšnih srečanj, ki je iz srečanj na vrhu danes že prešlo na srečanje neposrednih proizvajalcev in obča- nov iz skoraj vseh sredin vsako- dnevnega življenja in ustvarjanja. Danes v okviru prijateljskih sre- čanj sodeluje že osem občin. ,,Ni slučaj, da se borci in mladi- na večkrat srečujemo," je v svo- jem govoru pred spominskim do- mom na Osankarici povedal Hinko Žolnir in nadaljeval: ,,Kdo drugi, če ne mladina, je tisti, ki bo obva- roval pridobitve naše revolucije. Borci so tisti, ki morajo tradicije iz NOB prenašati na mlade zato, da ta naša mlada generacija ne bi nikoli doživela grozot vojne." Te njegove besede so se pričele uresničevati že takoj v povojni iz- gradnji, danes pa se prenašajo na mladi rod. To je dokazalo tudi ne- davno 17. srečanje mladih in čla- nov ZZB NOV iz pobratenih občin pri Osankarici. kjer so se kovala nova prijateljstva, poznanstva in izkušnje mladih pa tudi starejših graditeljev lepše in srečnejše prihodnosti. Pred 400 mladih in borcev se je tega dne zbralo pri planinskem domu na Osankarici, kjer je tudi spominski muzej le- gendarnih bojev pohorskih parti- zanov. Tukaj so se seznanili s težkimi trenutki naše zgodovine, časa NOB, v srečanju in razgovorih s preživelimi borci in aktivisti pa so spoznali mladi mnoge težke tre- nutke takratnega časa. Po osrednji svečanosti pred spo- minskim domom so se mladi s pe- smijo, zastavami in novimi spo- znanji napotili do osrednjega boji- šča legendarnega pohorskega ba- taljona, kjer jih je kustos maribor- skega muzeja NOB Mirko Fajdiga seznanil z boji pohorskih partiza- nov in tragičnim dogodkom pred 35 leti, ko je junaško izkrvavel pohorski bataljon. Na tem mestu je tudi 100 mladih iz celotne občine Slovenska Bistri- ca, na dan 1. julija posvečen tudi Dnevu borca, dalo svečano zao- bljubo, ko so stopili v vrste terito- rialne obrambe. Delegacije vseh udeleženih pobratenih občin so na- to položile na spomenik vence, učenci osnovne šole Pohorski od- red pa so v ta namen izvedli dališi recital v katerem so sodelovali tudi vojaki garnizije JLA iz Slovenske Bistrice. Ob vrnitvi do spominskega doma na Osankarici, so si udeleženci ogledali Se prenovljeni muzej NOB, nato pa pot nadalje- vali do Treh kraljev, kjer so sreča- nje nadaljevali s kulturnim progra- mom, v katerem so sodelovale vse udeležene občine. Za razvedrilo so pripravili še trimsko tekmovanje. Srečanje, ki so ga uspešno pripra- vili in izvedli OK ZSMS v sodelo- vanju z občinsko organizacijo ZZB NOB ter mladimi iz KS Tinje in Zg. Ložnica so zaključili z druža- bnimi igrami in plesom. Besedilo in posnetek Viktor Horvat Bratstvo in prijateljstvo 78 Z osrednje proslave ob Dnevu borca Gostje in domačini med izmenjavo izkušenj pri delu rezervnih starešin — foto J. Bračič Kot smo že poročali, -^e je preteklo nedeljo pričelo osmo tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin, ki je tokrat potekalo pod geslom ,,Bratstvo in enotnost 78". Srečanje v SR Sloveniji se je končalo na osrednji svečanosti ob Dnevu borca v Suhi Krajini, v Dobrepolju. Gostje ptujske občine in občin- ske konference ZRVS so bili rezervni starešine z območij Niša, Titovega Užica in Beograda. Po nedeljskem sprejemu na Gorci in položitvi venca k spomeniku narodnemu heroju Jožetu Lacku, so si gostje v ponedeljek ogledali pokrajinski muzej, vinsko klet in odpotovali na Osankarico, kjer so si ogledali prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona, muzej in krajši kulturni program, ki so jim ga pripravili občani Slovenske Bistrice. Na osrednjo proslavo Dneva borca, ki je bila v Dobrepolju v občini Grosuplje, so odpotovali gos^e ter dva avtobusa udeležencev iz ptujske občine, med njimi borci, rezervni starešine in mladi. Že med potjo od Ljubljane in tudi prej proti Dobrepolju je kazalo, da bo udeležencev slovesnosti izredno veliko. Odlična urejenost prometa je omogočila, da srno na prizorišče proslave prist)e(i i^rez zastoje". Gostoljubni domačini so jo pripravili res temeljito ir uspešno. Na vsaKeni KoraKi; -ustave, transparenti dobrodosucc m množice udeležencev, med njimi borci proslavljenih partizanskih divizij in korpusov ter rezervni starešine iz vse Jugoslavije, ki so na tej prireditvi sklenili letošnje srečanje. Pol ure pred začetkom so se udeleženci s praporji in zastava- mi razporedili okrog slavnostne tribune in pobočjih. Pogled je bil res enkraten, veličasten. Svečanost se je pričela točno ob enajsti uri s slovensko in jugoslovansko himno. Za tem nas je pozdravil predsednik skupščine občine Grosuplje. Med udeleženci so bili med drugimi tudi Edvard Kardelj, France Popit, Sergej Kraigher, Franc Leskošek, Mitja Ribičič, generali Stane Potočar, Dušan Korač, Franc Tavčar in ostali. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega odbora ŽZB NOV Slovenije Janez Vipot- nik. Obudil je spomine na dogod- ke izpred 35 let, na vlogo Osvobodilne fronte, tovariša Edvarda Kardelja in pomen ustanovitve slovenskih partizan- skih divizij in korpusov ter opozo- ril na čuvanje svetlih tradicij in izročil naše NOB. V imenu zveznega sekretariata za ljudsko obrambo je govoril general Dušan Korač, ki je povda- ril pomen takšnih srečanj borcev, mladine in rezervnih starešin, saj je bilo tokratno po pravkar konča- nem 11. kongresu jugoslovanskih komunistov, katerega zaključki nas obvezujejo. O pomenu osmega tradicional- nega srečanja rezervnih starešin Jugoslavije, ki je postalo vsejugoslovanska manifestacija bratstva in prijateljstva, je v imenu zveznega odbora ZRVS Jugoslavi- je govoril general Hamdija Omanovič. Za tem je na pot po poteh AVNOJ-a krenila stoČlanska pohodna brigada mladih in pripadnikov JLA. V kulturnem delu so sodelovali Partizanski pev- ski zbor, godba milice in umetniki slovenskega dramskega gledališča. Ob koncu proslave smo udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko. S proslave, kjer je bilo tudi tovariško srečanje borcev, mladine in rezervnih starešin, smo se vrnili polni najlepših vtisov. Bila je pomemben prispevek k oživljanju tradicij NOB ter ponovna potrdi- tev prijateljskih in bratskih vezi med narodi in narodnostmi Jugoslavije, ki so se tako čvrsto skovale med NOB. 1. kotar Z osrednje svečanosti v Dobrepolju — foto L. Kotar PRED SKUPŠČINO TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI Prihodnjo sredo se bodo na drugi seji v novem mandatu sestali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. Po potrditvi zapisnika prve seje bo sledilo ugotavljanje in sprejemanje sklepa o stanju samoupravnega sporazumevanja. K aneksu, ki je bil v sprejemanju in javni razpravi v delovnih organizacgah, je pristopila večina. Združevanje sredstev za telesno kulturo bo za obdobje julij-december 1978 teklo Eo stopnji 0,33 odstotka od rutto osebnih dohodkov (v prvih šestih mesecih je bila ta stopnja 0,24 odstotka.). Za tem bodo delegati razprav- ljali in sprejemali odlok za prispevno stopnjo SIS za telesno Kulturo, sklep o združevanju sredstev za skupne naloge pri TKS SR Slovenge za obdobje 1976-1980 za leto 1977,1978. Gre tudi za manjkajoči znesek 46.000 dinarjev, kolikor smo „dolžni" iz preteklega leta, ko zaradi tega nismo podpisali samoupravnega sporazuma. Naša obveznost za letošnje leto pa znaša kar ^1,082.214 dinarjev. Poravnava zaostalih objektov, ki smo jih zapisali v srednjeročni program investicij. Na skupščini bodo delegati razpravljali tudi o osnutku meril za vrednotenje programov osnove nih telesnokulturnih organizacij, če bodo le-te želele, da delavci prek samoupravne interesne skup- nosti za telesno kulturo občine Ptuj sofinancirajo njihovo dejav- nost. Tako bodo ob razpisanem roku morale predložiti svoje programe na obrazcih, ki jih bo izdala TKS. Ta pomembna oblika dela je bila v dosedanjem delu krepko zapostavljena, saj osnovne organizacije niso pošiljale poročil in programov dela. Č)b ' koncu bodo^ delegati ra^E-piavijali in spremljali finančni načrt skupnosti za letošnje leto. V njem je za dejavnost OTKO predvideno za približno 1,900.000 dinarjev, za vzdrževanje objektov 665.000 dinarjev, in za investic^e 3,140.000 dinarjev. Podrobnejša razdelitev je objavljena v delegat- skem gradivu. 1. kotar Volilne skupščine volilnih odborov Potem, ko je z delom zaključila skupščina občinske organizacije ZS Ptuj, so določene obveze sprejeli tudi novoizvoljeni občinski odbori sindikata delavcev, orga- nizirani po posameznih strokovnih področjih. Skupščina je med dru- gim tudi ugotovila, da so odbori v preteklem obdobju odigrali pomembno vlogo v celovitem sin- dikalnem delovanju občine. Pre- dlog začasnega statutarnega sklepa o organiziranosti sindikatov v ptujski občini določa, da bomo v prihodnje imeli 13 strokovnih sin- dikatov. Po rokovniku bodo skupščine zasedale v mesecu juliju. Aktivnost skupščin spada v okvir predkon- j grešnih aktivnosti sindikatov. Vse j pa bodo obravnavale poročila o i delu posameznih odborov v ob- | dobju 1974—78 in si začrtale pro- | gram dela za naslednje obdobje. Na teh skupščmah bodo odbori potrdili tudi vodstva posameznih odborov, ki so jih po predhodnih razpravah že izvolili v osnovnih organizacijah sindikata; prav tako tudi ostale člane odborov. MG Seja vseh zborov skupščine občine Danes, 20. julija dopoldne se bodo v Slov. Bistrici zbrali delegati vseh zborov skupščine občine Slov. Bistrica, na svoji četrti seji. Po obravnavanju poročil o izvršenih sklepih na 3. seji zborov, bodo v nadaljevanju posvetili vso pozornost odgovorom na vpraša- nja, ki so jih delegati postavili na prejšnji seji in tudi novim vpraša- njem na današnji seji. Ta točka dnevnega reda je bila v obdobju preteklega štiriletnega mandatnega obdobja delegatske skupščine, obravnavana vselej na zadnjem mestu. Izkušnje pa so pokazale, da je potrebno temu področju dati vidnejše mesto in jo bodo tako v novem mandatnem obdobju delegati obravnavali na začetku seje. Vsi zbori bodo v nadaljevanju seznanjeni s poročilom o nedavnem izidu referenduma za obnovo in izgradnjo šolskih prostorov in vzgojnovarstvenih objektov na območju bistriške občine, ter poro- čilom komisije za volitve in imeno- vanje ter kadrovska vprašanja v občini. Na zboru združenega dela bodo sklepali o predlogu hišnega reda, osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi prispevka, ki se plačuje v primeru spremembe namembnosti kmetij- skega in gozdnega zemljišča, s posebno pozornostjo pa bodo dele- gati tega zbora obravnavali tudi predlog odloka o obveznem pris- pevku uporabnikov komunalnih storitev na področju vodoobskrbe ter odvajanja atmosferskih in fekalnih voda za sofinanciranje pri- mernejšega omrežja vodovoda, kanalizacija in graditev čistilnih na- prav. O teh vprašanjih bodo obširneje razpravljali tudi delegati zbora kra- jevnih skupnosti, ki bodo sklepali še o soglasju k cenam za dimnikar- ske storitve na območju bistriške občine. Viktor Horvat Po tridesetih letih srečanje borcev Preteklo jesen je OO ZZB NOB Ivanec povabila vse preživele borce Zagorske brigade in Zagorskega odreda iz ptujskega območja na prijateljsko srečanje. Trenutka, ko so se po več kot tridesetih letih spet srečali borci iz Zagorja in iz Sobetinc, ne morejo niti eni niti drugi pozabiti. Spominjajo se radosti, ki je preve- la ljudi ob trenutku stiska roke s tovarišem, prijateljem, soborcem, bratom. Po kulturnem programu so si ogledali rojstno hišo heroja Krasa — muzej NOB in taborišče ter zapor Lepo glavo. Zvečer pa je dolgo v noč odmevala skupna partizanska pesem. . . Letos so zagorski borci obisk vrnili. V nedeljo 25. junija je bilo srečanje v Sobetincih, enako prijetno, prisrčno kot prejšnjo je- sen. Ogledali so si spomenik v Mo- stju, kjer je predsednik ZZB Ptuj Janko Vogrinec spregovoril o zad- njem junaškem boju Lackove čete in o NOB v naši občini nasploh. V Lackovi domačiji so si nato ogledali muzejsko sobo, gospodinja pa jih je postregla z domačo malico. Izlet so zaključili z ogledom vinske kleti Kmetijskega kombinata Ptuj. V Sobetincih so bili nato postrežem s partizanskim golažem. Pozno v noč so obujali spomine na partizanske dni, na bitke in borbe, na prijetne in žalostne trenutke, na vse kar se je v njihovih vrstah zgodilo v letih bo- ja, na padle tovariše. . . in peli pesmi. Le te so postajale v noči kot odsev vsega preteklega. Slovo. Vendar ne trajno, kajti sklenili so, da bodo takšna sreča- nja še prirejali, kajti spomini na dni, ko so si delili zadnji košček kruha, vse dobro in zlo, ne morejo splahneli — tudi po treh desetletjih ne. N. Topolovec 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 13.juliia1978 Jože §pnih Ivan Kupčič Stanko Mere SREČNO ŠOFER V naslednjem sestavku bomo f>oskuSali prikazati ,,drobce" iz življenja šoferjev, voznikov avtobusov, ki dnevno prevažajo potnike. Na obisku smo pri Certu- su — temeljni organizaciji Potniški promet Ptuj. Dnevno prevozijo skupaj ti šoferji okrog 8000 km. Prvi v skupini šoferjev, ki smo jih ustavili je bil Jože Sprah. Pot- nike prevaža že zavidljivih 28 let. Tov. Sprah se takole spominja svo- jih začetkov: ,,Začel sem v času, ko je bilo na naših cestah še veliko konjske vprege, tistikrat pa so bile tudi slabše ceste. Danes pa se šoferji predvsem pritožujemo zaradi prevelike gneče na cestah. Drugo takšno vprašanje, ki je stal- no prisotno med nami, je vprašanje urejenosti delovnih pogojev. Tako si kot ostali šoferji želim, da se v prihodnje izboljšale naše ceste in bi tako omogočiU šoferjem var- nejšo in tudi boljšo vožnjo," je zaključil Jože Sprah. Ivan Kupčič je šofer že 15 let, od tega v temeljni organizaciji Potni- ški promet 10 let. ,.Takrat ko sem začel so bili avtobusi v slabem sta- nju. Šoferji danes vozimo zelo sodobne in tehnično dobro oprem- ljene avtobuse. Dnevno prevozimo mnogo potnikov. Razdelil bi jih na dve skupini: dobre in slabe. Tako smo šoferji mnogokrat v zagati, ker moramo kljub številnim ,,pritis- kom" vsakokrat kazati lep obraz. V prihodnje si pa želim, da bi se skrajšal naš delovni čas, ki pogosto traja tudi do 12 ur," je povedal Ivan Kupčič. Stanko Mere je že 16 let zaposlen pri temeljni organizaciji v Ptuju. ,,Najbolj se spominjam številnih ,,defektov", ki smo jih imeli šoferji pred leti; tudi po 10 dnevno. Velik napredek tehnične službe je pripo- mogel k temu, da so le-ti danes red- ki. Tudi sam si želim, da bi se naš delovni čas skrajšal," je med dru- gim povedal Stanko Mere. Pet let že vozim avtobus je pove- dal Franček Duh. ,,Šoferji oprav- ljamo pomembno delo; ob pravem času moramo prepeljati delavce na delovno mesto; teh potreb pa je iz dneva v dan več. Dvoizmensko delo in sistem ,,S" samoinkasa vstopnic so pomembna novost pri našem delu. Poseben problem so za nas šoferje konice, upam, da bomo tudi v prihodnje rešili problem pro- metnih konic," je zaželel Franček Duh.. ._____________________ Janez Cafuta je pri Certusu že 3 leta, šofer pa je postal pred 10 leti. ,,Prevozil sem veliko km tako po domovini kot tudi tujini. Srečal sem se s številnimi težavami kot vsi ostali šoferji, ki opravljajo to zah- tevno in odgovorno delo. Ko sem prišel k Certusu sem naletel na to- pel sprejem. S skupnimi močmi smo v preteklosti rešili vrsto prob- lemov in upam, da jih bomo tudi v prihodnje s skupnimi močmi zado- voljivo reševali," je zaključil Janez Cafuta. Ludvik Pšajd je po delovnem stažu najstarejši šofer, saj je že 36. leto voznik, od tega pri Certusu 17 let. ,,Ze štiri leta sem tehnični kon- trolor, torej skrbim za neoporeč- nost vozil in drugih dokumentov, ki jih potrebujejo šoferji. Prav tako jih vzpodbujam, da postanejo člani združenja šoferjev in avtome- hanikov; članstvo je danes že okrog 90-odstotno. VeUico si pri združe- nju prizadevamo, da nenehno izpo- polnjujemo strokovno znanje šo- ferjev. Ob koncu bi zaželel vsem šoferjem ob njihovem prazniku, srečno!," je med drugim povedal Ludvik Pšajd. Šoferjem ob njihovem prazniku tudi naše iskrene čestitke! MG Vse foto: Danilo Klajnšek Franček Duh Janez Cafuta Ludvik Pšajd O tem in onem z najstarejšim šoferjem v ptujslii občini v Budini številka 9 je njegovo domovanje; v hiši, ki v ničemer ne spominja na to, da je tukaj doma dolgoletni šofer; vsaj avtomobila nisem nikjer opazila. Moje sklepa- nje je bilo pravilno. Ludvik Ivanu- ša, ki spada med najstarejše šo- ferje v ptujski občini, če ni najsta- rejši; ni nikoli v življenju imel svojega lastnega osebnega avtomo- bila. Zakaj ne? To svojo odločitev naj ilustriram z njegovimi lastnimi besedami: ,,Ima premajhen vo- lan!" Danes sicer več ne vozi, saj je že od leta 1%3 dalje v zasluženem pokoju. Po tem letu je še sicer 2 leti občasno vozil, zlasti v polet- nem času, ko je povpraševanje po avtomobilih izredno veliko zaradi večjega števila turističnih voženj. Leta 1965 pa se je za vedno poslo- vil od volana, potnikov in cestnega vrveža. Se po enem je zanimiva njegova šoferska pot: v dolgih letih šo- ferske odisejade, ki bi po seštevku nanesla blizu 40 let, ni nikdar povzročil nobene prometne nesreče in naključje je hotelo, da ga nikoli niso zaustavili miličniki. Njegova življenjska pot je polna drobnih zanimivosti in življenjskih preobratov. Rodil se je v Ormožu, osnovno šolo je obiskoval na Hu- mu, za ključavničarja pa se je izu- čil leta 1917 v Ormožu. Kmalu za- tem je moral k vojakom, bil je pri 87. peš polku v Celju. Po vrnitvi sta skupaj z bratom odprla klju- čavničarsko delavnico. Tako se je v začetku tov. Ivanuša ukvarjal le z mehaničnim delom. Osnove avtomobilske vožnje pa je spoznal leta 1923. Vozil je ,,Pucha", ki je takrat razvil do 40 km na uro. Po- tem je prišel v Ptuj. Na cestah se je iz dneva v dan pojavljalo več vozU, zato je bil primoran narediti šo- ferski preizkus; naredil ga je v Mariboru. Kot pravi je bilo takrat zelo strogo glede izpitov. Poleg praktičnega preizkusa znanja, je izpit zahteval tudi izčrpno znanje s področja motoroznanstva. Tov. Ivanuša je zanimiv sogo- vornik, skuša povedati vse v eni sapi. Polagoma spoznava, da je nekaj izpustil, zato se ponovno vrača na mesto, ki ga je v pred- hodnem odgovoru izpustil. Pove tudi, da je med bivanjem v Ptuju podnevi delal v mehanični de- lavnici, ponoči pa prevažal potni-1 ke. Vozil je osebni avto znamke ,,Peugeot". Ni bilo redko, ko je tudi do 12 krat prevozil relacijOj ptujski kolodvor—Vurberk. Vmes pa je bilo veliko raznih defektov, ki jih je moral šofer pričakati z Ludvik Ivanuša foto: Danilo Klajnšek razprtimi rokami. Eno leto je tudi učil bodoče voznike. Bilo je to v Mariboru. Odločno pove, da je izgubil živce in zapustil inštruk- torske vrste. Ponovno se je vrnil v Ptuj, zaposlil se je pri firmi ,,SenCar in sin". Razvažal je razno špecerijsko blago. V prvi polovici 40 let si je iz težko prigaranih prihrankov kupil lasten tovorni avtomobil. Postal je torej samostojen prevoznik. Leta 1941 je izgubil avtomobil; po osvoboditvi pa se je zaposlil pri mariborskem avtobusnem pod- jetju. Vozil je na območju ptuske občine vse do svoje upokojitve leta 1963. Ko hočem več izvedeti o njego- vem šoferskem življenju; odmahu- je z glavo in pravi: ,,Kaj bi govoril. Bilo je težko v tistih ča- sih. Pogosto sem vztrajal, zlasti v zimskem času ob 2. uri zjutraj in odmetaval sneg do 4. ure zjutraj, da sem lahko peljal dalje in po- dobno. Potniki pa so bili vseh vrst: eni prijazni, drugi osorni. Za vse pa sem moral imeti nasmejan ob- raz," zaključuje. Iz šoferskih vrst pa se Se ni izpreg.l, še vedno je med člani združenja šoferjev in avtomehani- kov v Ptuju. Sicer pa živi običajno življenje človeka v „tretjem živ- ljenjskem obdobju" kot tudi radi poimenujemo jesen življenja. Veli- ko še postori okrog hiše in tudi v hiši. Vsem šoferjem pa želi ob njiho- vem prazniku: ,,Srečno vožnjo!" MG OBISK KMEČKIH ŽENAZADRUŽNiC Ob koncu tedna, točneje v soboto 15, julija, bodo ptujsko občino obiskale člani- ce odbora kmečkih žena zadružnic pri Zadružni zvezi Slovenije. Dopoldan bo naprej skup- na seja odbora kmedcih žena zaduržnic in odbora aktivov kmečkih žena pri obratu za kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj. Nato se bodo udeleženke odpravile v Dorna- vo. Tam si bodo ogledale usmerjeno kmetijo pri Cigulo- vih, osnovno šolo, brigadirsko naselje MDA Slovenske gorice 78 in kmetijsko poslovalnico za promet z reprodukcijskim materialom, odkup pridelkov ter zbiralnico mleka. Za tem ogledom bodo udeleženke krenile na Polenšak, kjer se bodo udeležile otvoritve raz- stave kruha, ki jo v okviru tradicionalne prireditve Kmedcega praznika žetve in kruha prireja domače turistič- no društvo. Ob koncu obiska si bodo ogledale še vinske kleti v Ptuju. l.k. ZGORNJA POLSKAVA Odkritje spominske plošče in razvitje prapora Prebivalci krajevne skupnosti Zg. Polskava so letošnji praznik 4. julij, dan borca proslavili nadvse slovesno. Na ta dogodek so se pri- pravljali že daljše obdobje. Organi- zator, krajevne organizacije SZDL, je v priprave vložila veliko napora, kar se jim je tudi bogato obrestova- lo, saj je prireditev stekla organizi- rano, slovesnosti pa se je udeležilo veliko število prebivalcev te KS kot tudi drugih bližnjih krajev. Sveča- nosti so začeli športniki, ki so v so- boto 1. julija dopoldne organizirali turnir v malem nogometu. Ze ob 10. uri pa je izpred spomenika NOB v bližnjem gozdiču Gaj odšla na pot ,,Po poteh revolucije" pose- bna patrola, ki so jo sestavljali pri- padniki splošnega ljudskega odpo- ra, borcev NOB in mladine. Patru- lja je obiskala vse spomenike NOB na območju krajevne skupnosti, obiskala pa je tudi nekatere preži- vele borce in aktiviste NOB. Tega dne ob 16. uri je bila osred- nja svečanost krajevne skupnosti, posvečene 4. juliju. Ob tej prilož- nosti so na zgradbi, kjer je bila pr- va ustanovna seja OF za območje te KS, odkrili posebno spominsko ploščo, učenci osnovne šole pa so izvedli tudi bogat kulturni pro- gram. Svečanosti ob tem dogodku so se pridružili tudi člani krajevne organizacije SZDL, ki so razvili svoj prapor. Razvitje so omogočili številni prebivalci krajevne skupno- sti pa tudi izven nje, svoj delež pa so dale tudi druge krajevne organi- zacije in društva. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Spomenik NOB v Gaju pomemben nosilec ohranjanja tradicij NOB v KS 1%. Polskava, oiivi z mladimi ob vsaki pomembnejši prirediitvi. KORAK BLIŽE V POVEZOVANJU DELA V oddelku brušenje stekla v OZD Steklo Slovenska Bistrica. Pred kratkim so se na pcjbudo družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Slovenska Bistri- ca sestali v Slovenski Bistrici pred- stavniki samoupravnih in druž- benopolitičnih organizacij ter vod- stev delovnih kolektivov Steklo Slovenska Bistrica in EMI iz Polj- čan. Namen tega srečanja je bil oce- niti politično in ekonomsko opravi- čenost po tesnejšem medsebojnem povezovanju ter združevanju sred- stev in dela. To ni bilo prvo sreča- nje obeh kolektivov v obravnava- nju možnosti tesnejšega gospodar- skega povezovanja in skupnega nastopanja na tržišču. Izhajajoč iz razgovorov, ki so jih imeli pred- stavniki občine in vodstev zaintere- siranih delovnih kolektivov, naj- prej v eni, nato pa še v drugi orga- nizaciji, so ugotovili, da obstojajo vse možnosti za združevanje dela in sredstev med delovnima organiza- cijama Steklo Slovenska Bistrica, katere osnovni proizvod so razsvet- Ijavna telesa visoke kvalitete in širokih razvojnih možnosti, ter delovno organizacijo EMI Poljča- ne, ki proizvaja lestence, zato je njihovo sodelovanje bilo že sedaj tesno povezano. Nedavni skupni sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine Slo- venska Bistrica in zainteresiranih delovnih kolektivov je tako prinesel nekatere pomembne zaključke. Tako delovna organizacija Steklo kot tudi EMI zaposlujeta približno enako število ljudi, dokaj izenačeni pa so tudi v doseganju letnih proiz- vodnih programov in dohodkov. Ni velike razdalje med kolektivi, predvsem pa je sorodna tehnologija proizvodnje, skupni so tudi razvoj- ni cilji obeh organizacij, kar še posebno velja za prodajo izdelkov. Medtem ko so doslej v vsakem od delovnih kolektivov že delovale posebne komisije za raziskavo pogojev in prednosti povezovanja, pa so sedaj ustanovili novo, skupno komisijo, njena naloga je nadalje- vati delo dosedanjih komisij. Oba kolektiva sta se že tudi dogovorila, da bosta z združevanjem pričela v okviru komerciale, predvsem pa skupnega nastopanja na domačem in tujem tržišču. Vzporedno s tem pa bodo združevali še ostale dejav- nosti. Tako v obeh kolektivih že načrtujejo, da bi lahko prišlo do dokončne združitve sredstev in dela že konec letošnjega leta. To bi bila druga največja delovna organizaci- ja v občini Slovenska Bistrica in bi zaposlovala prek 600 delavcev. Pomenila pa bi veliko pridobitev tudi v nadaljnji usmerjenosti gospodarskega razvoja občine Slo- venska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat SlovensRa Bistrica »NAPADENA PREPOVED" Pogled na prijateljstvo med letakom, ki vabi na gasilsko veselico in znakom prometnih prepovedi. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Danes je vedno več prime- rov, ko postajajo, obUke prepovedi za eno ali drugo področje dejavnosti kot tudi odločanja za red in disciplino v mnogih sredinah napadena ali jih enostavno spregledajo. Jasno je, daje bi prometni znak, ki prepoveduje parki- ranje vseh vozil v parku pred gradom v Slovenski Bistrici, napaden. K sreči je imel na svoji strani še „prijatelja" na katerega se je naslonil. Od tukaj pa že dalj časa khče na pomoč, saj ga že dober mesec dni oblega gost promet, ki je mimo njega usmerjen zaradi popravila glavne ceste skozi Slov. Bistrico. Mnogi vozniki so prepriča- ni, da je prometni znak „zadremar' in lahko njegovo nepazljivost izkoristijo za prometni prekršek, to je parkiranje na prepovedanem mestu v parkj pred gradom. TEDNIK - 13. julija 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Pripombe k predk)gom za izdajo novii kmetisidh zakonov Aktivna razprava v ptujski občini Razpravo o predlogih za izdajo novih kmetijskih zakonov smo v ptujski občini zaključili. Potekala je na zborih v krajevnih skupno- stih^vključili so se tudi člani dru- štva kmetijskih inženirjev in tehnikov skupaj z gozdarskimi in veterinarskimi strokovnjaki, zaključek v regiji pa je bil ob koncu preteklega meseca. Pripombe so potrdili tudi člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsed- stvu OK SZDL Ptuj in izvršni svet SO, posredovali pa so jih republi- ški konferenci SZDL, kot nosilcu razprave ter republiškemu sekre- tariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Največ pripomb z našega območja je k predlogu zakona o spremembah in dopolni- tvah zakona o kmetijskih zemlji- ščih. Zakon o kmetijskih zemljiščih je osnovni kmetijski predpis, vendar status kmeta oziroma nekmeta ostali predpisi določajo različno, torej je več različnih tolmačenj. Zavzemamo se, da bi opredeljeni status kmeta oziroma nekmeta v zakonu o kmetijskih zemljiščih veljal tudi za vse ostale predpise, ki obravnavajo kmeta, kmeta — delavca in nekmeta. Torej bi pojem statusa kmeta poenotili. Doslej pašnikov in barjanskih travnikov nismo šteli med kmetij- ska obdelovalna zemljišča. Z melioracijskimi posegi (pri nas sedaj v pesniški in polskavski dolini) pa prihaja do sprememb katastrskih kultur (pašniki v obdelovalna zemljišča) in s tem do prekoračitev zemljiškega maksi- muma. Ker želimo izvesti naš pri- spevek k družbenemu planu pred- lagamo, da se obdelovalne povr- šine pridobljene z melioracijami ne vštevajo v maksimum. Strinjamo se z novo vlogo kmetijskih zemljiških skupnosti v prostorskem planiranju. Letni, srednjeročni in dolgoročni progra- mi kmetijskih zemljiških skupnosti morajo biti odraz urejanja pro- stora in kmetijsko-prostorskih operacij, s tem pa povečane kmetijske proizvodnje. Prav tako soglašamo z regijskim povezo- vanjem kmetijskih zemljiških skupnosti na prostovoljni osnovi, sistem finančnih virov za njihovo delovanje pa bi moral v primeru združevanja biti poenoten. Odškodnina za spremembo namembnosti zemljišča bi morala biti z ozirom na pomen in bodočo uporabo zemljišča različna. Pre- dlagamo progresivno lestvico za odškodnine za vse tiste gradnje in gramoznice, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in je objekte potrebno odstraniti. Odškodnina za plačilo zemljišč, ki predstavljajo presežek maksimuma, naj bo ,,pravična odškodnina" in naj se odmeri po določilih zakona o razlastitvi. Odškodnina za gozdove po našem mnenju ne more biti 10-letni etat, ker bi to na eni strani pomenilo prekoračevanje scčenj po gozdno- gospodarskih načrtih, in oviranje gozdnogospodarskih del. Na večjih in zaokroženih površinah organizirana proizvo- dnja daje največ. Zato pre- dlagamo, da darilne pogodbe v takoimenovani 1. coni onemo- gočimo. Nadalje drobljenje kmetijskih zemljišč se ne sme nadaljevati (sprememba lastništva se naj prenaša v celem kompleksu ah vsaj po obstoječih parcelah). Več pozornosti moramo posvetiti zraven zaščitenih kmetij (določenih z odlokom) posvetiti tudi ostalim, ki so s kmetijskega vidika zani- mive. Prometa s kmetijskimi zemljišči ne moremo obravnavati ločeno od zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč. Pri kmetijskih prostorskih operacijah predlagamo, da se lastninski odnosi pri infra- strukturnih objektih večjega obsega poskušajo najprej urediti s prometom zemljišč. Ce to v določenem času ne uspe, se naj izvede komasacija. Investitor pa naj bo dolžan zemljiško knjižno stanje urediti tako, da je omogo- čena nadaljna obdelava kmetijskih zemljišč. Pred delitvijo komasa- cijskega sklada je potrebno zagot- voti 1—3 odstotno rezervo. O razdelitvi te površine naj odloča komasacijska komisija. Rok za vskladitev maksimuma za nekmete predlog podaljšuje še za eno leto. Programi kmetijskih zemljiških skupnosti, ki bodo vsklajeni z družbenimi plani, bodo določali prednost kmetijskih prostorskih operacij. Menimo, da ne bi smeli izgubljati energije, časa in denarja za vsklajevanje maksimuma tam, kjer organizirane proizvodnje ne bo in kjer za obde- lavo, posebno še za manjše povr- šine, ni zanimanja. Zato predla- gamo, da maksimum za nekmete vsklajujemo ob izvajanju pro- gramov kmetijskih zemljiških skupnosti. K predlogu za izdajo zakona o pogojih in postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov predlagamo, da se s tem zakonom reši tudi vprašanje tistih kmetov, ki prejemajo preživnino po občinskih odlokih in so družbi: zemljo že oddali. Proučiti je po- ; trebno možnost delitve preživnine | na moža in ženo. { Osnutke novih zakonov pri- čakujemo v začetku jeseni. Prav je, da se takrat v razpravo vklju- čijo tudi v kmetijskih delovnih organizacijah, kar sedaj niso opra- vUi. 1. kotar Majšperk Problem dovoza gramoza v Haloze Na območju Haloz se nenehno srečujemo s problemom vzdrževa- nja cest. Krajani sami ne zmorejo vsega, kajti naselja so preveč raztresena, ceste dolge. Obračajo se na krajevno skupnost, ki prav tako ne zmore vseh investicij. Tudi komunalno podjetje nima časa za krajevne ceste, ker ima veliko dela z asfaltiranjem. Ob tem pa krajani ne ločujejo, kaj je regionalna, lokalna in krajevna cesta. Za krajevne ceste je sicer predvideno 1000 kubičnih metrov gramoza, vendar so ga do sedaj navozili sa- mo 175 kubičnih metrov. Prav tako je problem z vodo. MDA Haloze 75 je speljala vodo- vod v Haloze, vendar komunalno podjetje ne izvede del do konca. Treba je samo še priključiti zaseb- ne porabnike. KS se zaveda da bi se bilo treba bolj obrniti na prizadeta območja Haloz. Velikega pomena je vsekakor asfaltirana regionalna cesta, ki povezuje Majšperk z ostalimi kra- ji. Najslabše vzdrževana regional- na cesta, pa je skozi L^je, vendar predvidevajo, da bodo avgusta že začeli z moderniziranjem te ceste. Za letošnji praznik krajevne skupnosti, ki je bil 5. maja, so v Lešju priključili 17 telefonov, kar je spet nova pridobitev za krajane. V KS Majšperk predvidevajo, da bodo že letos lahko stekla dela za gradnjo nove bencinske črpalke, katere investitor bo Petrol. Prav Tako predvidevajo zgraditi še en 20-stanovanjski blok. Velik problem v tej KS pa so mostovi čez reko Dravinjo, med njimi tudi most v Stogovcih. Zato je prizadeto vse območje gornjih Haloz, kajti prek njega ne morejo voziti tovornjaki, ki bi dovažali gramoz. Most je v upravi komunalne skupnosti, vendar ni predvideno, da bi ga v doglednem času obnovila. Komunalno podjet- je je šoferjem tudi prepovedalo voziti prek mostu. Tako slabe ceste v Halozah še v naprej ne bodo gramozirane. Obstaja tudi vpraša- nje, ali bo v nadalje še lahko vozil avtobus proti Žetalam, ali bo proga ukinjena, dokler most ne bo obnovljen. Na območju krajevne skupnosti je 14 naselij, kar dokazuje, da je obsežno območje, vendar je naseljenost razvejana. Prizadevajo si, da bi s krajevnim samoprispev- kom enakomerno skrbeli za vsa območja, vendar ostaja le malo sredstev v samem Majšperku. Ker je TVI Majšperk v sanacijskem postopku, ne more dajati toliko sredstev, kot bi sicer lahko. Njeno sodelovanje pa je vidno na kultur- nem področju. V. Tominc Most v Stogovcih prešibak za tovornjake Posnetek: V. Tominc PO TOCI, VETRU IN NALIVU v HALOZAH Veter je odnašal in trgal lis^e 25. junija popoldan je hudo neurje s točo divjalo po srednjih Halozah. Že po prvih ocenah je bilo škode precej, zlasti v vinogra- dih in vrtovih. Nekaj dni po neurju smo se pogovarjali s kmetijskim inšpektorjem Cirilom Satejem, vendar nam natančnejših podatkov o škodi oziroma posledicah ni mogel posredovati, ker so te bile vidne nekoliko kasneje. Pred krat- kim smo ga ponovno obiskali in izvedeli kaj in koliko škode je po- vzročilo neurje. Med hudim nalivom je padala ponekod do 5 centimetrov premera debela toča. Veter je pihal s takšno hitrostjo, da je trgal listje, kar tudi najstarejši občani ne pomnijo. Svoje pa je dodal še naliv, ki je na bolj strmih pobočjih odnašal zemljo. Neurje je divjalo zlasti v srednjih Halozah, od Rodnega vrha prek GruSkovja, Podlehnika, Okiča, Paradiža do Gruškovca. Na območju Gruškovja, Rodnega vrha, Belavšeka in Leskovca je povzročilo okrog 35 odstotkov škode od že zmanjšanega pridelka zaradi spomladanske pozebe. Naj- več škode je v Paradižu in sicer od hišnih števUk 1 do 25 in 70 do 96. Ocenjena je na več kot 80 odstot- kov. V GruSkovcu je neurje povzročilo škode za polovico priča- kovanega pridelka. Zraven vinogradov so škodo utrpele zlasti vrtnine, saj na primer v Medribniku na vrtovih praktično zelenjave več ni. Koruza si je po tem obdobju že nekoliko opomogla, delno tudi fižol. V sadovnjakih so precejšnjo škodo utrpele slive in orehi, kolikor jih je v višinskih legah po spomladanski pozebi še ostalo. Zaradi zelenih listov, mladic in poganjkov, ki so bili takrat načeti, prave škode takoj po neurju ni bilo moč ugotoviti. Prava škoda se je pokazala po drugem viharju v sre- dini tedna in za tem, ko so kmeto- valci škropili in so začeli poškodo- vani listi, poganjki in grozdni nastavki rumeneti in se sušiti. Dejansko škodo je bilo moč ugoto- viti tako šele sedaj. Po spomladanski pozebi je tako srednje Haloze prizadelo še neurje in škodo povečalo še za enkrat. Prav bi bilo, da tem krajem in kme- tovalcem pomagamo ne samo z odpisom davkov, temveč tudi z drugimi olajšavami in ukrepi. V samih vinogradih so kmetje škropili in odstranjevali poškodo- vane mladice. To je bil tudi edini priporočljiv ukrep. Poškodovane vinograde pa moramo Se naprej vzdrževati in negovati, kakor da bi bili letos rodni. 1. kotar Kadrovanje ■ IZ zaprtosti v občini Slovenska Bistrica ugotavljajo, da je od skupno 36 TOZD kolikor jjh deluje v občini, podpisalo družbeni dogovor o kadrovski politiki 26 TOZD, v njih pa je skupno prek 4000 delavcev. To je bilo tuai dovolj, da je bil družbeni dogovor o kadrovdci politiki sprejet. Zadnje ugotovitve o rezultatih uresničevanja tega družbenega dogovora pa niso preveč vzpod- budne pri vseh podpisnikih. Kadrovska politika je v mnogih sredinah še vedno v preozkem krogu posameznikov. Premalo ali skoraj nič pa ni storjenega na področjih kadrovskih potreb in njihovega načrtovanja, zaposlova- nja pripravnikov, kadrovskega štipendiranja, zaposlovat\ja .'stro- kovnjakov, dviga strokovne uspo- sobljenosti zaposlenih, njihovega večjega vključevanja v študij ob delu in organiziranja kadrovskih služb. Viktor Horvat Kaj moramo vedeti ob žetvi in mlatvi Požarno preventivni ukrepi pri žetvi in mlatvi obsegajo varno pri- pravo kombajnov in mlatilnic, po- učitev ljudi o požarno preventivnih ukrepih in pripravah potrebnega gasilnega sredstva in orodja. Pred pričetkom žetve je potrebno na žito-kombajnih z motorji z no- tranjim izgorevanjem zagotoviti popolno tesnost pred mastenjem motornega olja in pogonskega gori- va. Posebej j^ potrebno urediti var- no odvajanje izpušnih plinov, da so izpušne cevi tesne in zaključene na takih mestih, kjer ni nevarnosti vži- ga slame aH prahu in, da se izpušna cev ne dotika nobenega lesenega dela kombajna. Ležaji kombajnov in mlatihiic morajo biti zadostno podmazani, da ne pride do preko- mernega segrevanja, štrleči deli vrtečih gredi pa zavarovani pred možnostjo nasukanja slame. Moto- rje je potrebho vsakodnevno očisti- ti. Stabilni motorji in traktorji za pogon mlatilnic morajo biti postav- ljeni tako, da je med mlatilnico in motorjem, oz. traktorjem, zadostna 8 m varnostna razdalja in pravilno usmerjena izpušna cev, odvisno od smeri vetra, da izpušni plini ne ogrožajo mlatilnice, slame in kop s snopjem ali s snopjem naloženih voz. Izpušne cevi morajo biti opremljene z lovilci isker. Med žetvijo in mlatvijo ni dovo- ljeno na teh mestih kaditi ali upora- bljati odprti plamen. Na mestu po- stavitve mlatilnice mora biti okrog pogonskega motorja oz. traktorja v razdalji 8 m čistina, v tem zaščit- nem pasu pa naj bo na razpolago gasilni aparat na prah 9 kg, sod z vodo in pripadajoča vedra. Na kombajnu mora biti za slučaj na- stanka požara nameščen ročni ga- silni aparat na gasilni prah z zmog- ljivostjo polnjenja 9 kg, na večjih kombajnih pa tudi dva gasilna apa- rata. Gasilni aparati morajo biti pregledani od pooblaščenega servi- sa in uporabni. Ker imamo vsako leto ob žetvi in mlatvi požare, opozarjamo, da je lastnik mlatilnice kakor tudi vaške skupnosti torej tisti, ki opravlja usluge, odgovoren za zagotovitev požarne varnosti. Smo v času tople- ga letnega časa, lahko pa tudi na- stopijo sušna obdobja ter so pogoji za nastanek in hitro širjenje požara zelo veliki, zato pozarjamo občane Se na večjo previdnost na žitnih po- ljih in v gozdovih. To naj velja, da ne bomo kurili in netili ognja tam, kjer to ni dovoljeno. Požarna inšpekcija bo v času že- tve nadzirala, kako se izvajajo po- žarno preventivni ukrepi in proti kršiteljem v skladu z zakonom o varstvu pred požarom tudi ukrepa- la. Edvard Kozel, požarni inšpektor Prebivalcev vedno manj v občini Ormož skupnost socialnega skrbstva ugotavlja, da kljub naravnemu prirastku število prebivalcev v občini iz leta v leto pada. V letu 1971 je bilo v občini 18506 prebivalcev, v letu 1976 18363, letos na dan 31. marca pa je živelo v občini 18334 prebival- cev. Ta ugotovitev velja za vse krajevne skupnosti, razen za KS Ormož, kjer število prebivalcev narašča. Zanimiv je tudi podatek o giba- nju starih ljudi. Nad 65 let je v ob- čini trenutno 1027 moških in 1562 žensk. Največ starih v KS Kog, sledi Središče, Miklavž, Ivanjkovci itd. Najmanj jih je je v KS Ormož, kjer je priliv mladih iz vasi v mesto zelo velik. Kmečko pokojnino sprejema 38 odstotkov kmetovalcev, redno po- kojnino dobiva okoli 36 odstotkov ljudi, denarno pomoč sprejema 3,52 odstotka, brez dohodka pa je 1,82 odstotka občanov. V preteklem letu je v rejništvu bilo 46 otrok in je zanje rejnino plačevala občinska skupnost socialnega skrbstva. V rejniških družinah se izven občine Ormož nahaja 13 otrok. Poseben problem predstavlja boj proti alkoholizmu. Pri občin- ski konferenci socialistične zveze Ormož namreč deluje koordinacij- ski odbor za boj proti alkoholiz- mu, ki je v lanskem letu imel več konkretnih nalog. Toda zaradi različnih razlogov vseh zastavlje- nih nalog odbor ni mogel izvesti. Eden izmed razlogov je tudi nere- j snost do dela samih članov odbo- ra. No, kljub temu so v občini zve- dli nekaj akcij. Tako so v orga- nizacijah združenega dela izvedli alkotest. Namen alkotestov je v tem, da ne bi delavci na delo pri- hajali vinjeni. Nemalokrat seje že zgodilo, da je prav vinjenost bo- trovala marsikateri delovni nesreči. zk 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 13. julija 1978-- TEDNIK Počitnice med mladimi v KS Rogoznica Pred nekaj dnevi smo bili znova priča novim uspehom pri izgraje- vanju lepšega jutri. Veliko smo sli- šali o prebujenih Halozah, poveza- nih z novo asfaltno kačo. Morda je bil kdo udeleženec na republiški proslavi Dneva borca, vsi pa smo bili s srci na Tjentištu, kjer se je junak kanjonov ob Sutjeski povr- nfl med svoje tovariše izpred 35-tih let in nam preko njih nazorno predstavil naše poreklo. Zagotovil je vsem, ki so bili z njim, da padli ne bodo nikoli pozabljeni, saj sve- žina Sutjeske še sedaj po tolikih le- tih živo priča, da žive in bodo živeU z njeno lepoto, krutostjo, bolečino. Gotovo pa ostajajo z njimi tudi vsi preživeli soborci: Teh pa ni malo, pa če bi bil samo Tito, bi bilo skoraj dovolj. Tito vse dobro prenaša na svoje de- lovne ljudi, Tito je borec, ki nekaj hoče in ustvarja pri svojih načelih že več trideset let in jih z dejanji tudi opravičuje. Dan borca pa smo po svoje pre- živeli tudi v rogozniški KS. Vemo, da ga ne smemo prezreti, saj je naš kraj v dneh, ko je ta praznik s svojimi junaki Kram- bergerjem, Lackom in celo vrsto ,,partizanskih mater", prav goto- vo veliko -Prispeval za naše lepše življenje, .aznovanje je bilo bolj počitniško organizirano in tudi iz- peljano. V nedeljo, 2. julija smo kolesarili po vaseh. Kolesarjenje je organizirala OO ZSMS Rogoznica in njeni člani so bili tudi edini ude- leženci. Morda v prihodnje ne bi bilo napak, ko bi povabili še naše starejše krajane. Na startnem mestu, na rogozniškem igrišču, se je zbralo 15 tekmovalcev — najpo- gumnejših, ostali so prišli kar na cilj. Zmagovalec je bil v malem že napovedan, saj je v našem kraju znan kot izvrsten šampion. Zmagal je že na podobnih dirkah. Prevozi- ti je moral skupaj s sotekmovalci, pot po večjem delu Podvinc, in se na koncu odcepiti na cesto, ki pe- lje proti cilju — gasilskemu domu Kicar. Vzdušje je bilo veselo, prijetno in to je bil tudi namen. Ob 18. uri je bila svečana razglasitev s pode- litvijo priznanj. Najvidnejše je do- bil 17-letni mladinec MA ,,Franc Kramberger". Rogoznica Marjan Rašl iz Zabjaka, z njim pa še drugo in tretje uvrščeni in naj- boljši, komaj sedemletni tekmova- lec. Ekipno je zmagala ekipa MA Kicar. Naj ob tem opozorim tudi na nekatere pomanjkljivosti. Tekmo- vanje je bilo organizirano za ob- letnico OO, vendar udeležba ni pričala o tem. Tekmovalci so bili člani le 3 od 5 MA: Rogozničani, Kicarjani in mladinci Pacinj. Pod- vinci in Velovlek tokrat nista gostovala niti z udeležbo 5-članske ekipe. Ali gre za pomanjkanje ko- les? V vasi z več kot 100 hišnimi številkami? Najbrž ne, počitnice pa lenobe niso nikoli podpirale. To vemo in zato mislimo delati tudi v počitniških mesecih. So problemi, ko se med mladinci ob- čuti odsotnost in gotovo bomo delali z zmanjšano kapaciteto. To- da, delali bomo. Morda bomo še ponovili srečanje z brigadirji v sosednji KS. Za nami je še jjotrdi- tev sklepov OK ZSMS, veliko dela pa nas čaka pri razčlenitvi kon- gresnih gradiv. Vsi vemo, da se bo v jeseni odvijal X. kongres ZSMS. Prvi krog predavanj bomo izvedli okrog 15. avgusta, drugega pa ne- kje septembra. Pri tem so člani komisij zadolženi, da dodobra predelajo svoja področja. Poletje pa je tudi čas zabave in tudi nanje nismo pozabili. Prvi disko je že bil v soboto, 8. julija v Domu Slovenskogoriške čete, ponavljali pa jih bomo vsakih 14 dni. Morda vsakokrat malo druga- če, bistvo pa bo gotovo ostalo nespremenjeno. Dela je dovolj, morda se vrine še kaj nepredvidenega, ampak če bo ostala volja in interes z nami, bo- mo imeli tudi kaj pokazati. A. S. ČRNO JEZERO SE JE PREBUDILO Nestalno in dokaj mrzlo vreme je odločilno vplivalo tudi na življenje ob gotovo najlepšem predelu Pohorja, ob Črnem jezeru. Da je tukaj tako pozno ,.poletje" ni slučajno, saj je naravni rezervat do katerega niso speljane nobene prometnice. Do njega je potrebno peš, čeprav le nekaj minut, za tiste, ki se želijo do tja sprehoditi je tudi slaba ura hoje. Vse to pa se ob lepem, še skoraj neoskrunjenem okolju prav gotovo bogato poplača. Nagrajeni ste z lepoto narave in predvsem čistim okoljem ter svežim zrakom. Kljub temu pa tudi tukaj opažamo, da je človek velikokrat z neodgovornim obnašanjem, prinesel že prve znanilce onesnaževanja, ki se kažejo predvsem v neodgovornem odlaganju odpadnih materialo, v papirja, konzerv in še bi lahko naštevali. Prav minulo nedeljo je bilo opaziti, da se nekateri še vedno ne zavedajo nedotakljivosti tega naravnega bisera, sicer bi se držah predpisov, ki jasno govore, daje tukaj prepovedano kampiranje in postavljanje šotorov. Pretekla sobota je bila po ugodnem sončnem vremenu ena od lepih priložnosti, da se na površini Cmega jezera zopet pojavi stari, mnogim' dobro znani splav, ki seveda pričakuje naslednika, saj je že povsem, dotrajal. Ta splav ima na jezeru prav gotovo veliko tradicijo in je edinoj ,,prevozno" sredstvo na površini tega planinskeg bisera. Seveda tudi ta ne] dela nemira, saj je prirejen na kalorije koristnikov. ] Lepot tega jezera danes ni potrebno posebej opisovati, saj za nje vejo že sirom Slovenije pa tudi mnogi tujci. To pa dokazuje tudi vse večji obisk ob njem. Lepo sončno poletje zvabi dnevno tudi po več sto ljubiteljev narave v okrilje tega bisera, kateremu bo potrebno, predvsem v ohranjanju prvotne podobe posvetiti več pozornosti. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat j Splavaiji se krepko drže površine, saj je voda še premrzla.^ Turistično društvo Polenšak 15- letni jubilej Turistično društvo Polenšak praznuje letos 15-letnico svojega plodnega turističnega poslanstva. Skupina turističnih entuzijastov, ki že 15 let pripravlja praznik žetve, se je tudi letos odločila za praznik žetve in razstavo kruha in pogač. Razstava kruha in pogač je sicer po rojstvu nekoliko mlajša, saj le- tos praznuje 6. obletnico, vendar ob vsakem trenutku zanje obilo priznanj. Celotno prireditev ob 15- letRici, ki bo 15. in 16. julija pri- pravlja skupina okrog 80 ljudi. Mimica Segula, ki že 15 let vodi TD Polenšak, je povedala, da so se ob jubileju odločili, da namesto že tradicionalne vožnje s kolesi, prikažejo kmečko gostijo, s katero se je društvo že uspešno predstavi- lo na ptujskem kurentovanju. Ob priložnosti, ko bodo v soboto. 15. Mimica Šegula foto: Danilo Klai^šek julija popoldan svečano odprli razstavo kruha in pogač bodo navzoče tudi predstavnice aktivov kmečkih žena iz vseh koncev Slo- venije. Istega dne se bo prikazala tudi kmečka gostija. V nedeljo, 16. julija bodo tekmovale žanjice, nastopih pa bodo tudi mlatiči s cepci. Oba dni pa bodo turistični delavci Polenšaka ponujaU specia- litete domače kuhinje. Turistično društvo Polenšak va- bi, da ga v dneh praznovanja polnoštevilno obiščete. Vabijo pa vas tudi lepote kraja in bližnje okolice. Kot so nam zatrdili turis- tični delaj-ci Polenšaka, pa je letos v okolici tudi mnogo gob. MG KUNGOTA: Velja si ogledati o vasi Kungota na Dr. polju in o njenih vaščanih, društvih in organi- zacijah smo v našem Tedniku že mnogo poročali, saj so prav v tej vasi v KS Kidričevo dosegli lepe uspehe tako na kulturno prosvet- nem kot tudi na ostalih področjih. Nastajali so tudi problemi, kot se to dogaja povsod tam kjer se kaj dela, ki so sicer trenutno malo zavr- li delo nekaj aktivnih društev. Toda stanje se ponovno normalizira kot temu pravimo in prav gotovo bodo poslali spet tisti, ki imajo voljo in željo do dela predvsem v KPD, ka- kor tudi v mladinskem aktivu, KO SZDL in ostalem. Naj na kratko omenimo še to, da je prav v tej vasi doma vzgajalec raznih eksotičnih ptic, vseh vrst go- lobov ter francoskih zajcev ovnja- čev. Morda boste rekli nič posebne- ga. Toda je, saj ta, ki vzgaja te ptice in zajčke je bil na raznih razstavah ptic pevk in okrasnih sobnih ptic za svoje delo tudi več- krat nagrajen, dano mu je bilo pri- znanje za njegov trud in ljubezen do ptic pevk in podobno. Prav zato ga na kratko predstav- ljamo, kajti velja si ogledati njegov ptičji in živalski raj. To je Gustl Repcc iz Kungote, ki se poleg svoje- ga poklica pleskarja ukvarja tudi s tem kar sicer ni niti malo lahko, vendar veselo, kajti če prideš v ta svet ptic ne moreš kar tako oditi. Ko bo koga zanimalo ali pa ga zanesla pot tod okrog, si naj ogleda tudi to. pa bo videl, da se v Kungoti ukvarjajo z marsičem in da tudi ostale njihove aktivnosti niso niti malo slučajne! <■ '-■ ' France Meško REKREACIJSKI CENTER TGA KIDRIČEVO Ko je tudi v KS Kidričevo prišlo do nekaterih sprememb in so bili servisi ter ostala komunalna dejav- nost prenesena na Ptuj, je nastalo tudi vprašanje, kaj storiti z rekrea- cijskim centrom Kidričevo, s kopalnimi bazeni ter raznimi šport- nimi igrišči, kot so golf in podob- no. Po dogovoru na zborih delav- cev v vseh TOZD in DSSS so na 2. redni seji DS TGA dokončno sklenili, da se ta rekreacijski center prenese v lastništvo TGA in, da se na predlog konference sindikata TGA odobrijo za vse zaposlene brezplačne vstopnice v ta rekreacij- ski center. Take brezplačne vstopnice pa veljajo tudi za ženo in otroke zaposlenega člana te delov- ne organizacije, ki niso zaposleni. Ker so vsi DS v TOZD sprejeli ustrezne sklepe o tem prenosu so istočasno prevzele tudi vse še nepo- ravnane obveznosti odplačila anui- tet najetih posojil, obveznost odplačila v znesku 2,769.754,86 din so si razdelili tako, da vsaka TOZD nosi svoj delež po številu zaposle- nih. Prav tako so vse TOZD prevzeta osnovna sredstva prenesle v upravljanje delovni skupnosti skupnih služb in to obratu družbe- ne prehrane. Vse TOZD so tudi po- oblastile delovno skupnost skupnih služb, da opravlja redno izplačilo anuitet iz sredstev prispevka za uporabo motnega zemljišča posa- meznih femdfjmh organizacij. Tako ima delovna skupnost skupnih služb tudi pooblastilo vseh TOZD, da s komunalno skupno- stjo Ptuj sklene dogovor o načinu plačevanja prispevka za mestno ze- mljišče zaradi odplačila anuitet. Tudi s KS Kidričevo se napravi ustrezna pogodba o neodplačanem prenosu osnovnih sredstev RC Ki- dričevo z obveznostjo izplačila anu- itet najetih posojil. Tako se bodo v bodoče lahko brezplačno kopali tudi upokojenci in štipendisti TGA! France Meško Zapis s ptujske tržnice Tereziji Pilinger je tolikolirat vroče Ptujska tržnica. Opoldansko sonce je uprlo svoje žarke ravno na tržnico, med kopice krompirja, fižola, graha, korenja, pe teršilja .. . med množico ljudi, ki se je gnetla okrog zelenjave. Kupci ah bolje bi jim lahko rekli gledalci so votlo odgovarjah: „Ne hvala! Ne rabim imam na vrtu." Žene pa so z žarom in ponosom ponujale svoje blago: „Gospa krompir! PeteršUjček za juho! .. Ko sem gledal zgarane in žuljeve roke ene izmed prodajalk in poslušala njen proseč glas: „Kupite!" se mi je nenadoma utrla misel na Kosovelovo pesem Starka za vasjo, kjer otroci lačni, bosi, premraženi, tarnajo in prosijo ter sanjajo: ,JCromphček! Ne eden, pobia skleda!" »Cisto ste me stisnili, pa na mojo kišto ste dah! Saj ljudje ne morejo kupiti od mene! Saj me sploh ne opazijo!" In znova je prodala njena soseda kilo krompir- ja, dva korenčka, tri petršilje. Od nje pa ne kupi nihče. Žena je stara, morda naveličana tega čakanja na dinar,... ah pa ne. Zakaj potem ne ponuja svojega blaga tako glasno kot njene sosede? Zakaj neki? Stopila sem k njej in povedala je: „TEREZIJA PILINGER, rojena 8. 9. 1900. Stojnci 133. Prodajam čebulo, grah, korenje, suhi fižol za seme aH za jest, peteršilj, česen." In kar sama mi je potem povedala celo zgodbo. Povedala je, da je lansko leto nasadila fižol v koruzo in je bUa zelo polna. Dobila je tudi dobro seme in v letošnjem letu fižol znova bogato rodi. „Samo kolja je premalo!" je rekla. Krompir pa se ji smili, da bi ga že sedaj prodajala na trgu. Počakal bo na jesen, da bo zazorel. „Cebula se bolj po malen vleče" je nato nadaljevala, kar bi pomenilo, da je ljudje ne kupujejo. Zato Terezija zniža ceno, proda blago in gre domov ob 11. uri. Vsak petek prodaja na ptujski tržnici ter odšteje za prostor 5 dinarjev. Že ob pol šestih zjutraj je Terezija za prodajalnim pultom in tako že zjutraj zarana ponuja: , Kupite fižol! Letošnji je in lep!! ..." 78 let je njena starost. Zjutraj si pospravi posteljo, opravi v hlevu pri živini in odide z jutranjim soncem na avtobus. 15. minut una do postaje. Ni daleč, vendar Terezija ne odhaja z doma praznih rok, marveč nosi čebulo, fižol, grah, česen... In potem čaka kupce. Verjela semji,ko je dejala: »TOLIKOKRAT MI JE VROCE!" „Gospa, hodte po krompir!" je znova ponujala njena soseda. In nato je stopila bliže neka gospodmja in rekla Tereziji, da bi kupila fižol, „Koliko je mam, toliko je bom dala. To je letos prva. Vse vam bom dala. Dobre pol kile je, 1500 din!" Vse kar posadim to prodam. Vse kar prodam, sama posadim. In večkrat mi je vroče. Ljudje se sprehajajo tod mimo, pa ne kupijo, ker se jim zdi drago. Pa ni Tolikokrat mi je vroče, preden prinesem zelenjavo na trg. Pa sonce pripeka ... Preveč nas je na kupu m ljudje ne vedo od katere bi kupih... Pa, da ne bi jaz kje kazen plačala, ko ste tolko zapisali... Še slikali bi me? ... Kaj bo le s tega? ... Do enajstih bom na tržnici, dalje ne, mi je preveč vroče." in noge jo tudi verjetno bolijo, saj ni več mlada, osemi „križ„ se ji bliža. Zapisala: N. Topolovec Terezija Pilinger (prva z leve), ima za seboj že skorej 78 let Foto: D. Klajnšek Stoperce Prvi kilometer in pol asfaltne odeje Stoperce so edina krajevna skupnost v ptujski občini, ki nima niti metra asfalta. Zato so se krajani odločili, da bodo s skupni- mi močmi poskušah uresničiti svojo dolgoletno željo, ki pa danes ni samo želja temveč potreba. An- tona Galuna, predsednika sveta krajevne skupnosti smo zaprosili za kratek razgovor in ga najprej povprašali, kako daleč so pri ure- sničevanju te ,,želje": ,,Ja, končno se bo uresničila dolgoletna želja krajanov. V maju in juniju je tekla akcija za zbiranje sraistev za sofinanciranje asfalta. Mislim, da smo uspeli, čeprav so bile veUke težave. Kraj je siroma- šen, tu prebivajo pretežno ostareli občani, delavci imajo nižje osebne dohodke, vendar je bila pripravlje- nost krajanov za to akcijo velika. Tako smo zbraU 14 milijonov din — najprej je bilo dogovorjeno, da moramo zbrati 20 starih milijonov, pa je to za nas preveč — pa tudi to za naš kraj ni malo. Ostalo bo kri- la lokalna skupnost za ceste in SO Ptuj iz presežka sredstev zbranih s posojilom za ceste. Zbiramo tudi pri podjetjih — KK TOZD Goz- darstvo nam bo priskočil na pomoč, GG Maribor TOK Ptuj, verjetno pa bo nekaj sredstev prispeval tudi Mercator-Panoni- ja..." Sicer je pa skrajni čas, da tudi v vaši krajevni skupnosti dobite Anton Galun: „Smo edina krajev- na skupnost v občini brez asfal- ta!" Foto: zk asfalt, čeprav s tem problem ne bo rešen! ,,To je res, začetek pa je. Upamo pa, da bo potem prej pri- šlo do del na cesti Maj- šperk—Stoperce in Stoperce—Ro- gatec. Težave imamo tudi z avto- busnimi zvezami, predvsem s prevozom otrok v osnovno šolo v Majšperk. Avtobus, ki pelje zju- traj ob7,30 je nabito poln, tudi po 70 potnikov je v njem, je premalo. Nekateri otroci pešačijo do Sto pere uro, uro in pol, tako da so precej utrujeni, ko pridejo v šolo. To vprašanje smo poskušali že večkrat rešiti, pa nam še ni uspelo. Upamo, da se bo to uredilo z na- slednjim šolskim letom." Tako žive sedaj krajani Stoperc v pričakovanju prvih del za asfalt- no odejo, ki bo omogočila tej krajevni skupnosti z okrog 700 i prebivalci hitrejšo in modernejšo povezavo z ostaUmi kraji v občini. ___^________ _ N. D.-i Za 90. obletnico novi gasilski avtomobil v okviru praznovanj 90. obletnice PGD Poljčane so pred nedavnim, na posebni svečanosti ob prazniku kra- jevne skupnosti Poljčane, predali svojemu namenu nov gasilski avtomobil kombibus. Člani društva so na to pri- dobitev zelo ponosni, saj je vozilo povezano s prikazom medsebojnega razumevanja krajanov in društva skozi vsa leta delovanja. Novo gasilsko vozilo kombibus so kupili predvsem iz sredstev prispevkov krajanov KS Poljčane, delovnih or- ganizacij, društev in drugih organizacij kot tudi ob po- moči občinske gasilske zveze Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat f EDNIK -13. julija 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Mladi iz tovarne volnenih izdelkov Najboljša mladinska organizacija v združenem delu Ustvarjamo in delamo, sodeluje- 1^,'tekmujemo. iztekla se je akcija republiške Ijonference Zveze socialistične Vidine Slovenije Izbirajmo naj- [J(,ljšo osnovno organizacijo ZSMS ^ XOZD. Akcija je pokazala, da je ,gl(inovalni duh, ki je vladal med j^dimi prispeval dobršen del k višji produktivnosti dela, k racionalnejši porabi delovnih jedstev, k varčevanju z material- om. Zmanjšal se je odstotek izmeta, dvignila se Je delovna disciplina pa tudi aktivnost mladih v delu samoupravnih organov in DPO se je povečala. V ptujski občini smo ocenili kot najboljšo osnovno organizacijo v TOZD osnovno organizacijo mla- dih iz TVI. Radomira Kameža mi je v razgovoru povedala, da so priznanje dobili prav zaradi t^a, ker imajo od 19. marca 1977 mladinsko sobo, ki so si jo sami uredili in opremili; ker izdajajo glasilo, ki ni le glas mladih, ampak glas celotne tovarne in tudi slika dejavnosti izven tovarniškega življenja; ker so aktivni na Športnem področju; ker odlično sodelujejo s planinci planiskega dmštva Majšperk in so z njimi pravzaprav neločljivo povezani; ker so neutrudljivi, aktivni, delavni... Kako je bilo s sobo? Sami so jo uredili, nabavili vso opremo od televizorja, gramofona, plošč,. .. do ostalih drobnarij. Njihovo dejavnost potrjujejo številni pokali in priznanja v stenski vitrini. Vendar jih doseženi uspehi ne uspavajo ampak vzpodbujajo za nove akdje. Na volilno programski konferenci so povdarili številne uspehe in si zadali nove nabge: uveljavljanje in uresničevanje zakona o združenem delu; vsestranska zavzetost pri krepitvi notranjih demokratičnih samoup- ravnih odnosov in delo v družbenopolitičnih organizacijah v TOZDu; uveljavljanje procesa svobodne menjave dela med delavci v materialni in nematerial- ni proizvodnji; še konkretnejše sodelovanje med 00 ZSMS Merinka in MTT ter Majšperk; aktivnost pri uresničevanju delitve po delu; organiziranje in vzpodbu- janje idejnopolitičnega usposablja- nja ter izobraževanje članov v ZSMS; aktivnost pri uveljavljanju sistema usmerjenega izobraževan- je; vzpodbujanje mladih na področju kulture in telesne kultmre; uveljavljanje koncepta ljudske obrambe in družbene samozaščite ter razvijanje revolu- cionarnih tradicij; priprave na mladinske delovne akcije, občin- ske, republiške; študija Edvarda Kardelja „Smeri razvoja sociali- stičnega samoupravljanja; obisk v eni izmed tekstilnih tovarn v Jugoslaviji; še naprej opremljati mladinsko sobo ... Mladi iz Majšperka in iz 5, 10 ali več kilometrov oddaljenih krajev delajo, tudi v lastni družbenopoli- tični organizaciji - ZSMS. Njihovo aktivnost vzpodbujajo tudi akcije kot: nov gramofon, plošče, kuhinjska omarica, šah, nabava Uterature mladincev ... To so akcije, ki jih bodo mladi TVI uresničili v naslednili dneh in znova bodo bogatejši, bolj veseli, ponosni in tudi delavni. Ne bomo se čudih, če bomo tudi v prihodnjem letu lahko zapisali: „Mladi iz Majšperka so najboljši mladinci v združenem delu." N. Topolovec Na volilni programski konferenci so si zadali nove naloge, akcije, da bodo znova uspešni 0 zatoženosti v Mladinski knjigi UČBENIKI - POMEMBNI ELEMENTI V SISTEMU IZOBRAŽEVANJA Ce bi danes povprašali učence in predavatelje, kaj jih v procesu izo- braževanja najbolj moti, bi gotovo dejali: ,,Pomanjkanje učbenikov." Zakaj lahko vsako poletje garanti- ramo, da v jeseni, ko se bodo odprla šolska vrata, vseh učbenikov še vedno ne bo na razpo- lago? Je to postala moda ali celo bolezen? Ni tega nihče kriv, ali bolje rečeno: Ne odgovarja za takšno stanje — pomanjkanje učbenikov — ,,nek" nekdo? V Mladinski knjigi v Ptuju so mi povedali, da manjka za prvi razred še vedno matematika, za drugi raz- red matematika. Izjema je tretji razred osnovnih šol, ki ima na voljo vse pripomočke, učbenike... pa tudi četrti razred je celoten. V petem razreduje ponovno jrečamo s problemom matematike, kateri se pridruži še slovenska jezikovna vadnica. Tudi za šesti razred ni berila, sedmi razred nima knjig in delovnih zvezkov za zemljepis, pa tudi matematika prvi zvezek še manjka. Osmošolci bodo morali počakati še na slovnico, matemati- ko in biologijo. Tudi za srednješolce še ni pre- skrbljeno. Ogromno knjig je sicer že v knjigarnah, precej pa jih je Se vedno v tisku. Prodajalka v Mladinski knjigi mi je dejala: ,,Ni tako hudo kot prej- šnja leta. Nekaj kupijo starši sami, drugje prodajo organiziramo." Prodajali so že na naslednjih šolah: na Osojnikovi šoli v Ptuju, v Gra- jeni, v Lovrencu na Dr. polju in v Dornavi. V Gorišnici bodo proda- jali vse kar otrok rabi za šolo v četrtek 20. julija, v Markovcih 29. julija in v Cirkulanah 12. avgusta. Prodaje se vršijo v času od 8. do 14. ure. Otroci nekaterih Sol lahko v Soli dobijo delovne zvezke in sicer: v Oš Tone Žnidarič, v OS Ivan Spo- lenjak, v 0§ Cirkovce, v Kidriče- vem, v Hajdini, Majšperku, Sto- percah, na Ptujski gori, v Narap- Ijah, Cirkulanah, Zavrču, v Vidmu pri Ptuju, JurSincih, Leskovcu in v Trnovski vasi. Nekaj knjig je povsem novih in io še vedno v tisku, nekaj jih je v ponatisu in oboje lahko pričaku- jemo. Kaj pa s tistimi učbeniki, ki jih ni ne v tisku, ne v ponatisu in ne v prodaji? N. Topolovec Uspeh na ptujskih srednjih šolah Zaprla so se šolska vrata in mnogi so že odšli na počitnice, bodisi v planine ali na morje. Mnogi so odšli brezskrbno, neka- tere pa še čakajo obveznosti v po- čitnicah. Zato smo zbrali nekaj zanimivih podatkov. V vseh prvih letnikih srednješolskega centra je bilo vpisanih 642 dijakov. Pozitivno je izdelalo 482 dijakov, ali 75,1 popravne izpite ima 139 dijakov ali 21,6 padlo pa jih je 21 ali 3,3 o/o. V drugih letnikih je bilo vpisa- nih 559 dijakov, pozitivnih je bilo 429 ali 76,7 %, 129 dijakov aU 21,3 % ima popravne izpite, padlo pa jih je 11 ali 2 V tretjih letnikih je bilo vpisanih 471 dijakov, pozitivno je izdelalo 404 ali 85,8 % dijakov, popravne izpite ima 65 ali 13,8 Vo dijakov, padla pa sta 2 dijaka ali 0,4 Vo. V četrtih letnikih je bilo vpisanih 214 dijakov. Pozitivno je izdelalo 196 dijakov ali 91,6 %, popravne izpite ima 17 dijakov ali 7,9 °Io, padel pa je en dijak ali 0,5 %. Vsega je bilo vpisanih 1886 dija- kov. Uspešno jih je izdelalo 1511 ali 80,1 % dijakov, popravne izpi- te ima 340 dijakov ali 18,0 %, padlo pa jih je 35 ali 1,9 odstotka. V vseh razredih gimnazije splošne smeri je bilo vpisanih 343 dijakov. Uspešno je izdelalo 306 dijakov aH 89,2 "^^o, popravne izpi- ^ te ima 33 dijakov ali 9,6 %, padli/ pa so 4 ali 1,2%. V gimnaziji pedagoške smeri je bilo vpisanih 239 dijakov. Pozitiv- nih je bilo 189 ali 79,1 popravne izpite ima 39 dijakov ali 16,3 %, padlo pa jih je 16 ali 4,6 Na ekonomski šoli je bilo vpisa- nih 323, od tega jih je pozitivno izdelalo 292 ali 90,4 31 diiakov ali 9,6 % ima popravne izpite, pa- del pa ni noben dijak. V UA§ je bilo vpisanih 177 dija- kov, od tega je pozitivno izdelalo 141 dijakov ali 79,7 <>/o, 36 dijakov ali 20,3 % ima popravne izpite, padel pa ni noben dijak. Na poklicni kovinarski šoli je bilo vpisanih 345 dijakov. Pozi- tivno je izdelalo 22^ dijakov ali 64,6 %, 105 ali 30,4 % dijakov ima popravne izpite, 17 dijakov ali 5,0 % pa je padlo. V poklicno šolo za prodajalce je bilo vpisanih 320 dijakov. Uspešno je izdelalo 259 dijakov ali 81,0 popravne izpite ima 58 dijakov ali 18,1 %, padli pa so trije ali 0,9 %. V PAS je bilo vpisanih 83 dija- kov, od tega je pozitivnih 50 dija- kov aH 60,2 33 dijakov ali 39,8 % ima popravne izpite. Poklicno poljedeljsko živino- rejsko šolo je ob^ovalo 56 dija- kov. Pozitivnih je bilo 51 ali 91,1 % dijakov, 5 dijakov ali 8,9 % pa ima popravne izpite. Maturantje so bili nekoliko bolj uspešni. 96 dijakov je opravljalo : maturo, od tega je uspešno opravi- ■ lo maturo 90 dijakov, 6 pa jih ima 'popravne izpite. Nekaj dijakov je bilo oproščenih mature, ker so imeli odličen uspeh. Na polje- delsko živinorejski šoli je bilo 19 maturantov, od katerih so vsi uspešno opravili maturo. Nekateri se bodo morali pač učiti še med počitnicami, ko bodo v času od 20. do 30. avgusta opravljali popravne izpite. Takrat lahko računamo, da bo tudi odstotek uspešno izdelanih še višji. Prav tako je končan že tudi vpis v srednje šole. V gimnazijo splošne smeri bo sprejetih 70 dijakov, to sta dva oddelka. Prav toliko pa jih je sprejetih tudi v gimnazijo peda- goške smeri. Ustanovili bodo tudi nov oddelek matematično-tehnične smeri, katerega bo obiskovalo 35 dijakov. Na gimnaziji je tudi dislociran oddelek šole za medi- cinske sestre Maribor, katerega bo obiskovalo 35 dijakinj. Na ekonomski šoli bodo trije oddelki, katere bo obiskovalo nad 100 dijakov in dijakinj. UAS bo obiskovalo 70 novih dijakov, prav toliko pa jih je sprejetih tudi v PA§. Ustanovljena sta dva od- delka poklicno kovinarske šole s celoletno organizacijo pouka. Šte- vilo učencev v periodični organiza- ciji pouka pa bo točno znano šele septembra po sklenitvi učnih po- godb. Predvidoma bosta tudi dva oddelka kmetijsko-živinorejske šo- le v Turnišču, kjer še vpis ni kon- čan in imajo učenci še možnost, da se vpišejo. Za tiste, ki nameravajo v času šolanja bivati v Ptuju, naj pove- mo, da je v dijaškem domu na vo- ljo še 60 prostih mest. V. Tominc Slovenska Bistrica Prosti čas ob platnu in čopiču Medtem ko so prve pobude organiziranega združevanja likov- nikov amaterjev z območja občine Slovenska Bistrica prišle iz Matične knjižnice Slovenska Bistrica, tukaj so se tudi organizirali, sedaj že dalj časa samostojno delujejo združeni v klubu Uičovnikov. Svoje delovne in razstavne prostore imajo v bistriškem gradu. Klub danes šteje že 23 članov, svoje oblike dejavnosti širi na več področjih, osnovni pa sta likovna vzgoja amaterjev likovnikov in razstavna dejavnost. Ob tem razstavljajo stvaritve članov kluba kot tudi priznanih slovenskih slikarjev, ki kažejo za to obliko sodelovanja zanimanje. Letos so že pripravili eno samostojno razstavo, razstavljali pa so tudi v pobratenih občinah Ptuj in Svetozarevo. Kljub temu, da se pri svojem delu srečujejo predvsem s finančnimi težavami, ki omejujejo hitrejši razvoj na področju še večjega združevanja in izobraževanja likovnih amaterjev te občine, pa imajo za prihodnje obdobje vzpodbudne načrte razvoja aktivnosti. Viktor Horvat — VIDA ROJIC — ] UPORNE[ SLOVENSKE GORICE (56. nadaljevanje) SODELAVCI PARTIZANOV V OBCINI TRNOVSKA VAS Tudi na območju nekdanje občine Trnovska vas (pred vojno Sv. Bol- fenk) so našli partizani več sodelavcev. Občina je zavzemala vasi po griče- vju in po dolini Pesnice. Partizani so se oglašali v Crmlji, Bišu, Bišečkem Vrhu, Ločiču, Trnovski vasi in Trnovskem vrhu. V Trnovski vasi jim je Janez Horvat zgradil bunker za orožje. Svoje oporišče so imeU pri Brunčičevih v Crmlji. V gramozni jami za Brunčičevo *iišo so si uredili bunker za orožje in so se vanj tudi včasih zatekli. V Trnovskem vrhu so se mudili deset do dvajset dni v maju pri Francu ■"Geni Fras. Večkrat so se oglasili pri Slodnjakovih in Geri Vaudovi v Tr- govskem vrhu. Gera je bila mati Matilde Reševe, žene partizana Mirka. Nemci so zaprli že julija 1942 Stanka Slodnjaka (29), Gero Vaudovo (56) ter Brunčičeve. Vaudovo, Slodnjaka in Brunčiča (31) so ustreUli že 30. julija 1942 v Celju, Franca Frasa (29) in njegovo ženo Geno (32) pa 2. oktobra 1942 v Mariboru. Otroci talcev in njihove žene so morah v tabori- la, odkoder so se po končani vojni vrnili na opustošene domačije. Naj na- vedem tu še sodelavce slovenskogoriške čete iz tedanje slovenskogoriške občine KORENA, ki so jo Nemci imenovali Wurz. Pred vojno se je imeno- I^nc Kukovec iz Drbetinec, uslre- 4. novembra i047 v Mariboru Otillja PravdIČ iz Drbetinec, ustr e- Ijena 2. oktobra 1942 v Mariboru Toplakova domačija v Mostfu, partizani so Junija 1942 našli tu svoje opo- rišče vala Sv. Barbara v Slovenskih goricah. Občina je spadala v mariborsko okrožje — levega brega, mejila pa je na ptujsko okrožje. S partizani je tu sodelovala Druzovičeva družina v SELCAH. (V 48. nadaljevanju tega se- stavka je tiskarski škrat nepravilno napisal ime tega kraja; navedel je ime ,,Selnice".) Nemci so ustrelili tri člane Druzovičeve družine julija 1942 v Celju: Gregorja (59), Marijo (58) in njuno hčerko Antonijo (22). PARTIZANSKA OPORIŠČA V OBCINI VITOMARCI Nekdanja občina Vitomarci (pred vojno Sv. Andraž) se je razprostirala po gričevju na levem bregu Pesnice pa tudi po ravnini. Svoje zaveznike so našli partizani v vaseh Drbetinci, Gibina in Vitomarci. V DR- BETINCIH sta Matija in Otilija Pravdič nudila zavetje Lacku aprila in maja 1942. Tu se je mudil nekaj dni tudi Franc Kramberger. Maja je prišel sem na sestanek z Lackom in Krambergerjem Franc Osojnik. Lacko in Kramberger sta se sem zatekla spet julija. Pravidč (27) je bil povezan s Francem Kukovcem (27) in z Vinkom Ju- rančičem (37) svojim svakom iz Debetinec. Oba, Jurančiča in Pravdiča je že jeseni 1941 povezal Lacko v osvobodilni boj. V GlBINl je sodeloval v Osvobodilni fronti Franc Kostanjevec(35), ki je bil do vdora okupatorja župan domače občine. Sodelavec partizanov je postal maja 1942. V VITOMARCIH je delal za partizane Maks Pabst (34), povezan z Jožetom Kocbekom iz Stanetinec. Po bitki pri Mostju so Nemci zaprli v tem predelu najprej Otilijo Prav- dičevo. Bilo je 14. avgusta 1942. Njenega moža so prijeli v začetku septem- bra, ker se je po bitki pri Mostju umaknil iz domačega kraja v Prekmurje. Toda tam so ga prve dni septembra zgrabili orožniki. Ko so zvedeli, odkod je, so ga predali ptujskemu gestapu. Za njim so prišli v zapor Vinko Juran- čič (37), Franc Kukovec (27) in Franc Kostanjevec (35). Maksa Pabsta so zaprli 28. oktobra 1942, ga hudo mucih, kakor tudi vse druge. Ker je vztrajno trdil, da ni sodeloval s partizani, so ga že čez štiri dni poslali na Bori, od tam pa čez nekaj tednov domov. Nemci so jeseni 1942 ustrehli Pravdičevo, Jurančiča, Kukovca in Kostanjevca, Vinko Jurančič je napisal ^ svojcem poslovilno pismo, ki ga hrani muzej NO v Mariboru. V njem seje poslovil od svojih dragih takole: ,,Draga žena, otroci in starši! S tem pismom se poslavljam od Vas za vedno, ker bom čez nekaj ur končal svoje življenje. Prosim odpustite mi vse. Odslej Vam ne morem nič več pomagati. Draga žena, otroke lepo vzgajaj in naj ne pozabijo na mene. Ni se vam treba sramovati, da sem tako končal. Tako končam z misUjo na Vas vse in na to, za kar umiram. Pozdravlja in poljublja vas vse Vaš nesrečni sin, mož in oče." Jurančičevo ženo in dva otroka so Nemci odgnali v taborišča, odkoder so se po osvoboditvi vrnili. PARTIZANSKA OPORIŠČA V OBCINAH JURŠINCI, POLENŠAKIN DORNAVI Ko se je slovenskogoriška četa zadrževala od junija dalje največ v te- danji občini Juršinci (pred vojno Sv. Lovrenc), je imela svoje oporišče naj- prej pri Toplakovih v Mostju, včasih pa tudi v Gaberniku pri Francu Cušu, v Gradiščaku v zidanici Cuša iz Levanjc in v Gerlincih pri Ivanu Kokolu in Lovrencu Cušu. Svoje sodelavce so imeli partizani tudi v sosednji občini Dornava. V občini Polenšak, severovzhodno od občine Juršinci je našla četa so- delavce v Hlaponcih, Polencih, Polenšaku in Preradu. Vendar so se tu par- tizani le redkokdaj ustavili. Po bitki pri Mostju so iz tega predela zaprli Janža Toplaka (33) iz Mo- stja, Ano in Ivana Kokola iz Gerlinec, Franca Klemenčiča iz Polenc, Aiitona Novaka iz Gerlinec, Emerika Tobiasa iz Pacinja in še pet drugih. Ustrelili so Ivana Kokola (33), ki se je udeleževal partizanskih napadov. Njegovo ženo in otroke pa so poslali v taborišča. V občini Dornavi so bili partizani povezani najbolj z Jakobom Tobiasom in Ignacem Zgečem. Tobias je bil žrtev nasilja v ptujskih zaporih leta 1942. Njegovega sina Janeza, trgovskega pomočnika v Rogaški Slatini so ustrelili v jeseni 1942 v Mariboru. Nadaljevanje prihodnjič Ivan Kokol iz Gerlinec, tesen sode- lavec partizanov, ustreijen v Mari- boru 2. oktobra 1942. Lovrenc Cuš (41) iz Gerlinec, ustre- ljen 2. oktobra 1942 v Mariboru. 8 - NAŠI DOPISNIKI 13. julija 1978- TEDNI^ mi BRIGBDIRJI EN DAN BRIGADIRSKEGA ŽIVLJENJA Najprej je na vrsti seveda vstajanje, ki dela marsikomu preglavice, kdo pa je navajen vstajati ob 5.30 zjutraj!? in kaj je potem? Jutranja telovadba seveda, kaj ste pa mislili? A razmigavanje? No, ja tudi tako bi lahko rekli. Drži pa, da tudi to ne obožujemo preveč. Toda kar mora biti pač mora biti. Potem pa seveda umivanje h kateremu spada tudi vse sploSno prerivanje pred umivalniki. Ko pa smo vsi lepo umiti, postelje pospravljene in urejene tudi druge drobnarije, se odpravimo na zajtrk, kamor se nam zelo mudi zaradi izredno pestre izbire: marmelada, salama, margarina, marmelada salama, margarina... Ob tem pa me obhaja bojazen da dobimo bolezen BERI, BERI (KJE IN ZAKAJ SE POJAVLJA UPAM, DA VESTE). No pri zajtrku pa se začne tudi trpljenje in križev pot dežurnih, ki pa se nadaljuje tudi po odhodu na traso. No in potem delamo, dela- mo, pa 5e enkrat delamo, do mali- ce seveda, potem pa zopet delamo tja do ene, ko se stlačimo v avtobuse in se odpeljemo v naselje, od tam pa, se razume, na kosilo. In kaj je po kosilu? Proste aktivnosti, kot na primer: spanje, poležavanje, pa tudi delanje stenčasov, biltenov, pripravljanje za tečaje, pranje, likanje, šivanje in podobno. Pa je že ura pet, ko odidejo tečajniki na tečaje oziroma imamo vsi skupaj predavanja razhčnih vrst. Tako smo imeli npr. predavanje o higieni, o oblikah političnega izobraževanja, ter o resolucijah kongresov. Po večerji pa imamo različne prireditve, nekateri pa se ukvarjajo tudi s prostimi aktivnostmi. Ob desetih pa je na vrsti: TiSiNA!!! In tako dan za dnem, dan za dnem, dan za dnem,... maSa Profesor hoče pred izpitom opo- gumiti študente: — „Na izpitu je kakor v gledali- šču in vi ste igralci." — „Sijajno, takoj pokličem šepetalca!" Mladinske delovne akcije Zadnji kongres ZSMS je postavil temelje za ponovno organizirano delovanje mladine na področju prostovoljnega dela. Z jasnimi sta- lišči in idejami ter programskimi osnovami je dal osnove za dolgoro- čno, načrtno delovanje na tem po- dročju, ki postaja sestavni del delo- vanja mlade generacije v vseh sredi- nah ob upoštevanju družbenopoh- tičnih, idejnih in vzgojnih momen- tov, ki poleg solidarnosti predstav- ljajo osnovna merila in cilje za or- ganiziranje mladinskih delovnih akcij. V tem obdobju lahko zagotovo trduno, da smo dosegli popolno afirmacijo prostovoljnega dela v vseh sredinah, kar nam poleg udeležbe na zveznih in republiških akcijah dokazuje vse večje število lokalnih delovnih akcij, katere or- ganizirajo v vse večjem številu OO ZSMS v KS in v TOZD. Čeprav se je s prostovoljnim delom mladih v občini Dravograd pred leti zgradilo vrsto objektov, pa smo vendarle v nekakšnem predahu na področju prostovoljnega dela mladih, inten- zivneje začeli delovati po letu 1974. Od leta 1974 dalje so mladi po- novno začeli sodelovati na republiš- kih in zveznih delovnih akcijah in prav tako ponovno organizirali lo- kalne in občinske delovne akcije. V letu 1974 je okoli 14 mladih iz naše občine sodelovalo na mladinski delovni akciji Kozjansko 74. V letu 1975 je sodelovalo 25 članov ZSMS na akciji Suha krajina 76 in Ca- čak—Požega 76. V letu 1977 40 čla- nov ZSMS na akcijah Slovenske gorice 77 in Beograd 77, v letu 1978 pa se udeležuje iz naše občine 80 članov ZSMS na akcijah Slovenske gorice 78, Beograd 78 in Samac— Sarajevo 78. V sestavi naše brigade se vsako leto akcije udeležijo tudi mladi s pobratene občine Lučani. Vse bri- gade, katere so sodelovale na zvez- nih in republiških akcijah, so za- stopale našo občinsko konferenco ZSMS zelo uspešno. Vsi ti uspehi, kiso bili doseženi so plod načrtnega in trdnega dela, v katerega so ude- leženci akcij zavestno vložili svoja prizadevanja. Brigadirji MDA, Franjo Golob, Dravograd Prve ure, prvidnevi Prve ure, prvi dnevi, delali smo vsi zagnano, iulje smo dobili, šteli smo jih neprestano. Jarke hitro smo kopali, ker med seboj smo tekmovali. Hitro lačni smo postali, teiko smo ie na malico čakali, po malici smo si novih moči nabrali. in neutrudno smo naprej kopali, da bi normo izpolnili. Vsi smo se trudili da sloini bi še bolj bili, čim več in hitreje naredili, normo hočemo preseči, samo zato, da bomo še bolj veseli. SRECA NA TRASI Kaj je največja sreča, ki te lahko doleti na trasi? Če s krampom udariš po nogi (AUUU) in ugotoviš, da ni tvoja! Aljana Grošelj Ljubezen Kaj pomeni ta beseda? Veselje, srečo, smeh — seveda Ne, to je trpljenje — jok, da, to je bolečina — stok. Želim spoznati ljubezen, želim da bi bil fant z menoj srečen. Zakaj je ljubezen minljiva? Zakaj je le v spominu večno živa? Kdo je kriv, da ni več lepih noči sto in sto vprašanj te na koncu muči, a nihče ne ve odgovoriti nanje. En dan ljubezni žulje gledaš in sam sebi se smiliš. na pisarno svojo misliš in zopet sonce te obsije ter ti novo voljo vlije. Dva pogleda v srcih skrita, pri kosilu se zgubita. Po kosilu pa spet muka saj največja harabuka nastane le takrat, ko želiš zaspat. Na predavanjih si ves jokajoč, ker nobeden ti ne reče lahko noč. A po večerji veselja konca ni, saj se lunca prebudi. Po grmov jih in po klopcah vse povsod so srca skrita, a nad njimi le bedita pesem in ljubezen zlita. TiSiNA kakor grom udari, in vse živo spat se spravi. A le nekatero grešno lice, skrije se in spanje šprica. Pa dežurni meč pograbi in v vojsko se odpravi, da okrog naselja ubije, vse te skrite hudobije. Zjutraj spet je muka vstati in na traso se podati kjer lopata, kramp te čaka, ker največja sta junaka. BRIGADIRJI Minilo je leto dni, odkar se je slišala po gričevnatem svetu brigadirska pesem, ki nas je med delom poživljala in nam dajala novih moči. VRNILI SMO SE. Brigada Srečka Kosovela, ki je v prejšnjem letu 1977 dosegla izred- ne rezultate, trak akcije, najboljša brigada v izmeni, se je vrnila, da dokaže svojo socialistično zavest, predvsem pa mladinsko ter opravičimo zaupanje, ki smo ga dobili od OK ZSMS Sežana. V letošnjem letu nastopamo na akciji nekoUko mlajši, zato bo potrebno vložiti veliko truda, da bi dosegli rezultate podobne lanskim. Mladost zahteva od nas, da s« bolje izkažemo na tistih področjih kjer ni potrebna samo mo{, Interesne dejavnosti moramo razviti do najvišje možne mere Prav tu moramo pokazati, kaj sme se naučili v naših osnovnih organizacijah, društvih, združe- njih. Prvi dnevi niso ravne vzpodbudni, potrebno bo resneji pristopati, k zadanim nalogam ii jih dosledneje izpolnjevati. Prav sleherni brigadir mora izkazati v« svoje sile, da bi lahko dostojne zastopali našo OK ZSMS in ime brigade, ki si je v prejšnjem letu priborila toHko priznanj. Želim si, da bi bile te črne domneve kaj kmalu ovržene in bi dosegli zastavljene cilje. ^ Komandant in brigadir složno kopUeta kanal in najdeta skrinjo polno denaija. Brigadir: Kaj bova z denaijem? Komandant: Razdeliva si ga! Brigadir: Kako pa? Komandant: Bratski! Brigadir: ?! Ne, ne, ampak polo- vica — polovica. Karii Sončni mrk študij s področja teorije infor- macij 1. Direktor tovarne tehnične- mu direktorju: ,,Jutri ob 9.00 uri zjutraj bo sončni mrk, česar prav gotovo ne vidimo vsak dan. Zato poskrbite, da se vse osebje zbere v civilnih oblekah na tovarniškem dvori- šču. Med opazovanjem mrka bom jaz osebno dajal pojasnila. Ce pa bo deževalo, ne bomo kaj prida videli in osebje naj se zbere v jedilnici." 2. Tehnični direktor obratovo- dji: ,,Po nalogu direktorja bo jutri ob 9.00 uri sončni mrk. Ce bo de- ževalo ga v civilnih oblekah ne bomo videli na tovarniškem dvo- rišču. Videli ga bomo v jedilnici. Torej nekaj kar ne vidimo vsak dan." « 3. Obratovodja poslovodji: ,,Po nalogu direktorja bo jutri ob 9.00 uri izveden v jedilnici sončni mrk v civilnih oblekah. Direktor bo odredil ali bo deževalo ali ne. Torej nekaj take- ga kar ne vidimo vsak dan." 4. Poslovodja preddelavcu: ,,Ce bo jutri v jedilnici deževa- lo, česar ne vidimo vsak dan, bo ob 9.00 uri direktor v civilni oble- ki mrknil." 5. Preddelavec kolegom: ,, Jutri ob 9.00 uri naj bi naš di- rektor mrknil. Skoda, da kaj takega ne vidimo vsak dan." Slovenska Bistrica Prijateljstvo sklepa roke v času od 22. junija do 9. julija 1978 je 18 najboljših pionirjev, delegatov osmih pionirskih odre- dov iz občine Slovenska Bistrica, skupno z dvema mentorjema, v gosteh pri svojih vrstnikih v pobrateni občini Svetozarevo. Pionirji bistriške občine so prvi dan obiskali občinsko središče Svetozarevo, kjer so jih sprejeH najvidnejši predstavniki družbeno- političnega življenja kraja in občine, kot tudi vrstniki, pionirji, od katerih mnogi so si že kar pravi znanci, saj jim je to že peto zaporedno srečanje, od tega tretje v Svetozarevu. Že naslednji dan so pionirji bistriške občine, skupno s svojimi vrstniki iz Svetozareva odpotovali v obmorski kraj Buljarice v Črni gori, kjer imajo pionirji svetozarevske občine svoje letovi- šče. Tukaj bodo gostje in gostite- lji, skupno preživeli večji del srečanja. Vrnili se bodo zopet v Svetozarevo, kjer jim bodo doma- čini najprej razkazali znamenitosti občine in še posebno spominska obeležja NOB, nato pa bodo gostje svojih prijateljev, domačih pionirjev na njihovih domovih. Doslej so se pionirji pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo srečali že petkrat, od tega trikrat v Svetozarevu in dvakrat v Slovenski Bistrici. Že prve dni januarja prihodnje leto pa bodo prišli pionirji svetozarevske občine tretjič v bistriško občino, in to na zimske počitnice. Sodelovanje pionirjev obeh občin, ki poteka v okviru občins- kih organizacij ZPM ima že vse večje obsežnosti, saj obstoja že daljši čas tesno sodelovanje med osnovnimi šolami Slovenska Bistrica, Poljčane in Oplotnica s tremi šolami v občini Svetozarevo. Viktor Horvat Pot po Jugoslaviji Dijaki tretjih letnikov srednjih šol se vsako leto odpravijo na že tradi- cionalni maturantski izlet. Tako je bilo tudi letos. Pot nas je vodila skozi vso Jugoslavijo, zato je bilo tudi s pripravami veliko dela. Rešiti je bilo treba vrsto problemov, med njimi tudi ucnarne. Vendar pa se tretji letniki gimnazije nismo mogli zediniti glede proge. Zato sta dva razreda izbrala nekoliko drugačno pot in krenila na pot tudi dva dni prej. 24. junija smo se dijaki treh razredov, en splošen in dva pedagoška, zbrali na avtobusni postaji. Kljub zgodnji uri je vladalo med nami veselo razpoloženje. Z avtobusi smo okrog pol petih krenili proti letališču v Za- grebu. Od tam smo do Beograda nadaljevali vožnjo z avionom. Mnogi iz- med nas so se prvič dvignili v zračne višine, to je bil zanje že prvi veUk doživljaj. Po približno petintridesetih minutah smo nekaj minut pred osmo pristaU v našem glavnem mestu Beogradu. Na letališču sta nas ča- kala avtobusa in vodiča. Ves dopoldan je bil namenjen za organiziran ogled. Brez besed smo poslušali besede vodiča, ki nam je spretno pripove- doval o vseh znamenitostih glavnega mesta. Povzpeli smo se tudi do Ava- le — spomenika Neznanemu junaku. Popoldan je bilo prosto in namenje- no za individualne oglede. Lepot ni mogoče izraziti z besedami. Ta čas pa se je v Beogradu tudi končal XI. kongres ZKJ. Zato je bilo mesto v eni sami zastavi. Prenočili smo v hotelu Sumadija. Drugo jutro nas je pot vodila naprej do Titograda. Vozili smo se z vla- kom po progi Beograd—Bar. Veliko bi lahko napisala o tej progi, vendar naj omenim samo nekaj značilnosti. Zamisel o povezavi Beograda z Ja- dranskim morjem je stara že več kot 120 let. Vendar proge zaradi poli- tične situacije na Balkanskem polotoku niso mogH zgraditi. Zgrajeni so boli le posamezni odseki, celotna proga pa je bila odprta 29. maja 1976. Proga Beograd—Bar je dolga 476 km, od tega 301 km na ozemlju SR Sr- bije in 175 km na ozemlju SR Črne gore. Od 476 km proge se 114.437 metrov nahaja pod zemljo v 254 tunehh, med njimi je najdaljši Sozina 6970 m. Na progi je 234 mostov, najdaljši med njimi je Mala reka 498 m. Največja nadmorska višina na progi je 1032 m. Po teh podatkih lahko sklepamo, da je vožnja po progi polna zanimivosti. Proti večeru smo pri- speli v Titograd, kjer smo prespali v hotelu Črna gora. Tretji dan nas je pot vodila z avtobusi do Cetinja, Lovčena in Njegoša. V Cetinju smo si ogledali mnoge zanimivosti, med njimi državni muzej, državni arhiv, mavzolej Vladike Danila... Pot nas je vodila naprej do Njegoševega mavzoleja, kjer smo se slučajno srečah z ostalima razredo- ma. Nato smo nadaljevali pot proti Boki Kotorski. Cesta nas je vodila po Črnogorskih gorah. Premagati smo morali okrog 25 vzpetin. Na teh viši- nah je zamrla pesem, brez besed smo zrU v prepade pod nami in občudo- vali spretnosti črnogorskih šoferjev, ki so med najboljšimi šoferji v Jugo- slaviji. Naš vodič si je prizadeval, da bi nam povrnil dobro voljo, vendar mu to ni uspelo vse dotlej, dokler nismo prišli v dolino. Proti večeru smo prispeli do hotela Plat, nekaj kilometrov pred Du- brovnikom, kjer smo prenočili. Naslednji dan je bil namenjen za kop.-jnje v morju, vendar nam je vreme zagodlo. Vroči dnevi so se čez noč spreme- nili v deževen dan. Žalostno smo pogledovali na sinjino morja, ki je samevalo v dežju. Najpogumnejši so popoldan odšli v Dubrovnik. Mnogi so si želeli, da bi bilo naslednji dan lepo, ko se bomo vozili z ladjo. Mnogi so razmišljali o tem, kaj vse smo že videh in kaj bomo še videli. Nestrpno smo čakali prihodnjega jutra, ko se je sonce prikazalo iznad gora. Zjutraj smo odšh v Dubrovnik na organiziran ogled starega dela mesta, nato pa smo odšli do luke Gruž. Z ladjo smo se vozili od Dubrovnika do Splita. Sonce in mirno morje sta nas spremljala vse do Splita, kamor smo prispeli okrog pol sedmih zvečer. Na ladji, sredi širnega morja, prav tako ni manjkalo pesmi in do- bre volje. Pluli smo mimo mnogih otokov in lepot naše domovine. Večja otoka sta Korčula in Hvar, kjer je ladja zaplula v pristanišče. Do odhoda vlaka smo se razkropili po mestu in vsak po svoje občudovali njegove lepote. Težko nam je bilo, ko smo zapuščali mesto, saj je bil pogled na Split v noči enkraten doživljaj. Vožnja nas je začela uspavati in mnogi med nami smo prespali večji del poti od Splita do Zidanega mosta. V Zi- danem mostu smo prestopih in nadaljevali vožnjo do Pragerskega in naprej do Ptuja. Tako je bilo naše potovanje zaključeno. Vse dni nas je spremljala pe- sem, ki je ni nikoli zmanjkalo. Dnevi so minevali prehitro, zmanjkalo nam je časa, da bi si lahko ogledali vse znamenitosti. Včasih je bil morda program malo prenatrpan, kajti stvari je bilo toliko, da smo jih komaj dojemali. Kljub temu je bilo lepo in mislim, da ni bilo nikogar med nami, ki bi si ne želel še enkrat na tak način prepotovati naše lepe domovine. V. Tominc Še skupni posnetek za spomin na maturantski izlet. fSDNIK -13. julija 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 USPEŠNO DELO TABORNIKOV LACKOVEGA ODREDA Qt) zaključku šobkega leta se .fljuje tudi vsakoletni program : la marljivih in delovnih taborni- L Lackovega odreda na osnovni LjT. 2nidarič — Ptuj. •^Lispešno je bilo delo 20 vodov z A 200 aktivnimi medvedki, če- ujiicami, taborniki in tabornicami, ^ so v preteklem letu osvajali t^rniške veščine, se udeleževali ^ftov v kraje NOB, sodelovali v ^(lodu v Kidričevo in ,,Ob žici J^upirane Ljubljane", ob tem pa ,j pripravljali na taborniška 'jljniovanja. Marljivo in vestno jjlo se je obrestovalo saj so j^agali na občinskem tekmovanju ,jf se udeležili področnega Ijljniovanja v Makolah s taborniki jj tabornicami, ter v Mariboru z uedvedki in čebelicami. Uspešne bile 4 ekipe Lackovega odreda, ^ so pridobile pravico nastopa na jjldjučnem repubhškem tekmova- jju skupno z 1 ekipo iz Makol ter J ekipami iz Maribora. Pripadniki Lackovega odreda so , Tacnu pri Ljubljani dosegli naslednji uspeh: čebelice 3. mesto, ml. taborniki 4. mesto, ml. tabornice 5. mesto in st. tabornice 5. mesto v zelo močni konkurenci ekip iz 10 območij SRS. Tekmova- nje je bilo pod pokroviteljstvom generala Jerkiča v šolskem centru republiškega sekretariata za notra- nje zadeve. Vsi navzoči taborniki ter uprave odredov pa so bile seznanjene z novimi pravili, ki dajejo večji povdarek taborniškim veščinam in bodo veljale v prihodnje na taborniških tekmovanjih. Za uspešen nastop ekip Lackovega odreda pa imajo ned- vomno zasluge marljivi in delovni vodniki, ki so skozi vse leto delali kakor tudi Marija in Ivo SumandI kot mentorja odreda. Uprava odreda je skrbela tudi za vzgojo kadra in tako gre h koncu vodniški tečaj in bodo svoje znanje pokazali na zaključnem izpitu na letnem taborenju. Skupno s SLO so bila organizirana predavanja iz orien- tacije, ki se jih je udeleževalo 20 vodnikov in zaključili I. del tečaja. Ob uspešni in delovni sezoni pa odhaja 105 medvedkov in čebelic na letno taborenje ob morje v Kaštel Kambelovac, kjer si bodo nabrali novih moči za naloge, ki jih čakajo v novem šolskem letu. anc Košarkarski tabor v Ptuju Trenutdc med vadbo foto D. Klajnšek Pretekli teden ie bil od ponedeljka do petka v Ptuju košarkarski tabor najmlajših igral- cev in igralk. Pod vodstvom vaditeljev, ki jih je sedaj v košarkarskem klubu Drava 17, so se mladi iz petih in šestih razredov osnovnih šol ptujske občine spoznavali z načini vadbe in tehniko te atraktivne igre. Tabor, Sd je sodil v okvir načrtnega dela z mladimi v SR Sloveniji, je koristil ako igralcem kot tudi strokovnja- bm, ki so na seminarju l»idobljeno znanje koristno upo- rabili pri praktični vadbi. Sodelo- valo je 22 mladih, 10 deklet in 12 fantov. L k. Podelili pokale Zveza telesnokulturnih organi- zacij občine Ptuj je podelila pokale zmagovalcem v občinskih nogometnih ligah, prejele so jih ekipe: Aluminij za osvojeno prvo mesto v A-s)cupini, Slovenja vas za osvojeno prvo mesto v B-skupini in Mladinec za osvojeno prvo mesto v C-skuginL Ob tej priložnosti se je končalo triletno obdobje dela tekmovalne komisije, ki je z veliko uspeha vodila tekmovanje v občinski nogometni ligi. Komisija se je srečevala z različnimi problemi, nedisciplina igralcev in občinstva, neurejena igrišča in seveda ne smemo pozabiti sodnikov. Predsednik tekmovalne komisije Franjo Rumpf je dejal: ,,V občinskih ligah je bilo veliko stvari, ki ne sodijo na nogometna igrišča in ob rob nogometnega igrišča. Srečevali smo se s pretepi, nzičnimi napadi na sodnike. Posledica tega je nekaj doživljenj- skih diskvalifikacij. Mislim, da smo delo dobro opravili, saj smo uspeli tekmovanje v občinskih ligah privesti do konca." Vefiko govora je bilo o sodnikih, sodniški organizaciji in o fizičnih napadih na sodnike. O tem je Franjo Rumpf dejal: „Glede spdiške organizacije pa takole! Ce se ne mislijo organizirati in delati zares tako kot je treba, naj razpuste organizacijo ali p,a naj prepuste delo drugi sodniški organizaciji. Sicer je celoten nogomet v ptujski občinski ligi v podobnem položaju kot ves nogomet v republiki. Na koncu bi se v imenu tekmovalne komisije zahvalil klubom in vsem tistim, ki so s svojim delom kaj pomagalL Ob tej priložnosti bi zaželel^ veliko uspešnega dela novim članom tekmovalne komisi- je." Danilo Klajnšek Rokometni turnir v počastitev meseca mladosti v mesecu juliju je ZMS Ptuj v počastitev meseca mladosti organi- zirala rokometni turnir za prehodni pokal. Na tem tekmovanju so sode- lovale ekipe: Gimnazije Dušana Kvedra, Ekonomska srednja šola. Izbira ter šolska ekipa iz Juršincev, okrepljena z mladinkama Marico Čuš in Manico Rižnar. V prvem polfinalnem srečanju je ekipa iz Juršincev popolnoma nad- igrala ekipo gimnazije in zmagala z rezultatom 8:4. Zadetke za Juršinci so dosegle: Klajžer K. 4, in Cuš M. 4. Zadetke za gimnazijo pa so do- segle Krajnc S. 3 in Novak S. 1. V drugi polfinalni tekmi je ekipa Izbire izločila po dveh podaljških ekipo ESS z rezultatom 7:5. V finalu je ekipa Juršinc visoko premagala ekipo Izbire, z rezulta- tom 26:7. Zadetke za zmagovalke so dosegle: Holc 2, Rižner 1, Kme- tec 1, Klajžer 10 in Cuš 12 zadet- kov. V ekipi Izbire pa so bile naj- uspešnejše Milojka Mere, ki je do- segla 5 zadetkov in Silva Hojnik 2 zadetka. Slavka Cafuta Študenti na igrišču Pretekli torek je bilo na stadionu v Ptuju letos že tradicionalno športno srečanje ptujskih študen- tov. Študenti mariborskega in ljub- ljanskega dela kluba so se pomerili v košarki in malem nogometu. Pre- senetljivo bojevite so bile ženske, ki so na gorečo željo kolegov odigrale prvo nogometno tekmo v zgodovini KP§. Ker odziv navijačev po njihovi oceni ni bil zadovoljiv, bolj so namreč častili ženske obline kot športne sposobnosti, so se jim štu- dentke maščevale z rezultatom 0:0. Tudi sodnik, tako so mi zaupale, je podlegel čarom deklet mariborske- ga dela in bil baje močno pristran- ski. To spominja na pregovor: Vsak izgovor je dober... Kljub nekoliko vzvišenemu pritisku nogo- metašic pa se je vroča kri kmalu pomirila in ni bilo izgredov. Tudi študentje so zaigrali nogo- met. Tolike elegance kot ženske na igrišču sicer niso pokazali, bili pa so zato uspešnejši v golih: maribor- ski del je premagal ljubljanskega z rezultatom 12:2. Ker mora biti pisec prav tako kot sodnik nepri- stranski, se bom komentarja o tej temi rajši vzdržala. Za krepek poraz v nogometu so se študenti ljubljanskega dela oddolžili z zma- go v košarki. Vsaka ekipa je torej dosegla eno zmago in tako se je športno srečanje študentov konča- lo. Zakaj, kaj in kdo je zmagal kmalu ni bila več osrednja tema pogovorov. Skupaj smo se odpra- vili na piknik ob Dravi. Tod je bilo zanimanje usmerjeno na roštilj in pivo, vendar posameznikom nogo- met ni in ni dal miru. Travnik so spremenili v igrišče, od nekod pri- nesli žogo, vendar jim na odkrit in malce privošCljiv ženski posmeh ni in ni uspelo igrati nogometa. Žoga 'e bila več v koprivah kot na igri- šču, igralci pa več na tleh kot na no- gah. Čeprav družba komarjev in vsiljivega, za ta letni čas premočne- ga vetra ni bila zaželjcna, še manj pa prijetna, smo na pikniku vztra- jali do večera in ga zaključili s pesmijo. V. K. Ekipa Sovei^ vasi Velik uspeh Nogomet je zelo priljubljena športna panoga tudi v naši občini. Dokaz za to je 25 ekip v treh občindcih ligah. Nekaj ekip pa je še v nastajanju. Ekipa Slovenja vasi je postala prvak v B-skupini občinske nogometne lige in si s tem pridobila pravico nastopa v najkvalitetnejši skupini. Leta 1975 so ustanovih nogometni klub in pričeli s tekmovanjem v C-skupini. V naslednji tekmovabii sezoiii so se uvrstili v B-skupino in letos postali prvaki te skupine Ekipa Slovenja vasi je zasluženo postala prvak B-skupi- ne, to pa zato, ker so skozi vso sezono igrali zelo dobro. Odločil- nega pomena je bila želja po uspehu in napredovanju, ter občinstvo. Namreč, le redko—kje srečamo v rekreacijskih ligah toliko občinstva, kot v Slovenja vasi. Ekipo Slovenje vasi sestavlja- jo pretežno fantje iz Slovenja vasi. Trener je Alojz Podhostnik. V kratkem razgovoru mi je povedal, da jih pestijo različni problemi. Skoraj vedno se zatakne pri finančnih problemih, prav tako igrišče ni v najboljšem stanju, v načrtu pa imajo tudi gradnjo slačilnic. Z malo dobre volje m potrpljenja bodo zmogli tudi te stvari. V Slovenja vasi so prepričani, da ne bodo »plesali" samo eno leto, marveč bodo ostali v najkvalitetnejši skupini. Po igrah sodeč, ki so jih do zdaj prikazali jim bo nedvomno uspelo, da bodo ostali v A-skupini. D.Kl^nšek lO.membrialni turhir Darka Arnuša Prvo mesto za veterane v Gorišnici je bil pred kratkim 10. memorialni turnir v spomin Darka Arnuša. V malem nogometu se je pomerilo kar 16 ekip, ki so bile razdeljene v štiri četrtfinalne skupine. Ptvi dve sta se uvrstili v polfmalni skupini. V prvi so zmagali veterani pred Dornavo, Budino in Bresnico, v drugi pa Gorišnica B pred Markovci, Har- dekom in Mezgovci. V srečanju za tretje mesto je ekipa Dornave premagala Markovce s 4:2. Za prvo mesto sta se pomerili ekipi vetera- nov in Gorišnice B. Po podaljšku so zmagali veterani s 4:3. Največ zadetkov so dosegli Vrabl (Markov- ci) in Podplatnik (Gorišnica B) po 12 ter Valenko (Gorišnica B) in Klarič (veterani) po 10. Turnir so uspešno izpeljali člani TVD Partizan Gorišnica. L k. JURŠINCI Mladi šahistki v ŠK ,4zbira" Ptuj Priznanja najboljšim Ob zaključku šoL leta, je ŠŠD Sloga Juršinci proglasilo najboljše športnike in športnice leta ter jim podelilo priznanja in nagrade. Za najboljšo športnico je bila izbrana Jasna Pavlin, učenka 8. razreda, kije postala slovenska prvakinja v šahu in bila uspešna v atletiki in v rokometu. Druga je Lidija Horvat, ki je na rep. prvenstvu v šahu osvojila 3. mesto in bo skupaj z Jasno Pavlin zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu v Jajcu. Tretja pa je Marjana Grasič, ena najboljših vratark v Sloveniji. Pri fantih je dobil največ glasov U-letni Samo Bezjak in postal športnik leta, za odlične rezultate v šahu. Drugo mesto je osvojil Janko (Jsterc, uspešen pri strelskem krožku in dober organizator. Tretji pa je bil Jože Mesaric, prav tako dober šahist. Razen navedenih so dobili priznanja tudi posamzeniki, ki so se izkazaU v atletiki, no^metu, rokometu in šahu: Branko Matjašič, Ivanka Žnuderl, Darinka Ceh, za šahovske dosežke; Dragica Holc, Stanko Križan, za dosežke v atletiki; Ivan Ceh, Franc Horvat za dobre rezultate pri nogometu in Helena Kmetec, Katica Klajžer in Marjana Rižner, za dobre rezultate v rokometu. Na slovesnem zaključku je ravnateljica šole izročila spominski darili Jasni Pavlin in Lidiji Horvat za izjemne dosežke v šahu. S. C. Veliko uspehov šolsko športno društvo na ptuj- ski gimnaziji je leto 1977/78, zaključilo več kot uspešno. Z delom so pričeli takoj, ko se je začel pouk. Delovali so v krožkih in sekcijah, ki so jih dijaki vodili sami. V jeseni so izvedli tekmova- nje razrednih reprezentanc v roko- metu, skozi zimo je potekala košar- karska liga. Gimnazijci so se udeležili tudi veliko tekmovanj, s katerih pa so se le poredko vrnih praznih rok. Osvojili so številne naslove občin- skih prvakov, na pr. v rokometu, košarki, atletiki in gimnastiki. Pri drugih športih pa so bili vselej pod vrhom. Zavzeto delo je rodilo sadove. Na popularizaciji športa so veliko narediU, vendar je vključe- nih v delo §SD še premalo učencev in učenk. Veliko oviro pri udejstvo- vanju v športnih krožkih predstav- lja dvoizmenski pouk. Veliko športnikov je tudi vozačev in ti ne morejo sodelovati na vseh trenin- gih. Težko je bilo izbrati tudi ter- min vadbe. Na treningih so se le redko zbrali vsi člani sekcije. Ker pa po večini vsi nastopajo v kakšnih klubih in jim potem ni bilo težko nastopiti v ekipi. Gimnazija je skupaj z ZTKO pri- pravila rokometni turnir, na kate- rem so sodelovale gimnazije iz Ljutomera in Murske Sobote. Takšni turnirji so nedvomno potrebni, saj služijo za primerjavo kvalitete športa na ptujski gimna- ziji z drugimi šolami. Sedaj se nam- reč končajo tekmovanja na nivoju občine, tako da srednješolci nimajo priložnosti meriti moči v višji ravni tekmovanja. V pravkar minulem šolskem letu je SŠD na ptujski gimnaziji doseglo lepe rezultate. Ce bodo delali tako kot doslej, bodo uspehi še boljši. ____ D. Klajnšek MALI NOGOMET V MARKOV- CIH Pokal za Kovinarstvo Cvetko Mladi v Markovcih so v počasti- tev letošnjega Dneva borca pripra- vili turnir v malem nogometu z udeležbo 12 ekip. V finalu so se pomeriU Nova vas, Disco Puh in Kovinarstvo Cvetko. Rezultati: Nova vas - Disco Puh 2:0, Kovinarstvo Cvetko - Nova vas 3:1 in Kovinarstvo Cvetko - Disco Puh 2:0. V zmagovalni ekipi so nastopih Klarič Ogrizek, Zgeč, Skok, Polajžar, Spehar in Janjanin, ki je bil tudi najuspešnejši strelec turnirja. l.k. Teniški turnir Teniški klub Ptuj je letos orga- niziral že drugi turnir. Pri posamez- nikih se je turnirja udeležilo 16 tenisarjev. Vrstni red pa je bil naslednji: Marjan Rola, Marjan Ratajc, Konrad Horvat, Ervin Mavric, Branko Petek, Branko Vukasovič itd. Pri dvojicah je v tekmovanju sodelovalo 7 parov. Vrstni red pa je bil naslednji: Vobner—-Ratajc, Rola—Vukasovič, Horvat—Radu- lovič. V Ptujskih toplicah pa bo 16. in 17. julija pokalno prvenstvo Slove- nije za člane. D. Klajnšek MLADINa PROSTOVOUa SO HEKMOVAU Ptujčani tokrat tretji Občinski štab TO Ljutomer je v soboto, 1. julija pripravil že 4. tra- dicionalno srečanje mladincev pro- stovoljcev v enotah TO vzhodno- štajerske pokrajine. V preteklih le- tih so imeli največ uspeha ptujski tekmovalci, saj so dve leti zapored bili zmagovalci srečanja. Svoje spretnosti so mladinci prostovoljci merili v streljanju, spoznavanju orožja, razstavljanju in sestavljanju orožja, plezanju po vrvi, metanju bombe, testiranju in orientacijskem pohodu. Snov te- stov je zajemala poglavje iz Karde- ljeve študije in resolucije 8. kon- gresa ZKS. Skupaj je tekmovalo 10 ekip. Po seštevku vseh rezultatov iz posameznih disciplin tekmovanja so Ptujčani zasedli tretje mesto. §e največ uspeha so imeli v disciplini plezanje po vrvi in metanju bom- be; v obeh disciplinah so se uvrstili na sam vrh. Tekmovanje mladincev prosto- voljcev je potekalo v znamenju praznovanja dneva borca. Orga- nizator je tekmovanje vzgledno pripravil tako, da so se tekmovalci zadovoljni razšli. MG MOTOKROS Velik uspeh IVlirana Šegule V Radovpci je bilo 7. julga 1978 republiško prvenstvo v motokrosu 50 ccm. N^večji uspeh, prvo mesto, je dosegel mladi tekmovalec AMD Ptuj Miran Šegula, kar je za tekmovalca, ki se komaj tri mesece ivarja z motokrosom nedvomno velik uspeh. Tudi ostali naši tekmovalci so nastopili, vsi so dosegli točke. Darjan ^esergak je bil en^sti, Mi^a Kovač petnžgsti in Zoran Krajnc šestn^sti. 1^0 je do sed^ največji uspeh mladih Ptujčanov. V dcupnem sešte>ieu so ^n Šegula med vožnjo ''^ipno drugL Smolo je imel samo Damir Prstec, ki mu je že na treningu "^jal motor in na dirki ni mogel nastopiti. Proga je bila suha, dobra za vožnjo, razen enega dela, kije zaradi 'stalne vode zelo blaten. Dirka je bil zelo zanimiva, od začetka do ''Oca. Bilje srdit boj med Tržičanom, Dovžanom in Ptujčanom Šegulo, zidarje na koncu z dobro vožnjo zmagal Šegula. Organizator se je za razliko od dosedarijih dirk zelo potrudil. Pred je nagradil Mirana Šegulo kot najml^šega tekmovalca. Zelo '''Zorno, vendar redko vidno. h Kot smo v prejšnjem Tedniku lahko prebrali, naši tekmovalci (razen *senjaka) ne smejo nastopati na državnem prvenstvu, ker so premladi. . Velik uspeh Segule in na splošno vseh premlade ekipe AMD Ptuj je ^ misliti organizatorjem in delegatom AMZJ, da je res nelogično, da *o kvalitetni tekmovalci ne bi smeh nastopati na državnem prvenstvu. ^ nek^ republiških dirk je premalo, da bi tekmovalci lahko kvalitetno ^Predovali in pc^azah vse kar zmorejo. Besedilo in posnetek: Bojan Rode Seja medobčinskega sveta SZDL v Ormožu Evidentiranje kandidatov v pravosodju Predsedniki OK SZDL iz Ormoža, Maribora, Lenarta, Slo- veijske Bistrice in Ptuja ter Stane Gavez, predsednik medobčinskega sveta SZDL so se tokrat sestali v Ormožu. Beseda je tekla predvsem o evidentiranju za najodgovornejše funkcije v pravosodju, ki bo pote- kalo vse do konca avgusta. Medobčinski svet ZK v maribor- ski regiji je evidentiranje že zaklju- čil in tako je za predsednika višjega sodiSča bil predlagan Branko VizoviSek, za predsednika temelj- nega sodiSča pa Jože Vidovič. V naši regiji bo temeljno sodišče pokrivalo 9 občin in imelo 6 enot v katerih bo predvidoma zaposlenih 87 sodnikov in 1100 sodnikov porotnikov. Za temeljno sodišče v Ptuju in Murski Soboti bo višje sodišče v Mariboru. Evidentiranje vodij enot temelj- nega sodišča bo potekalo v okviru občinskih organizacij SZDL. V fazo evidentiranja je nujno priteg- niti družbenopolitične organizacije pravosodnih organov iz tistih sre- din, od koder evidentirani izhajajo. Temeljno tožilstvo bo v Mariboru in bo predvidoma imelo 1 javnega tožilca in 27 namestnikov. Po opravljenem evidentiranju bo v septembru tekel postopek usklajevanja kandidatov in posto- pek kandidiranja, do 15. decembra pa bi naj bili sodniki imenovani. Stane Gavez je omenil tudi prob- lem financiranja sodišč in samo- upravnih sporazumov, ki to finan- ciranje urejajo. Materialne obvez- nosti temeljnih sodišč in temeljnih tožilstev v celoti krijejo občine. V občinah za sprejem samoupravnega sporazuma ni pravega interesa, saj bo financiranje sodišč precejšnja obremenitev, nekatere občine pa teh obveznosti same ne morejo kriti. Prav zaradi teh problemov pa je nujno pričeti z razpravo, poizkati stališča in predloge za reši- tev, nikakor pa ne z razpravo odla- šati. Višja sodišča so v pristojnosti republike in le-ta ureja tudi financi- ranje. Predsedniki OK SZDL so razpravljali tudi o pripravah na ,,Vlak bratstva in enotnosti 1978", ki bo 11. oktobra odpeljal sloven- ske izseljence v Kraljevo in Titove Užice. Letošnjo karavano prijatelj- stva bo spremljala dramska sekcija DPD Svoboda iz Slovenske Bistrice in pihalni orkester ,,Impol", prav tako iz Slovenske Bistrice. Ob koncu je tekla razprava še o evidentiranju kandidatov za sekre- tarja sveta podravskih občin. Mari- bor je predlagal Draga Pintariča, v Lenartu še niso evidentirali, druge občine pa niso imele predlogov. Predsednik tega sveta Mirko Novak iz Ormoža je ob koncu še podal program sveta podravskih občin, o tem bomo obširneje Se poročali. VK VELIKO ZANIMANJE Letos januarja so ustanovili teni- ški klub Ptuj. Pred ustanovitvijo kluba je delovala teniška sekcija. Na skoraj razpadajočih igriščih v Kidričevem, so začeli člani tehniške sekcije s prostovoljnim delom. PopraviU so mrežo okrog igrišča, prekopali in zravnali igrišča, polo- žUi plastične črte in opravili še veliko drugih del. Pri svojem delu so naleteli na določene težave. _ VeUko priznanje klubu in hkrati vehka obveza je pru-editev republi- škega prvenstva za pokal SRS, ki bo 15. in 16. julija v Ptujskih topli- cah. Pomoč na turnirju bodo prispevaU člani TK Branik iz Mari- bora in Železničar, ki so članom TK Ptuj pomagali že prej. D. Klajnšek vreme od nedelje, 23. julija 1978 Prvi krajec bo danes, v četrtek 13. julija ob 11,49 Napoved: V petek in v soboto bo vetrovno. V nedeljo 16. julija bo sončno, prav tako v ponede- ljek, vendar že naraščajoča oblačnost. V torek, 18. julija bo dež v plohah in nevihtah krajev- nega značaja. Tudi v sredo in v četrtek bo še nestalno, od petka 21. julija dalje bo lepo. Žetev je pred vrati, zato je nujno potrebno lepo in prav su- ho vreme. Od 21., do 25. julija bo treba za žetev, tudi s komba- nji izkoristiti še noči, če bo vsaj rahlo veter, da bo brez rose na klasju. i Alojz Cestnik Laporje Bogatejši za Objekt kulturne in telesne kuHure v okviru praznovanj 4. kra- jevnega praznika KS Laporje so preteklo nedeljo, 9. julija, v La- porju predali svojemu namenu do- slej najpomembnejši objekt na tem nerazvitem območju. Na osrednji slovesnosti je predsednik TKS ob- čine Slovenska Bistrica Peter Stefanič, predal ključe nove telo- vadnice krajanom, ki so s tem pridobili široke možnosti razvoja na področju telesne kulture kot tu- di kulturnega življenja. Telovadnica je povezana z os- novno šolo v tem kraju in je prvi objekt te vrste na območju občine Slovenska Bistrica, pa tudi eden maloštevilnih v severovzhodni Sloveniji, ki je zgrajen kot sestavni del šole. Učencem sedaj ne bo po- trebno ob slabem vremenu telo- vaditi v utesnjenih razredih, pa tu- di krajani, ljubitelji športnih aktivnosti bodo imeli vse pogoje za vadbo. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji kulturnega življenja, saj je telovadnica prirejena tako, da se lahko v kratkem času spre- meni v dom kulture. Ta veliki dogodek so prebivalci KS Laporje obeležili v nedeljo, 9. julija, z bogatim kulturnim pro- gramom s pevci, glasbeniki in recitatorji osnovne šole ter moškim pevskim zborom Laporje. Sedem članov KS je ob tej priložnosti prejelo priznanja KS, medtem ko so krajani: Jože Kaukler, Ferdo Ključevšek, Franc Kušar, Franc Mesaric, Angela Stimec in Pero Todorovič ter organizacije OO ZSMS Laporje, aktiv ZSMS Zab- jek, TVD Partizan Laporje, PGD Laporje, gradbeni odbor za izgradnjo vodovoda Levič-Žab- ijeic, prejeli letošnja priznanja OF. Predračunska vrednost objekta je znašala 195 milijonov starih din, k tem stroškom pa je potrebno primakniti še 16 milijonov, ki so jih namenili za opremo. Pri fi- nanciranju gradnje telovadnice v Laporju so sodelovali TTKS obči- ne Slovenska Bistrica z najetjem kredita pri republiški telesnokul- turni skupnosti, kulturna skupnost bistriške občine in izobraževalna skupnost te občine. Velik del sredstev pa so krajani v ta namen zbrali v obliki namenskega samo- prispevka KS in opravljenih prostovoljnih ur pri urejanju oko- lja novega objekta. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Objekt nove telovadnke in doma kulture v Laporju. BRIGADIRJI SE BODO V NEDELJO ŽE POSLOVILI v brigadirskem naselju v Dornavi, pa tudi na deloviSču (tam še posebej) ie živahnn Delajo, ustvarjajo, pa tudi zabavajo se. Aktivni so v interesnih dejavnos- tih. V četrtek so se začeli tečaji: avtomoto tečaj, prvi so imeli tudi že praktično vožnjo; foto tečaj — izdelali so že prve fotografije, tečaj prve pomoči, radio tečaj. Vsa stvar je zanimiva pa tudi koristna, prijetna in nekaj novega spozna človek... Zvečer se je brigada Srečka Kosovela iz Sežane izkazala v polni meri, — pripravili so predavanje za izmeno na temo Brkini med NOB. V petek so peU in plesali ob tabornem ognju. ImeU so predsta- vitev brigade Srečko« Kosovel iz Sežane. Vsak dan samo oni nekaj pripravljajo? Sobota kot vse sobo- te — udarniška. Na delovišču so bili tudi domačini iz Juršinc in Dornave. DelaU so v Juršincih. Znova se je ponovila že toliko- kratna navada domačinov iz Jur- šinc... daU so jim malico, domači kruh še danes diši. Popoldan pa so imeli srečanje z domačini, sicer pa — srečali so se že na delovišču, ter se pomerili v ženskem in moškem nogometu ter v rokometu. Zvečer zabavni večer, pesem, ples... Nedelja, prijeten dan za briga- dirje. Obiskali so mlade Mladinske delovne akcije Goričko 78. Briga- dirji Slovenskih goric so izvedU kulturni program, nato so bila športna srečanja v nogometu in košarki, za oba spola in reči je tre- ba: ,,Zmagale so le ženske." Pa tudi ,,oni" iz Goričkega so se izkazali in pripravili kulturni pro- gram, nakar so se poslovili... saj veste, Goričko ni tako blizu Slo- venskim goricam in brigadirji tudi ne morejo prihajati v svoje poste- lje zgodaj zjutraj, — čakal jih je ja ponedeljek. Ponedelj|k, ne na valu 202, am- pak na delovišču do 12. Nato pa znova srečanje z domačini, tokrat v Vitomarcih. Ja, udarniška akci- ja, kopanje obcestnih jarkov, po večerji srečanje z domačini v ma- lem nogometu, ob skupnem tabor- nem ognju. Torek, 11. julija: na trasi delo normalno poteka, popoldan tečaji, ena skupina je šla ponovno v Ptuj na udarniško akcijo. Literarni ve- čer, zvečer se ve, srečanje z Ingoli- čem — prijeten večer kot marsika- teri kadar se srečamo s pisateljem. Sreda, sredina tedna. Brigadirji so poslušali predavaAJe na temo: Delovni človek v kulturi samo- upravne sociahstične družbe. Zve- čer pa romantično srečanje, ob 20. uri namreč, so se srečali z izbrano ekipo RK Drava. Kako so kaj vplivah refklektorji na ene in dru- ge? Četrtek, bliža se zaključek te izmene, zato tudi zaključki tečajev in izpiti iz prve pomoči in radio te- čaja. Zvečer se bodo smejali, v gledaUšču si bodo namreč ogledali predstavo Ščuke pa ni, ki jo bodo zaigrah amaterji iz Zetal. Niso oni smešni, ampak vsebina ,,Ščuke pa ni", saj si Partlič zmisli vedno kaj smešnega. Petek, zadnji dan z lopato in krampom, zadnji dan na deloviSču in še to udarni dan. In udarni bo- do, drugače ne more biti. Popol- dan bodo seje komisij, brigadne konference, skupščina izmene, po- deljene bodo udarniške značke. V soboto ob 11.30 se brigadirji poslovijo. Pridete na trenutek slovesa in sUSali boste: ,,Se pride- mo!" N. Topolovec Brigadirji brigade Frai^o Golob iz Dravograda kopljejo jarke prek vrtov in pravijo: „Letos tu ne bo paradižnika". Posnetek: Z. Kodrič Ptujski brigadirji se vračajo z Brkinov z novimi priznanji 45 brigadirjev MDB Dušan Kve- der-Tomaž se bo v soboto, 15. julija vrnilo s tritedenskega zelo uspešnega brigadnega življenja na MDA „Brkini 78", kjer delajo že od 25. junija. Brigadirji so bili pri delu v prvi in drugi de kadi II. izmene zelo marljivi. Kako so delali v I. dekadi izmene? O tem poroča Nada Lju- beč, komandant brigade Dušan Kveder-Tomaž: ,,V tem obdobju smo brigadirji delali na primarnem vodovodu, na odseku Harije- Tominje; kopah smo izkope, čistili jarke, polagali cevi, planirali in opravljali še druga potrebna dela. Tako smo opravili 1577 efektivnih ur ali 2685,4 norma ur. Efektivno delo je ocenjeno s 170,3 odstotki. Na udarni dan, ki smo ga izvedli 1. julija smo dosegli normo 266 odstotkov. Na podlagi tako uspe- šnega dela smo si priborili v prvi dekadi: udarniStvo dekade in udarništvo udarnega dne. Uspehom na deloviSču, so sledili tudi uspehi na področju interesnih dejavnosti, to je na področju idejno-političnega dela, kulture, informiranja in športne dejavnosti. Za dosežene rezultate na omenjenem področju dela smo prejeli priznanje za družbene dejavnosti. NaSa skupna ocena za to delo je znašala 9,73 odstotka. Povprečna ocena izmene pa je bila 9,44 V prvi dekadi smo prav tako sodelovaU na udarniških akcijah. Ob dnevu borca pa smo izvedli zelo uspeSno srečanje z bri- gadirji, ki delajo na MDA Posočje 78, Istra 78, Kožbana 78 v Tolminu. Uspehi ki smo jih dosegli niso majhni. V Ptuj se vračamo zado- voljni, saj smo ponovno spoznali potrebnost našega dela na tem območju naše ožje domovine," je svoj raport pred prihodom v Ptuj zaključila Nada Ljubeč. Podrobneje nam bodo svoje delo brigadirji prikazali ob pri- hodu v Ptuj. Do takrat pa jim za- želimo še veliko uspehov. Ptujski brigadirji na MDA „Brklni 78' Tudi tokrat-previdnost ni odveč! ČRNA KRONIKA Delavci postaje milice v Ptuju so s svojimi oddelki v tednu od 3. do 10. juUja zabeležili šest prometnih nezgod; več oseb je bilo poško- dovanih, materialne škode pa je okrog 65.000 dinarjev. NEPRILAGOJENA HITROST Na lokalni cesti na Gorci se je 9. julija ob 21.30 pripetila prometna nezgoda zaradi neorilagojene hitrosti. Voznik motornega kolesa Milan Rozinger iz GruSkovja je s sopotnikom Janezom Trafelo, prav tako iz GruSkovja, vozil iz smeri Gorca proti Podlehniku. Zaradi neprilagojene hitrosti je za- peljal levo čez vozišče, zato je padel in drsel po vozišču v dolžini 7 metrov. Voznik in sopotnik sta se v nesreči telesno poškodovala; materialna Skoda je 500 dinarjev. VOZIL JE S POSPEŠENO HITROSTJO GoriSnica, 6. julija ob 22.10. Vzrok za prometno nezgodo je prehitra vožnja voznika osebnega atomobila Antona Kokota, ki je na začasnem delu v tujini. Drugi udeleženec v nesreči je Jože Pinta- rič iz Gorišnice, voznik kolesa z motorjem. Voznik osebnega avto- mobila, Kokot je vozil po cesti I. reda iz Ptuja proti Ormožu; v Gorišnici je dohitel voznika kolesa z motorjem; s sprednjim delom avtomobila je zadel v zadnji del kolesa. Pintariča je vrglo na pokrov avtomobila, nato pa na levo stran vozišča, pri tem se je v nesreči telesno poškodoval, materialna škoda pa je 11.200 di- narjev. Drugi vzrok za nezgodo je vožnja pod vphvom alkohola. PONOVNO NEPRILAGOJENA HITROST Zjutraj ob 5.55, 6. julija se je na cesti II. reda zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bila udele- žena voznik kolesa z motorjem Janez VOlkner iz Grajene in voznica osebnega avtomobila Justina Hvaleč iz Stukov. VOlkner je vozil iz smeri Grajene proti Ptuju, v Krčevini pri Ptuju je zadel zaradi neprilagojene hitrosti v stoječi avtomobil Justine Hvaleč. Voznik kolesa z motorjem se je v nesreči hudo telesno posKouoval; nastala je materialna škoda v znesku 2()00 dinarjev. MG OPEKARNA Ptuj objavlja prosta dela in naloge vodenje proizvodnje opečno-betonskih montažnih elementov. Kandidat mora poleg zidarske kvvalifikacije imeti še organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi. Kandidati se naj z^asijo osebno v roku 15 dni po objavi v kadrovski službi Opekarne Ptuj. S seboj naj prinesejo prošnjo in dokazilo o opravljeni kvalifikaciji. RODILE SO: Olga Cuš, Zadružni trg 6 — In- grid; Marica Krajnc, Kvedrova 2 — dečka; Milena Arnuš, Moškanjci 94 — Bojana ; Marija Lah, Naraplje 12 — Branko; Veronika Kozel, Vel. Vamica 57 — dečka; Marija Ilešič, Zagorel 18 — deklico; Katarina Krušič, Dobrina 35 — deklico; Irena Črnko, Krčevina 79 pri Vurberku — dečka; Marta Vindiš, Belavšek 3 — Gregora; Angela Golčman, Dornava 16/a — Natalijo; Silva Potočnik, Zavrč 9 — Mojco; Jože- fa Brunc, Drakovci 15 — Darjo; Pepca Vajda, Rajšpova 6 — Petro; Marija Maroh, Majski vrh 16 — dečka. POROKE: Zlatko Kelenc, Osojnikova 5 in Vera Markovič, Kvedrova 1; Lud- vik Nose, Repffe 11, Trebnje in Ivanka Mlakar, Pobrežje 74; Sta- nislav Ozvatič, Žetale 84/a in Ma- rija Bukšek, Žetale 51; Rajko Br- glez, Oplotnica 120/a in Darinka Mojzer, Ljubljana, Trpinčeva 9; Franc Rep, Belšakova 15 in Marija Rep, Belšakova 15; Martin Zamu- da, Borovci 5 in Ema Klančnik, Trstenjakova 16; Vladimir Zupa- nič, Skorba 19 in Marjanca Turk, Kungota 105; Drago Breznik, Podlehnik 16/a in Hedvika Ferčec, Podlehnik 6/a. UMRLI SO: Kristina BogSa, Mihalovci 8, roj. 1901, umrla 3. julija 1978; Ja- nez Balažič, Slovenj Gradec, S;j- niška 30, roj. 1956, umri 4. juhja 1978; Marija Biškup, Dom upoko- jencev, Volkmerjeva 10, roj. 1893, umrla 4. julija 1978; Andrej Ko- kot, Turški vrh 39, roj. 1898, umri 3. julija 1978; Ana Varnekar, Hla- ponci 42, roj. 1907, umrla 4. juUja 1978; Ignac Brumen, Gomilce 10, roj. 1908, umri 5. julija 1978; Terezija Belšak, Turški vrh 16, roj. 1900, umrla 6. julija 1978; Elizabeta Strucl, Na postajo 11, roj. 1898, umria 7. julija 1978; Neža EmerSič, Gradišče 21, roj. 1912, umrla 7. julija 1978; Zoltan Hari, Dornavska 7, roj. 1904, umri 9. juhja 1978. POPRAVEK: V zadnji številki Tednika smo pomotoma objavili pod POROKE tudi imena Martin Korenjak, Gre- gorčičev drev. 12 in Irena Fri- dauer. Ormoška 16. Te poroke ni bilo, na matičnem uradu v Ptuju je bila samo prijavljena, ne pa opravljena. Za napako se opravi- čujemo. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Ma podlagi :^akona o obdavčevanju oroizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Otoplitve ni, vroča kri-da Od nede^e, 9. juLga do ponede^ka zjutr^ 10. jui^a je določen prostor v poslorau postne milice v Ptuju imel novega obiskovalca. Tokrat je šlo za Franja Sokača iz Gruškovja. Sokač se je pe^al z avtobusom, ki vozi na progi Varaždm-Muenchen. Nič hudega sluteče potnike je pričel obmetavati s številnimi ža^ivkami- Za njegovo vročo kri še to ni bilo dovo^, zato je pričel uporabljati še roke; lotil seje tudi voznika avtobusa in ga vseskozi oviral pri vožnji. Njegov nastop seje tako razbohotil, da niso pomagale niti besede miličnikov, ki so morah preseči nastop objestneža t^o, da so ga prepejaU v poseben prostor na PM v Ptuju, kjer sije shladil vročo kri. V uradnem spisu je zapisana ugotovitev kršitve javnega reda in mira. Za omenjena dejarga bo Sokač tudi ustrezno „nagra3en". Sicer pa seje Sokač „izkazal" tudi s pretepom nekega potnflca na avtobusni postni v Varaždinu. MG