Bf številka.
Maribor, dne 29. oktobra 1915.
Letnik Y1I
3N»89mezsie Številk« — 10 irisiarjov. —
sc nréunajo pe 12 ¥&}, •d čredne pcfttvrste: «g
- us__i-u. n .i., i, „fittfb . JiflV
VCCRiAilIfn
—-	popust. -®
jStraža* t*ba£i e pe» detjek in petek popokhtff.
Rokopis? se ne vračaj
tfe©dnlö£vo ha apravniltr®: Maribor fcroSka allea. S. — Telet©« Si. 113.
j Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom ae more gemü vsak dan od 11.—12. ure dopoldne»
m-
Trdnjava Pirot padla
Zveza med našimi in bolgarskimi četami. — Za ječar in Knjaževac bolgarska. — Arandže-lovac in Valjevo v naših rokah. — Prizren padel? — Bolgari potopili dve ruski ladji. — Anglija obupala nad usodo Srbije. — Neprestani srditi boji na celi italijanski fronti.
Hrvatsko-slcveit&ki klub.
Hrvatsko-slovenski klub je imel dne 28. oktobra t. 1. v Mariboru sejo katere so se udeležili hrvatski in slovenski klubovi člani. Najprej je na Veinik dr. Korošec naglašal neomajano ud nost hr-vafsko-slovenskega naroda do presvHlega cesarja-kraija in do Habsburžanov, izrekel zahvalo in občudovanje p veljnikom in hrabrim četam v boju a našo zemljo ter posebej pozdravil klubove tovariše ki se nahajajajo v vojni službi. V toplih besedah se je spominjal prerano umrlega tovariša profesorja Mandiča, ki se je ves žrtvoval a dobrobit svojega naroda, izrekel je simpat je vsega kluba tovarišu Roškarju, k je začetkoma vojnih zaplet-Ijajev moral veliko pretrpeti.
Klub je izrekel, da stoji slej ko prej na stališču žjedinjenja hrvatsko-slovenskega naroda v eno državnopravno skupino v okvirju habsburške monarhije.
Nido je poslanec dr. Krek poročal o pripravah za avstro-ogrsko nagodbo ter se izrekel, da se z Ogrsko ustvari ; ast ino skupno gospodarsko ozemlje, s popolno gospodarsko enotnostjo in s popolno enotnostjo armade. Klub smatra za potrebno, da se vsaj za razmotrivanje nagodbenih vprašanj z Ogrsko skliče parlament in se izvoli odsek, ki bi .z vlado trajno sodeloval pri nagodbenih pogajanj h.
Pri razgovoru o gospodarskih zadevah *brvat-sko-slovenskega ozemlja so se obravnavale trenotno najbolj pere.:a vprašanja, n. pr. otežkočenje kmečke produkcije vsled pomanjkanja ljudi vrnitev zanesljivega dela istrskega prebivalstva v nekatere evakuirane kraje, nesoglasje med maksimalnimi cenami in prakso sodišč glede draženja živil, preskrba s semenskim žitom za spomlad, s krmili, modro galico in gnojili, podpore v slovenskih pokrajinah, potreba melioracij s pomočjo ujetnikov itd.
Nazadnje se je razpravljalo o ljudskem srednjem in strokovnem šolstvu v hrvatsko-slovenslcih deželah. Storili so se soglasno tozadevni sklepi.
Slovenci v srednjili solali.
Letos se je za srednje šole oglasilo manj slovenskih mladeničev kakor druga le*a. O razlogih ni treba govoriti. Tudi z ozirom na narodno ravnotežje ni treba imeti nobenega strahu, ker se je tudi od drugih narodnostih oglasilo razmeroma ravno tako malo obiskovalcev kot od Slovencev.
Te vrste pišemo iz drugih razlogov. Upamo, ■da bo drugo leto že mir, ko se bodo začela, zopet nova šolska leta. In takrat bodo večinoma odpadli razlogi, ki so tetos povzročili slab obisk slovenskih fantov na srednjih šolah. Za to je po našem mnenju dolžnost rodoljubov po deželi, da že sedaj mislijo na to, kateri fantje bi naj šli drugo leto na srednje šole in da ugla ijo fantom tudi vse pote, Pri nas Slovencih še vedno manjka duhovskega in posvetnega razumništva, za to je potrebno, da ostane število srednješolskih obiskovalcev vsaj na isti vivimi kakor pred vojsko.
Naučni minister je izdal letos navodilo, da naj «tarisi letos in v bodoče svoje otroke pošiljajo ne
toliko v srednje šole, kakor v strokovne šole. Za nas štajerske in koroške Slovence je nemogoče to navodilo izpolnili, la amo le eno strokovno šolo, kmetijsko šolo v Št. Juriju na juž. železnici. Trgovske, obrtne nimamo nobene.
Kar se tiče kmetijske šole v Sl. Juriju, moramo tudi že sedaj mislili na to, da jo po vojski obilno napolnimo z učenci. S trgovskimi in obrtnimi šolami pa si pa moramo, dokler ne dobimo svojih na lastni zemlji, f omagati kakor gre. V Ljubljani imamo dveletno trgovsko šolo (tudi za dekleta) in c. kr. obrtno šolo. Štajerski in koroški Slovenci ne smemo odtegniti pozornosti izobraževanju naše mladine za trgovski in obrtni stan. Škodilo ne bi, ako bi trgovci in obrtniki ustanav-
1 Ijali štipendije ah pa uredili redno podpiranje revnih fantov, ki se nameravajo izobraziti za trgovce in obrtnike. Vsak stan mora imeti toliko idealnega mišljenja, da skrbi za izobrazbo svojega stanovskega naraščaja. To velja za vsak narod, predvsem pa za naš slovenski narod, ki bo moral izvrševati intencije naše državne ekspanzivne politike na Balkanu in izhodu.
. Bodimo Slovenci pripravljeni, da po vojski zagotovo zavzamemo prostor, ki nam gre med avstrijskimi narodi. Umirajoči ljudje gledajo nazaj, kaj je bilo, ljudje za življenje in boje gledajo v bodočnost in hite nevzdržno za svojimi cilji. Ravno tako narodi.
Junaška smrt učitelja Ko-
; hašiša iz Selnice ob Dravi.
G. H. Vollmaier, posestnik v Selnici ob Dravi, j piše z južnega bojišča z dne 24. t. m.:
Šele danes, ko je sovražna ofenziva malo opešala, mi je mogoče pisati. Naznanim Vam zelo žalostno vest, da je naš dragi Mirko Kovačič junaške smrti umrl.
Bilo je koncem mesca avgusta, ko sem bil j službeno poslan na Rusko Poljsko. Takrat je bil i naš polk v Proseku pri Trstu v sezervi. Poslovil i sem se od svojih dragih, po-.ebno pri dragemu Ko-j vačiču in mu rekel, da se v par tednih spet vi-■ diva. A prišlo je vse drugače, česar še zdaj ne : morem prav umeti. Pri vožnji nazaj k svojemu j polku sem dne 9. oktobra v Mariboru izstopil, da ! obiščem svoje drage. Mimogrede sem se tudi pri j Vas oglasil. Kakor doma vsi, ste me tudi Vi vpra-: šali po Mirkotu. Povedal sem Vam da je zdrav in vesel, akoravno že celo leto izvršuje težko službo na bojišču. Irne! sem veliko pozdravov mu sporo-5 čiti, a usoda je hotela, da sem mu moral vse le pozdrave dolžan ostati.
Dne 18. oktobra sem prišel do našega trena, kjer sem čez noč osmi. Zvedel sem, da se našega polka sanitetni oddelek pri katerem je bil dragi moj prijatelj kot narednik, nahaja v bližil i vasi J.. Zelo, zelo sem se že veselil časa, ko se bova prav po prijateljsko objela. Že v jutro dne 19. oktobra sem hotel k njemu iti; bil sem samo 2 km oddaljen. Ker pa je sovražna težka artilerija po dnevu neprenehoma na to cesto granate pošiljala, je bilo prepovedano po dnevu hoditi. Čakati sem moral
torej na noč. A že popoldne je prišla vest k nun da je sanitetni narednik Kovačič mrtev. Ubila ga je granata. Ne morem Vam popisati, kaj sem takrat čutil Meni le šumi po ušesih: Kovačič je mrtev. Komaj sem pričakal, da se je solnce skrilo za ničvrednim Italijanom. Spravil sem se na pot. Pridem do hiše. kjer je sanitetni oddelek, najdem tam vse polno ranjencev, katere je polkovni zdravnik g. dr. Wencl (Kovačičev šef) obvezoval. Gosp. zdravnik je vedel, da sva s Kovačičem dobra prijatelja, zato me pokliče, in s solznimi očmi pove da je bil rajni tudi njemu najdražji prijatelj. Pravil-je: Popoldne so sovražni topovi kakor besni streljali v vas. Sanitetno osobje z bolniki je moralo v neko v bližini se nahajajočo takozvano Kraško dolino. Z njimi so šli tudi č. g. kurat, zdravnik in Kovačič. Ker je bil dragi prijatelj zmiraj dobrega humorja, so se vsi okoli njega posedli, da jim pove kaj šdjivega. V oddaljenosti kakih 150 do 200 korakov tre či ena granata, bilo je ob pol 8. uri in en kamček prifrči tudi do Kovačiča, ka-teri ga je na levi strani senca pri očesu zadel, G. zdravnik je*- skočil k njemu, a bil je že mrtev. Peljal me je g. zdravnik v malo sobo, kjer je dragi prijatelj ležal na sanitetnih nošabh. Vedel sem, da je mrtev, a nehote sem ga poklical, pa odgovora ni bilo. Leži čisto mirno pred mano, ustnice na smeh držeč. Ne trohice se ni spremenil. Samo na mestu, kjer ga je kamen zadel, se vidi mdeča črta. Bog ve, kaj je mislil v zadnjem momentu. Gotovo na dom. Dobiti bi imel namreč 14dnevni dopust^ na katerega se je že tako veselil. Molil sem za rajnega. Ne morete si predstavljali, kaj človek v takšnem položaju čuli. Povedalo se mi je, da se pogreb vrši drugi dan in sicer 20. oktobra ob 8. uri zvečer. Poslovil sem se in jako žalosten odišel. Prišlo nas je precejšnjo število h pogrebu. Po dovršenih mobtvah je č. g. kurat imel nagrobni govor. Kaj je govoril Vam res ne morem pisati, ker ne vem. V mojih ušesih je le grozno šumelo: Kovačič je mrtev. Ne sramujem se priznati, da sem se jokal kakor otrok. Zakaj bi se sramoval? Mislite, da sem se samo jaz jokal? Vsi, vsi, ki so bili pri grobu so se jokali: dragega Kovačiča je vendar vse rado imelo.
Pokopan je blizo Doberdolskega jezera na mali njivici, katera se je vzela za vojaško pokopališče. Naj v miru počiva v Kraški zemlji! Bodi mu ljubi Bog milostljiv sodnik! Umrl je kot junak in svojo dolžnost je izpolnil.
Doma ne morete razumeti, kaj se pravi, na bojišču dragega prijatelja zgubili. Tukaj pri nas je največje premoženje »ljubi prijatelj«. Kaj je nam mari drugo posvetno premoženje! Kakšno veselje je, ako se dva odkritosrčna prijatelja, katera se že več časa nista videla, najdeta! Rečem Vam, to je sveto veselje. Tudi oderuh, kateri z lahka kje en par tisočev dobi, se veseli, a kaj je to veselje proti onemu? Zatoraj pa ni mogoče popisati kakšno boi človek čuti, kadar se mora od najdražjega prijatelja na tem svetu za vsikdar ločiti. Dobro je in tolažilno, da imamo upanje, katero nam pravi, da se še vidimo tam, kjer je pravo sveto veselje in nobenega sovraštva. Kaj Vam naj še pišem? Da je bil dragi mi prijatelj Kovačič več let učitelj in sicer jako dober učitelj v moji rojstni vasi, to itak
veste. Da se bodo njegovi bivši učenci in učenke svojega predobrega gospoda učitelja hvaležno v molitvi spominjali, sem tudi prepričan. Kaj naj še pišem! Veliko bi rad pisal o njem, a kaj hočem, ko sem pa čisto zmeden. Zatorej Vas prosim, oprostite, ako moje pismo ni prav složno, kakor bi moralo biti. V mojih ušesih le doni glas : Kovačič je mrtev.
Po pogrebu sem se spravil direktno v bojno črto. Bil se je ljuti boj. Nahajamo se na vrhu M. C. O boju Vam ne bom pisal, ker itak časniki vse prinesejo. Topovi so strašansko gromeli in puškine krogle so žvižgale okoli ušes. A kaj je meni to mar. Jaz le samo vem, da sem svojega najdraž jega prijatelja zgubil. Da sovrag ni prišel v našo bližino, to vem, in da sem jih nekaj na oni svet poslal, tudi vem. Povem Vam, Kras je naš in zahrbtni Lah se ne bo nikdar šopiril na njem. In v to nam ljubi Bog pomozi in naše krvi navajeno orožje.
V tej veliki Soški bitki je pač g. francoski fraj-tar Vittore Emanuele veliko frattelijev zgubil.
Moram končati svojo pismo, tema postaja. Bodite mi pozdravljeni, in prosim Vas pišite mi kaj v tolažbo. Vaš udani	H. Vollmaier.
Pomoč proti pomanjkanja jajc, mleka in krompirja.
C. kr. namestništvo nam je vposlalo:
Veliko pomanjkanje jajc, mleka in krompirja v mestu Gradcu je napotilo namestništvo, da se je poslužilo v cesarskem ukazu z dne 7. avgušta 1915 mu danih pravic. Tako je ukrenilo, da se zahteva ves pridelek jajc političnih okrajev Gradec okolica, Lipnica, Weiz, Hartberg in Feldbach, nadalje ves pridelek krompirja političnih okrajev Gradec okolica, Lipnica in Weiz in slednjič tudi ves pridelek mleka većih političnih okrajev Srednjega in Gornjega Štajerskega za porabo mesta Gradec in se v ta namen zapleni.
Zaplemba se izvrši na ta način, da se smejo dobavljati iz imenovanih okrajev jajca, mleko in krompir, kar se ga ne porabi za krajevno potrebo samo ali ga ne potrebujejo čete in vojaški zavodi za svojo oskrbo, le mestnemu svetu Gradec ali od tega označenim mestom. Mestni svet Gradec bo najprvo poskusil, da prostoročno nakupi za dobavo v Gradec proste množine in z dobavitelji mirnim potom določi cene. Kjer ni mogoče doseči takega sporazumljenja, nastopi prisilnost dobavljenja in bodejo določila prevzemne cene sodišča v izvenspor-nem postopanju, izvzemši cene za krompir, za katere veljajo tudi pri prisilnih dobavljenjih najvišje cene, ki jih je namestništvo objavilo že dne 11. oktobra. Poštnim in železniškim uradom v omenjenih okrajih je naročeno, da pripuščajo pošiljatve jajc, mleka in krompija iz omenjenih okrajev le na naslov mestna občina Gradec, na od te označena mesta, ali s transportnim dovolilom mestnega sveta opremljene. Istotako je dopustno odpošiljanje mleka, jajc in krompirja iz mesta Gradca le s takim transportnim dovolilom mestnega sveta Gradec, ker je v zaplembo privzet tudi ves pridelek oziroma zaloge jajc, mleka in krompirja v mestnem okolišu.
Ker mora započeti mestni svet v izvršitev nakupov oziroma prisilnih dobav obsežno akcijo, se more učinek teh odredb pokazati šele v 1 do 2 tednih; od hitrosti in odločnočnosti, s katero se bo izvršila ta akcija, bo odvisen tudi uspeh. Pričakovati je, da bo mesto od omenjenega časa naprej vsled teh ukrepov zadostno preskrbljeno s temi tako važnimi živili. Ta zaplemba bo ostala tako dolgo v veljavi, dokler ne bodejo pokrite normalne potrebščine mesta Gradca ali se jih lahko zagotovi zopet na navaden trgovski način.
Slične odredbe so ukrenjene za preskrbo mest Maribor, Ptuj in Leoben glede posameznih teh predmetov.
Slednjič naj bo omenjeno, da je namestništvo dogovorno z rudarskimi in gozdarskimi oblastvi oz. vojaškimi oblastvi in mestnim svetom Gradcem poskrbel, da se zagotovi primeren dovoz premoga in lesa v Gradec ter tudi izdaten privoz petroleja. _
*
* *
Posredovanje slovenskih zastopnikov, radi različno nastavljenih cen na Sp. Štajerskem.
Poslanci so zopet posredovali pri namestniji glede zmešnjav, ki so nastale pri nas, ker ima vsako glavarstvo in vsako mesto svoje cene, ki radi različnosti le motijo producenta, tako da si ne upa več prodajati svojih pridelkov. Najbrže se bodo v najbližjem času nastavile za vse okraje na Sp. Štajerskem enotne cene sporazumno z vojaško oblastjo. Dobro bi bilo, -da nam kmetje iz raznih delov dežele naznanijo svoje želje in zahteve, katere bodemo izročili poslancem, da jih naznanijo na merodajnem mestu, ki jih bode gotovo uvaževalo, v kolikor so upravičene.
Oskrbovanje SlovenskegaŠta-jerja z mlekem in z jajci. Piše se nam iz verodostojnega mesta: Nekatera glavarstva so izdala že pozive radi rekviriranja jajc in mleka. Opozarjamo posestnike, da se je na višjem mestu dalo zagotovilo, da to rekviriranje ni odrejeno v tem smislu, da bi prišel kdo od koderkoli in krat-komalo ukazal, da mora kmet izročiti vse, kar ima doma, najsibode jajca ali mleka. Zaplenjena so na celem Slovenskem Štajerskem jajca v toliko, da jih trgovci ne smejo več zbirati in pošiljati izven dežele ali celo izven države, kakor se je to žalibog večkrat zgodilo. Velike tvrdke kakor Supanz, Matheis i.t. d. ne bodo smele nakupovati jajca in jih pošiljati iz slovenskega dela dežele, kar je popolnoma pravilno, ker moramo skrbeti v prvi vrsti, da bodemo imeli doma dovolj živeža. Prodaja jajc med kraji posameznih okrajev se ne bode ovirala. Na ta način se bode vsaj doseglo, da bode slovenski Štajer oskrboval lahko z jajci svoje trge in mesta. Za jajca se bodo določile tudi enotne cene, seveda ne tako kakor v Ptuju, kjer je sedaj cena 8 vinarjev za en komad. V Mariboru je že sedaj cena 13 do 15 vinarjev.
Tudi mleko se ne bode smelo izvažati po železnici izven slovensko štajerskih krajev ; toraj ostane ves pridelek doma. Glede oskrbovanja z mlekom, za katero se bodo uvedle tudi enotne cene, približno 28 do 32 vinarjev za liter, se bode najbrže tako ukrenilo, da bodo posestniki, ki imajo ' dovolj mleka, v posameznih občinah prevzeli go tovo množino mleka in ga oddajali dan za dnevom določenim krajem. Za svojo potrebo si smejo posestniki vedno obdržati mleko. S pametnimi ukrepi od strani merodajnih krogov s posestniki se bode i lahko odstranilo marsikatero razburjenje.
Pomanjkanje s 1 a d k o r j a. Pri nas ! se često čuti pomanjkanje sladkorja, katerega oskr-j buje za Štajer »Union« družba, ki je neki kartel, združen s kartelisti sladkornih baronov. V tej druž-; bi »Union« so večinoma zastopani slovensko-šta-! jerski mestni veliki trgovci, ki oskrbujejo s sladkorjem v prvi vrsti mestne trgovine, potem še le pridejo na vrsto trgovci na deželi. Zato se je često pripetilo, da je bilo še dovolj sladkorja v mestih, na deželi je bilo pa že pomanjkanje. Ker ti mali : trgovci niso dobili nikdar sami sladkorja naravnost ! od tovarn in so morali plačevati družbenikom »Uni-I ona« velike premije, so se zadnji čas združili v ; lastno družbo »Kolonijalno družbo za Sp. Štajer«. j katero bi moralo potrditi še trgovsko rninisterstvo. I Za ugodno rešitev te prošnje so se storili vsi po-I trebni koraki.
Na posredovanje pri namestniji je poročevalec izjavil, da je nameštnija na stališču, da bi sploh teh karteliranih družb ne smelo biti. Trgovcem bi I morala biti dana prilika, da si vsak sam lahko nabavi naravnost od tovarne po vagon sladkorja. To : stališče, ki je tudi edino pravilno, je zavzemala na-mestnija pri mmisterstvu. Odločno se je pa zahte-I vaio od slovenske strani, da se mora dovoliti druž-! ba za Sp. Štajer, dokler obstoja »Union«.
Pazite, da se ne pokvarijo ži-I v i 1 a ! Zlasti letos, ko imamo tako mokrotno vre-; me, je velika nevarnost, da se pokvarijo živila ka-! kor fižol, koruza, oves, ajda i. t. d., če ne bodo I dovolj suha. Ravno tako je z moko ! Zato bodimo j povsod v vsakem gospodarstvu previdni in pazimo I zlasti tam, kjer so živila nakopičena. Ker se je lan-! sko leto zlasti rekviriranoga zrna mnogo uničilo, so ! slov. poslanci opozorili zopet c. kr. namestnika, da I oblast strogo pazi, da se žito, katero kmetje z ve-[ liko težavo oddajejo komisisijonarjem, ne pokvari. I Tudi glede semenskega ovsa se je v tem smislu interveniralo.
Bolgarsko-sM bojišče.
Zveza z Bolgarijo je dosežena. V ponedeljek S dne 25. t. m. so se avstrijske patrulje pri Brzi Pa-
lanki (severno od Negotina) sešle z bolgarskimi četami. S tem je odprta pot po Donavi do Bolgarije. Upliv tega velevažnega dejstva se bo pokazal na bojišču kakor tudi na zunanji politiki.
Knjaževac, Zaječar in Pirot še niso zavzeti, kakor smo že poročali. Reden pojav ob začetku vsake nove vojske je, da so prve vesti bolj nezanesljive, ker jih rodijo dobre želje in razgrete domišljije. Tako se je tudi začetkoma bolgarske vojske dogodilo. Poročevalci so že videli to doseženo, česar so se armade še komaj lotile. Vendar so vse tri trdnjave, Zaječar, Knjaževac in Pirot oblegane ter stojijo pred padcem. (Med tem je došla uradna vest, da so Knjaževac, Zaječar in Pirot padli).
Pri Veleso vem (Kopriilu) premagane srbske čete so se umaknile proti Prilepu, kjer so se združile z došlimi francoskimi četami. Drugi del francoskih čet se je prikazal pri Dojranu, južno od Strumice ter je imel z Bolgari že nekaj zase neugodnih prask. Pričakovati je torej, da se bodo v prostoru Vele-sovo-Strumica začeli novi boji, pri katerih bodo sodelovale tudi na pomoč prihitele ententine čete. Srbi lastnih čet tukaj na jugu ne bodo veliko imeli, ker je njihov glavni odpor na severu. Nasprotno pa je verjetno, da imajo Bolgari najmočnejše čete na jugu, kar je razvidno tudi iz nenavadno naglega in povsod zmagovitega prodiranja.
Bolgarske in naše čete imajo očividno namen Srbijo obkoliti od vseh strani. To dokazuje tudi naše najnovejše prodiranje pri Višegradu, ki meri na to, da pridemo iz severa se umikajočim srbskim četam za hrbet ter jim zastavimo pot v Črno goro. Na druge strani jim je pot že zastavljena, kajti poročila prihajajo, da so Bolgari tudi v Albaniji organizirali albanske čete proti Srbom. Torej bi bila Srbom pot v Albanijo zaprta.
V	Grčijo imajo Srbi še samo jedno brzojavno zvezo čez Bitolj, vse druge so že pretrgane. Pomniti je namreč treba, da je prebivalstvo v Ma cedo-niji na strani Bolgarov in da jim gre v vsakem oziru na roko.
Ententa je že sama obupala nad usodo Srbije. V angleški poslanski zbornici je izjavil lord Lands-downe: Zelo žal mi je, da moram izjaviti, da bo srbska vojska končala zelo tragično. In v gosposki zbornici je rekel, da se srbske čete ne bodo več mogle braniti. To ima sedaj Srbija od svojih prijateljev, ki so jo gnali v pogubo: roke križem držijo ter gledajo, kako je za nje izkrvavela in kako sedaj umira. Avstrija jo je klicala k razumu in na svojo stran, a tega zaslepljeni srbski voditelji niso hoteli razumeti.
B lgari zavzeli Knjaževac in Zaječar.
Bolgarske čete so zasedle dne 24. oktobra mesto Knjaževac (severoizhodno od Niša). Poleg tega so Bolgari z naskokom odvzeli Srbom močno postojanko Drenova glava, ki je ključ do Pirota.
Tudi Zaječar se že nahaja v bolgarskih rokah.
Avstrijske čete podale bolgarskim roke.
Iz bukarešta se dne 27. oktobra poro a:
¥ pondeljek dne 25. oktobra so prve a sirijske patrulje dosegle kraj Brza Palanka (>6 kilometrov lUžno od Oršove), kjer so se prvič srečale a bolgarskimi četami.
B ilgaraki plen v Srbiji.
Dosedanji vojni plen Bolgarov v Srbiji je jako velik. V Škoplju so zajeli Bolgari nepregledne množine živil, ki so bile določene za srbsko izhodno armado in se niso mogle več odnesti. V Vranji so Bolgari zagrabili cel vlak z municijo.
V	Negotinu so Bolgari našli bogate zaloge 'živil in drugih predmetov, posebno moke in ovsa. V ob-donavskem pristanišču Kusjak, tesno na zahodni strani Prahova so Bolgari zajeli 4000 kožuha tih telovnikov, 2000 plaščev, 20 00 vojaških pokrival in 300 - abojev streliva. Pri Knjaževa u so Srbom odvzeli 4 topove in več vozov streliva.
Bolgari ujeli 90i 0 Srb-)?;
Iz Par za se poroča, đa so Bolgari do 24. okt ujeli 9000 Srbov.
Bolgarsko sobranje.
Bolgarsko sobranje, ki bi se moralo zbrati te dni, je odgođeno na 15. (28.) decembra.
Francozi in Srbi pri Stramici
tepeni
»Times« poročajo iz Aten:
Boji med Krivolakom in Stramico so se pretekli petek končali. Srbske in francoske čete so bile vržene nazaj. Bolgari jih zasledujejo.
To so bili le manjši spopadi. Večjega boja je v tem kraju med Strumico in Velesoven še le pričakovati.
Le še 5 dni
Iz Niša se poroča dne 24. oktobra: Četvero-sporazum je zahteval od srbskega generalnega štaba, da naj srbska armada vstraja le še 5 dni, nakar ji bodo priskočile na pomoč četverosporazu move čete.
Grčija proti izkrcavanju četve rosporazumovib čet v Solunu
Iz Pariza se poroča: Na tukajšnje merodajno mesto je došlo potrdilo, da Grčija ne bo dovolila izkrcavanje nadaljnjih četverosporazumovih čet v Solunu.
150 000 mož za Srbe.
Francija in Anglija sta se zavezali, da pošljeta v Solun 150.000 mož Srbom na pomoč, ki bi jih naj po pogodbi Grčija dala Srbiji.
Tudi Rusija je izjavila, da pošlje Srbom pomoč na točko, ki bo posebno ugodno uplivala na boje ob izhodni fronti.
Četverosporazum v nevarnem položaju
Ženevski »Journal des Debats« piše, da če-tverosporazum nima sedaj nič več izbirati, ampak da je v nevarnosti, da bo evropski Izhod popolnoma zaigral. Grčija in Romunija lahko sedaj v očigled dejstvu, da je četverosporazumu igra odpovedala, obrnete državam in poiibki četverospo-razuma hrbet. Četverosporazum mora radi tega sedaj napeti vse sile, da reši, bar se še v sili da rešiti in mora vsa druga svoja stremljenja pustiti na stran.
List »Temps« izjavlja, da je le kratkovidnost četverosporazumovih diplomatov privedla do tega razvoja dogodkov. Vsak politični laik je to že lahko naprej vedel. Grčijo in Romunijo sì je četverosporazum sam odbil. Radi predolgega odlašanja je igra na Balkanu za četverosporazum izgubljena. Ve-bko vprašanje jej ali bi sedaj veliki naval četverosporazumovih čet mogel rešiti Srbijo pogina.
Srbija zapuščena,
»Magdeburger Zeitung« poroča iz Aten:
Vse brzojavne zveze Grčije s Srbijo razven one z Biioljem so pretrgane. Čeiverosporazumove čete v Solunu nimajo nikake brzojavne zveze z Srbijo.
Angleška ponudba Cipra.
V	angleški zbornici je izjavil minister Grey, dà je Anglija zares ponudila Grčiji otok Ciper, ako se priklopi ententi. Grčija je odgovorila, da ne more po ’pirati Srbije. Ker Grčija ni izpolnila pogoja, pod katerim se je stavila ponudba, je Anglija ponudbo umaknila.
Angleži obupali nad Srbijo.
V	angleški gosposki zbornici je glede Srbije z ozirom na njeni sedanji položaj izjavil lord Lands-dovne kakor se poroča iz Rotterdama sledeče:
Srbske čete se ne bodo mogle več dolgo braniti. Ed no upanje še je, da bodo čete četverospo-razuma skušale Srbijo osvoboditi. Način, kako je Landsdovvne to naglašal, je bil zelo pesimističen. Landsdowne je tudi izjavil, da je za sedaj nemo-
goče poslati večjih čet v južnoizhodno Evropo, a Anglija mora imeti pripravljenih vedno dovolj prevoznih parnikov, da bo lahko poslala tj e svoje čete, če bo potreba. Dve reči se zdita angleškemu državniku posebno važni ! Sprememba stališča grške vlade, ki je izjavila, da po pogodbi ni vezana pomagati Srbiji in — vojska v severni Srbiji se razvija tako, da bo srbskim četam nemogoče dolgo odbijati navale avstrijskih in nemških čet, zlasti ker se pripravlja Bolgarija da zada Srbiji smrtni sunek. Radi tega, pravi Landsdowne, so četverosporazumne vlade edine v tem, da morajo zelo previdno izbrati prostor, kjer se bodo postavila četverosporazumova oja-čenja na balkansko bojišče. Izbrati se mora tudi prostor, kjer bi se naj bila odločilna bitka. Angleške čete se morajo tako vporabiti, da bo avstrijskim in nemškim četam prehod skozi Bolgarijo proti Carigradu nemogoč. General Monro, poveljnik spora-zumovih čet v Solunu, ima nalog, da poroča, kje bi se dal četverosporazumov načrt najbolje izvršiti. Angleška vlada pa se ne bo dala pridobiti za kak prenagljeni korak. Vlada bo upoštevala pri svojih podvzetjih na Balkanu one nasvete, ki ji bodo z ozirom na njen položaj glede armade in mornarice najbolj prijali.
Iz teh besed lorda Landsdowna se vidi, da je četverosporazum obupal nad rešitvijo Srbije iz sedanjega njenega mučnega položaja.
Grčija ostane nevtralna.
Atenski list »Idea Nazionale« piše, da je po pojasnilih, ki jih je dal ministrski predsednik Zai-mis angleškemu in ruskemu poslaniku o stališču Grčije izključen vsak dvom, da Grčija ne bi vztrajala pri svojem trdnem sklepu, da ostane nevtralna. Četverosporazumno časopisje samo izjavlja, da od časa, kar so avstrijske, nemške in bolgarske čete začele napadati in odkorakati v Srbijo, ne bi bilo priporočati, da bi nevtralne balkanske države posegle v sedanji vojni metež. Položaj je sedaj tak, da je bolje, ako nevtralne države ostanejo pri svoji politiki.
Prijateljstvo med Bolgari in Grki se utrjuje.
Da se razmere med Bolgari in Grki res z vsakim dnem boljšajo, priča poročilo bolgarskega vladnega glasila »Echo de Bulgarie« iz Odrina, kjer so došli zastopniki grških cerkvenih oblasti k predsed niku okraja, Rosentalu in so mu podali izjavo in zagotovilo, da stremi grško prebivalstvo po tem, da živi v popolnem sogiasju in prijateljstvu z Bolgari. Bolgarski okrajni vladni načelnik je v imenu Bolgarov izrazil enake želje. Tudi iz Dimotike se poroča o sličnih grških izjavah napram Bolgariji.
*vralj Korštantm piše kralju Ferdinandu,
»Novoje Vremja« z velikimi nezadovoljstvom in nevoljo ter razburjenostjo ponatiskuje poročilo, da je grški kralj Konstantin znova poslai bolgarskemu kralju Ferdinandu lastnoročno pisano pismo. To pismo je ponesel Ferdinandu poslanik Sofulis, katerega je bolgarski kralj sprejel izvanredno in nenavadno prijazno ter se je zelo dolgo ž njim raz-govarjal.
Mesto Arandželovac (izhodno od Valjeva) je od danes zjutraj v posesti naših čet. Srbi bežijo po izredno krčevitem odporu po cesti, ki vodi v Milanovac.
Valjevo pod avstrijsko zastavo.
Avstrijsko uradno poročilo dne 25. oktobra pravi, da so oddelki avstrijske konjenice vkorakali v Valjevo.
Valjevo je večje mesto v severozahodnem delu Srbije. Naše čete so tekom enega leta že drugo-krat vkorakale v Valjevo. Po hudih bojih ob Ko-lubari v prvi polovici novembra 1914 se je našim posrččilo, da so dne 16. novembra mesto zasedli. Srbi so jih tedaj najpoprej sprejeli s cvetlicami, nato pa z bombami in streljanjem. Dne 14. decembra 1914 pa so naše čete radi srbske premoči Valjevo zapustile in se umaknile proti severu.
Crnogorci se bojijo za Škader.
Črnogorski generalni konzul v Rimu se je dolgo posvetoval z zunanjim ministerom Soninom. Po izrekih ki jih je konzul izustil po pogovoru, pričakuje Črnogora italijanske pomoči, ako bi avstro-ogrske čete hotele zavzeti Škader.
flustrijs&B-italps&o bojišče.
Tretja velika ofeziva že pojema, razven na Južnem Tirolskem, Kjer hoče pri Rivi ob Gardskem jezeru predreti našo fronto. Kajpada se še tudi na koroški in soški fronti vršijo srditi boji, toda vendar se tukaj že spozna, da so Italijani utrujeni. Uspehov nimajo nobenih, razven malenkosti na Tirolskem, ki smo jih že omenili.
V vsem napada, kakor je razvidno iz uradnega poročila, štiri do pet laških armad. Samo v soško fronto butata dve armadi, torej približno
400.000	do 500.000 mož. Še le, ko se bodo lahko imenovale tudi naše številke, bomo videli, kako neprimerno junaštvo se pojavlja ob Soči.
Italijansko ministrstvo omajano.
Iz Ženeve poročajo iz krogov italijanskih politikov, da je stališče ministrstva Salandre, ki nima več večine v parlamentu, radi počasnega nap edo-vanja v vojski omajano. Ako v novembrskem zasedanju pade ob priliki novega posojila v visokosti četrt milijarde, je pot za Giollitija odprta. Bližajoče se zasedanje upliva na vojne operacije. Dokler je notranji politični položaj zmeden, se mora vsa armada porabiti za alpsko fronto.
Cadorna res je Srbe!
Reuterjev urad poroča iz Verone:
Po načrtu generala Cadorna, kate emu je pritrdil ves četverosporazum, je mogoče rešiti Srbijo le na ta način, da Italijani na celi črti neprestano napa dajo Avstrijce. Radi tega je Cadorna zadnji čas pričel a splošno ofenzivo na celi hond, da tako prisili Av trijo, da otegne nekaj svojih čet s srbskega na italijansko bojišče.
iastrijÉiKÉÉa bojišče.
Avstrijci smo z eno skupino prekoračili gornjo Kolubaro. Ta skupina ima oči vidno nalogo, da se z ruži s skupino, ki prodira iz Višegrada predi Ć čaku
Z drogo skupino prodiramo ob cesti Topola-Krsgujevac .proti Kragujevcu. Tam že nismo več 30 km oddal eni d Kragujevca V donni Morave je dospel general Gallwd do Lapova, kjer se bo menda armada delila in bo ec de’ korakal proti K agujevcu, drugi naravnost po Moravski dolini proti Ćupriji in Nišu.
Arandželovac avstrijski.
S srbskega bojišča se dne 26. oktobra poroča :
ftosfpljsbo-FUsia bojišče.
Prodiranje nemških čet proti trdnjavama Biga in Dvinsk je sicer počasno, toda uspešno, pri čemur odbijajo nemške čete uspešno vse hude ruske napade. Ob srednjem toku reke Styr potiskajo nemške čete polagoma Ruse nazaj čez reko, tako, da je stanje avstrijsko-nemških armad na ruskem bojišču sedaj tisto, kakor je bilo pred veliko rusko ofenzivo.
Nemška križarka potopljena.
Berolinski Wolifov ura ; poroča: Dne 23. okt. je sovražni pod vodnik pri Libavi v dvema streloma potopil križarko »Prinz Adalbert«. Žal je bilo mogoče rešiti le majhen de’1 ladijske posadke.
Drugo poročilo o potopu »Prinz Adalberta« se glasi: Križarka se je ponesrečila 15 morskih milj
zahodno od Rige. Križarka je prip’ula iz finskih vod. Sprem'gaii so jo torpedni čolni, ki bi jo naj varovali pred sovražnimi podmorskimi čolni. Zrak pa je bil tako nepredoren, da Nemci sovražnega torpednega čolna niti niso opazili. Sovražni (angleški) torpedni čoln je sprožil na nemško križarko dva strela ob enem ; radi tega je bil uč nek grozovit. Ladsa se je začela takoj potapljati, tako, da se je le malo moštva rešilo.
leiie-lnneie tapä
Na francoskem bojišču osobito v Flandriji traja mir dalje. V Parizu in Londonu imajo več kakor dovolj opravka in skrbi za balkansko bojišče.
Značilne izjave na Francoskem.
Posebna izdaja »Lecture pour tous« se je v 5000 izvodih poslala na fronto. Vsebuje izjave ljudo vladnega predsednika Poincareja in ministrskega predsednika Vivianija proti zahtevam izfronte, da se maj kmalu sklene mir. Francoska velmoža zatrjuje!a, da je Francija zä mir, toda sedanjo vojsko mora izvojevati do končne zmage.
Amerika Angliji.
Severno ameriška zvezna vlada je poslala Angliji noto, v kateri protestira proti temu, da se uvoz nevtralnih držav ne pripušča, čepra angleška blokada v dejstvu n izvedena, ampak le proglašena. Zvezne države zahtevajo, da smejo nevtralne države vsako blago, ki ni konterbani, uvažati v Nemčijo. Prostost morja mora biti varovara. — Severnoameriška zvezna država je govorila, toda prijateljstvo do Anglije je preveliko, da. bi tudi kaj ukrenila za prostost morja.
Zadnja porecita dalla y pelei dne ZfL oktobra.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 28. oktobra.
Rusko bojišče.
Zavezniške čete, ki se borijo pri Czartorysku, so zavzele včeraj dne 27. ok obra z naskokom vas Rutko.
Sicer ni na severo izhodu nič novega.
Italijansko bojišče.
Ob soški bojni črti je bil včeraj dne 27. oktobra sovražni artilerijski ogenj zoxet živahnejši.
Tretja italijanska arma a ni dosedaj ponovila napada na Doi erdolsko gorsko planoto. Pač pa je nadaljevala dru6a sovražna a mada severno od Do-berdolske gorske planote s oje br. zuspešne napade na naše trdne postojanke. Napadala ja tudi bovško kotlino.
Zopet neka druga armada napada dolomitsko bojno črto in Južno Tirolsko. Na ozemlju Rive se vrše pričetni boji. Na gorski planoti Lafrarm delujejo sovražni saperji. Napadalni poskus na naše postojanke severno od utrdoe Lusern je izjalovil naš artilerijski ogenj. Pred Col di Lana je bilo včeraj popoldne dne 27. oktobra odbitih šest italijanskih navalov. Istotako so bili odbiti manjši sovražni napadi na Tre Sassi, na postojanko Fanes ter na severno izhodišče doline Travenanze
Na ozemlju Bovca so branitelji krvavo odbili napad na zahodnem obronku gare Javorček.
Naše črte južnc-izhodno od Mrzlega Vrha ter Dolje so vnovič napadale močne sovražne čete. Tudi ti napadi so bili odbiti. Le za nekatere dele strelskih jarkov se še nadaljujejo boji.
Izjalovljen je bil zvečer tudi sovražni napad na ozemlje severno od Sela.
Italijanski poskusi za prehod severno od Kanala so bili izjalovljeni.
Goriško obmostje je zopet obstreljevala sovražni težka artilerija. Posamezni sovražni sunek na goro Sabotin se je popolnoma izjalovil. Več so-
fiwt«ä«4atä ln «UoSoli: Koasoscil „Strnča.“
vražnih bataljonov, ki so napr. vili sunek na ozemlje severno od gore Sv. Mihaela, je moralo vsled
našega artilerijskega ognja ter ognja naših strojnih pušk zopet zbežati nazaj v svoja kritja
Srbsko bojišče.
Izhodno od Vrišegrada pr d r ijoče c. iu kr četa so zapodile sovražnika čez s ejo ob obeh straneh Karaula Balva . Dva protinapada v bok ene črno gorske brigada sta bila odbita.
D sno krilo arm-de generala Kö vesa, ki je sectavljeno iz-avstro t-grskh ret je v ši o« čelni črti prekoračilo go ? ji tok reke Kolubare.
Nemške čete so as die gorov e severno od Rudnika. Na isti viši oi prodirajo i. hodno od tega goiovja avstro-ogi ske čete ob obeh straneh ceste Topolak-K aguj vac.
Armada generala pl. Gallwitza je zavzela o .zemlje zahodno od železniška pr staje Lapovo ter je po hudem boja zapodi a sovražnika iz višin južno in južno izhodno od Svilajnaca.
Prva bolgarska armada je zavzela trdnjavi Za je ar in Knjaževac ter se bori usp šno na višinah levega breg v reke Timok V trdnjavi Knjaževac so bili zaplenjeni štiri srbski topovi in šest vozov municije.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaräal.
Najnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 28. oktobra 1915.
Rusko bojišče.
Armadna skupina generala f el d mar šala pl Hindenburga. Izhodno cd kraja Garbunov-ka je zaznamo ati novih uspehov proti ruskim napadom. Cerkveni dvor pri Szaszsliju je zopet v naši oblasti. Ujeta sta bila 2 rus- a častnika ter 150 mož. Naš artilerijski ogenj je udušil so. ra: ni napad južno od Garbunovke,
Armadna skupina gen e rala-f el dm arsala princa Leopolda*bavarskega. Pri krau Ščersy {obred Niemen, severno-izhodno od Novega Gr-, deka ; je bil odbit močen ruski napad
Armadna skup na generala pl. Li n si n-gena. Zahodno od mesta Czartorvsk je bila zavzeta vas Rutka.
Balkansko bojišče.
Armadi generalov pl. Kövessa in pl, Gallwitza nadaljujeta svoje prodiranje
Armada gener la pl. Gallwitza je ujela od 23. oktobra 2033 scvažnih voj kov ter uplinila več strojnih pušk
Armada generala Bojadjeva je zavzela t dna vo Zaječar. Severao od Knjaževaca je prekoračena v široki čeni črti reka Timok. Knjaževac je v bolgarski oblasti. Uplenjenih je bilo več topov. Višina Drenova-Glava (25 km severno-zahodno od Pir ta) je zasedena.
Pirot po krvavem boju zavzet.
Iz Sofije se dne : 8. oktobra poroča :
Po d: Igetn krvavem boju so bolgarske čete zavzele Pirot in so danes slovesno vkorakale v me-to.
Bolgari v Prizrenu.
Iz Dunaja se (neuradno) poroča: »Stampa« in »Gazetta del Popolo« poročata, da so Bolgari vkorakali v Prizren. Prizren leži približno 60 km severozahodno od Škoplja
Proti Nišu!
Ko re padel Pirot, nastane za Bolgare nova, težavnejša naloga, da vzamejo Niš A naloga je tudi hvaležnejša. Kdor vzame Niš, obvlada celi severni in izhodni del S bije, predvsem pa vele važno železniško zvezo Belgrad—Sofija—Carigrad. Za to bodo S bi gotovo silovito branili Niš.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. C. g. Anton Bukovšek, kaplan na Prihovi, pride za provizorja k Sv. Florjanu pod Bočem.
Odßowjml uxedaii: Franjo géfeei,
Vojni kurat e. g. LUjsij C žek, župnik v Slovenj Gradcu, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na belo - rudeeem traku.
O f liko van je bil s srebrno kolaj tio I. razreda praporščak Josip Ilc, ki leži ranjen v vojaški bolnišnici v Chrudinu na Češkem.
Sioieuei se veselimo Bolgarije. V seji kranjskega deželnega odbora dne 26. oktobra je deželni glavar dr. Šu-terič izrazil zadovoljstvo Kranjske dežele nad tem, da se je slovanska Bolgarija pridružila osrednjim silam in ojačila naše zmagoslavne armade. »Pozdravljamo našo najmlajšo zaveznico, junaško Bolgarijo m ji iskreno čestitamo na dosedanjih sijajnih vojnih uspehih,!< V izraz odkritosrčnih simpatij je predlagal deželni glavar prispevek 5600 K iz deželnih sredstev za bolgarski »Rudeči križ.« Deželni odbor je predlogu soglasno * pritrdil.
Invalidov se vedno ve c oglaša. Za štajerske vojake, ki so pohabljeni vsled na bojišču pridobljenih ra o, so se uredile v dež« h zares prav blagodejne in nad vse koristne uprave. Do sedaj je v deželi le devet žveć'h vojakov, ki so popolnoma slepi. Ti so oskrbljeni v G adcu v zavodu zn slepce in se urijo primem ga dela. Utseinih udov je dobilo v dežel do selaj ok-og 200 i ta-jersk'h vo.akov. Ku atorij osk buie tedi za te siromake, da se učijo raznega posla, • kakor je za vsakega pr memo. Ta kura'orij oskrbuje tudi je-t čoe vojake, katerih je do sedaj že s feto do 2000 Štajercev v ra m ih zavodih. Invalidi, ki še niso popolnoma ozdraveli in so že doma, se naj obrnejo f a dež cdb rnika dr. Vers ovšeka,
Noya dodolocila za enoletne pi ostovoljee. Povodom ponovnega prebiranja črnovojniških zavezancev rojenih v letih 1895 in 1896 v Avstriji, Bosni in Hercegovini ter letnikov 1892, 1898 in 1894 so i šla sledeča nova dolo rila o pogojni pravici do enoletnega prostovoljstva. Leta 1895 rojeni morajo dokazati, da še o iskujeo v šolskem letu 1915/16 tisti letnik ali razred učnega zavoda, ki ima pravico do enoletnega prostovoljstva. Isto velja o črno ojniških zavezancih, rojenih v letu 1896, če že niso prejeli šolskega spriče ala, iz katerega je razvidno, c a imajo pra vico do enoletnega prostovoljstva. Za črno ojniške zavezance, rojene vzletu 1892 pa velja določilo, da morajo dokazati, ako so bili pri prebiranju črnovo nikov leta 1914 spoznani za sposobne za službo % orožjem, ki so pa bili pozneje spoznani za nesposobne in ki si vsled izvrševanja vojaške s'užbe niso mogli pridobili pravice eno-letoih pro tovoljcev. Črnovojniškim zavezancem rojenim v letih 1895 in 1896 je dovoljeno napraviti dopolnilni i pit, če vstopijo prostovoljno v skupno r rmado ali v domobranstvo in če dokažejo, da obiskujejo kot javni učenci tisti letnik ali raired kake srednje šole, ki daje po končani izvršitvi pravico do enoletnega prostovoljstva.
Pa-»ta Basna. Te snovi, o kateri je zadnjič »Slov. Gosp.« pisal kot najboljšem sredstvu zoper peronosporo, ni več dobiti, ker je morala tovarna ustaviti radi pomanjkanja bakra svoje izdelovanje.
Cene živil v Bdgrada. Cano j a živ la v Belgsadn so s'edeče: Kilogram govejega mesa stane 2 K, svinjskega mesa 2 K 20 v., svinjske masri 3 K, kilogram bele moke t K io krsšne moke 75 v.
Tepanje pri Konjicah. Dne 23. oktobra je umrl eden najstarejših posestnikov v naši občini, Mihael Stupan, v visoki starosti 80 let. — Bodi mu zemljica lahka ! Rodbini njegovi naše sožalje !
Celje. Vsle i ran, zadobljenih na bojiščih, so umrli v zadnjih dneh v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeči:	Stotnik Imre Szabo od 1. honved-
skega pešpolka, pešec Anton Edelmann, Pal Hrubos, Andrej Baka, J. žef Hemetsberger, Fnnc Skora, če-tovodja Corkola Stige, pešča Mihael Lovac in Franc Roputji ter neki neznani vojak.
Celje. Dne 24 oktobra je skočil iz vlaka, ki je voz 1 iz Ljubljane v Celjj, t a celjski postaji vojak Ranlelija Zarič. V železniškem vozu je neko-lko zadremal in ko se je vlak že začel pomik ti dal,e, je skočil iz vlaka tako nesrečno, da je prišel pod kolesa železniškega voza. Bil je pri priči mrtev.
*
• •
Daaašnja številka je zaradi vpoklicanjastrojnega osobja za 2 strani manj obsežna. Upamo, da bo nam mogoče kmalu izhajati v starem obsegu, da naročniki ne bodo škode trpeli.
jBb&	K«, OtrCa jf IfaadfcW»
Politične vesti.
Zasedanje hrvatskega sabora. Kakor se poroča se skliče hrvatski sabor po zasedanju ogr-sko-hrvatskega parlamenta, ki se sestane novembra t. 1. Med drugim pride v hrvatskem saboru v pretres tudi vprašanje novega skupnega grba monarhije. Pri tej razpravi razloži tudi hrvatski ban svoje stališče. Razen tega se bo sabor bavil z raznimi tekočimi predmeti.
Poljski klub. Dne 24. ektolra je imel poljski klub državnega sbora ca Drmaju sejo, kateri je predsedoval na čelnik kluba vitez Bilinski. Navzoč je bil tudi minister za Galicijo vitez Moravski. Pred sejo poljskega kluba, so se vršila posvetovanja politične komisije poljskega kluba ter demokratične in Dlugoševe skupine. Ube skupini ste sklenili, da se naj pri zborovanju poljskega kluba opusti vsaka rasprava o političnih vprašanjih in se naj razpravlja sz ključno o gospodarskih zadačah dežele. Politična vprašanja, ki bi jih naj ramotrivala poljski klub in višji poljski narodni svet, pa se naj preložijo na ugodnejši čas. Klub je v svoji seji, katera je bila izredno dobro obiskana, vzel j na znanje načelnikovo poročilo o gospodarskem položaju ; Galicije in o pomožni akciji, ki jo je uvedla država. Po ’ načelnikovem porcčiln se je razvila debata, katera je tra- ! j aia do poznega večera.
Nemški veleposlanik v Carigradu baron Wangenheim je v nedeljo nagloma umrl. Baron Wangenheim se je še le pred kratkim vrnil z dopusta v Carigrad.
Akcija za premirje. »Neue Züricher Zeitung« je priobčila članek, v katerem predlaga v imenu človečnosti, naj bi se čim prej sklenilo premirje. Miru ni tako lahko doseči, niti stavljati pametne predloge — brez nade do uspeha. Najugod-neji za premirje bi bili zimski meseci. Od začasne odložitve orožja ne bi imeli nasprotniki ne izgube ne dobička: ostal bi status quo. Člankar ve sicer, da se bo oporekalo, da bi po premirju nastal še hujši boj in da bi se s tem vojna le zavlekla. Odgovarja pa, da bi s premirjem milijonom vojakov prihranili strahovite zime in se izognili neštevilnim človeškim žrtvam. Premirje bi vporabile nevtralne države, sv. Oče in haška konferenca, da bi razpravljali o pravicah poedinih narodov in stavili nasprotnim si vladam predloge miru. Vrhu tega bi nastalo drugačno razpoloženje med vojujočimi strankami samimi. A zgodovina vojen priča, da je premirje najbolja priprava za mir. — Misel je tu gotovo plemenita in namen nad vse hvale vreden, s človeškega stališča. Ali, kakor kaže vsa slika političnega in vojnega položaja, ni nade, da bi se misel švicarskega lista uresničila.
Brezžična telefonska zveza med Francijo in Ameriko. Listi poročajo, da se je posrečilo vzpostaviti med amerikanskim mornariškim ministrstvom in pariškim Eiffelovim stolpom brezžično telefonsko zvezo.
Flotilja američkih podmorskih čolnov je
prispela te dni v Gibraltar ter se pridružila tamkajšnjemu angleškemu brodovju. Podmorski čolni so prevozili celi ocean z lastno močjo, spremljani od 2 vojnih ladij.
~     —	—i-.-—--«—
* „Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica sa zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 Z, 10 ko« madov 90 v. Denar naj se pošlje naprej aH pa v znamkj&h.
Trbovlje. Naš orlovski odsek priredi sporazumno z Dekliško zvezo, prihodnjo nedeljo 31. okt. ob 4. uri popoldan v Dvorani društvenega doma igro »Deseti brat.« Ker je igra zelo zanimiva, se pričakuje obilne udeležbe. Čisti dobiček je namenjen za vdove in sirote padlih vojakov. Vstopnina: prvi dve vrsti K 1, od 3. do 5. K 0.80, daljne vrste K 0'60, stojišča K 0’40 in galerija (balkoni) K 1. Prosi se, da se naj ne jemljejo majhni otroci seboj. Trboveljčani in sosedje na svidenje v nedeljo !
Zahvala
Za tolažilne izraze srčnega sočutja povodom smrti našega nad vse ljubljenega očeta, oziroma tasta, gospoda
Feliksa Stegnar
se iskreno zahvaljujejo
žalujoče rodbine
Stegnarl@t@,
Naročajte in razširjajte „Stražo**!
ZAHVALA.
Izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili v tako obilnem številu našega iskreno ljubljenega in nepozabnega moža, ozir. očeta, brata, dedeka in strica, posestnika
Mihaela Stupan
k zadnjemu počitku, našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se pa zahvaljujemo mil. gospodu arhidiakonu, nadžupniku in dekanu Francu Hrastelj za vodstvo sprevoda in za ganljiv nagrobni govor ob odprtem grobu, ki nam je bil v naši brezmejni žalosti največja tolažba in uteha, zahvaljujemo se tudi vlč. gosp. vikarju Martinu Jurhar za slovesno sv. mašo-zadušnico ter vlč. gosp. kaplanu Jerneju Podpečan za udeležbo. Zahvaljujemo se nadalje tudi vsem domačinom in sosedom ter onim, ki so prišli od daleč na sprevod, ter so nas tolažili v tako obilnem številu. Zahvaljujemo se tudi gospej učiteljici Hribernik iz Konjic, gospema Krhljanko in Klement za obilno tolažbo v uri žalosti. Dragega rajnika priporočamo v molitev !
Tepanje pri Konjicah, dne 25. oktobra 1915.
Julijana Stupan, soproga. Alojeij in Anton, sinova.
Roza. Julijana in Marija, hčere. Elizabeta Olup, roj. Stupan, sestra.
Jožef in Franc, nečaka. Josipina, sneka. Mirko in Milica, vnuka.
Tiskarna sv. Cirila v Maribora
priporoča sledeče molitvenike: -HÜB
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak): Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. H 2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah. rud. obr. K 1.20, zl, obreza 2 ___________
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl. obr, K 1-50. do K 3.60,
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Rud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Cigon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, paš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Godec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1,— do K 1.80.
Alfonz Ligvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
L. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K S.'50, K 4.— in K 4.20.
L. Herg : Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za-fee vezane samo pesar») K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon: ■ Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895. Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Fr. Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20.
Untelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič : Gospod, teci mi pomagat! K 2.—•
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman : Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. j80 vin.
Seigerscbmled : Sv. Družina. K 2.—,
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20,:
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser: , Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Sl'ava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Bešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrbovc S. I.: Migljaji na razpotju življenja. Rudeča obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popoten molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata obreza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje. Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino). Razne vezave od K 1.40 do K 2.50.;
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K 3.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Rudeča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudieča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 3.60.
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako knjigo 10 vin.
VOLNO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti.
Veletrgovina R. stermecti,
Celje štev. 19, Štajersko.
Krznarski učenec se proti popolni oskrbi takoj sprejme. K. Granitz, Maribor Gosposka ulica 7.
Divji ter pravi kostanj
suhe češplje, suhe hruške, laneno in konopljeno seme, bučne zrne, proso, krompir, želod, ježiće (kno-per), orehe, vosek, vinski kamen, suhe gobe, predivo, sveže Badje, ter sploh vse deželne pridelke knpi veletrgovina Anton Kolenc v Celju. Istotsko tudi olnate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne vode.
Strokovna učiteljica neke obrtne šole na Primorskem, ki se je vsled vojne začasno zaprla daje ure onim damam, ki Be hočejo izučiti v krojenju in šivanju oblek. Izučenje za domačo rabo traja prav kratek čas. Tozadevne ponudbe se naj naslovijo na npravništvo lista.
Krepkega dečka s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega trgovskega pomočnika, sprejme takoj večja trgovina "z mešanim blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 844 poste restante Škocjan, Dolenjsko
Ceciljanako Izobražen organist in
Cerkvenik z jako lepimi spričevali želi službo premen; ti. Naslov v upravništvu.
Učenca poštenih starišev sprejme takoj v svojo trgovino g. Miloš Oset, trgovina z mešanim blagom na Muti, Štajersko._______	_
Me zalogo up, fragate-nesti, srebrnine in eptišnih reči po vsabi ceni.
Tudi na obroke. - llustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ura K 8'60 Pristna srebrna ura	K
Original omega ura	K
Kuhinjska ura	K
Budilka niklasta	K
Poročni prstani	K
Srebrne verižice	K
2 —
Večletno jamstvo.
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbacii
urar in očalar MMIBÖ3, Sospesa uUfi
Kupujem zlatnino In srebro.
oooooooooo
Povodom Vseh svetnikov
priporočam svojo bogato zalogo nagrobnega o-mrežja, nadalje omrežja za žrfe, stojala za svetilke, zalogo za cvetlične košare zelo solidnega izdelka.
Franc Schetl
umetni ključavničar, Maribor, Koroška cesta št. 81,
oooooooooo
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
po naiviilih cenah
Ant. Blrkmaier
Maribor» Meljska cesta (Meiiingerstr.)
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in no nizkih cemhs
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3-80 Zlale damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
PreeMjske ure, Schaihauses.,
^esith, Omega, Etera©
Očala : Za kratkovidne nova. zboljšana stekla.
Fssis Burei
urar, zl&tomer in očalar,
Tšgetihofm cesti 39. Frei orar od fri. Men.
ICniiiernsi» ihimMii® in fumiteli!®*
Goričar & Leskovšek
= Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko libero dopisnic XX po raznih cenah. XX
Za g@stigniiarii:
Papirnate servi jele vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Kupim
za aprovizacijo vsako množino lepih suhih orehov in posušenih sliv po naj višji e eni. Plača se takoj pri prevzetju. Vprašanja in ponudbe na naslov: R. Starovašnik, Konjice 62, Štajersko.
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celie,
veletrgovina.
Nove skladbe.
Naš neumorno delavni skladatelj g. Ign. Hladnih, mestni organist v Novem Mestu, je izdal zopet dva. nova opusa svojih skladb in sicer: „Petero prošnjih Marijinih pesmi ob vojnem času“ za mešani zbor, in „Vojne pesmi“ za moški zbor. Besedilo v obeh delih je zložil Franjo Neubauer. Besedilo k Marijinim je potrdil visokočastiti kn.-šk. ordinarijat v Ljubljani. Skladbe Marijine so vseskozi dostojne ter bodo našim cerkvenim pevskim zborom prav dobro došle zlasti v teh težkih časih. Cena partituri 1 K. — Drugo delo .„Vojne pesmi“ vsebuje: 1. Fantje svojemu cesarju. 2. Slovenski fantje. 3. Dekletova pesem. 4. Zvončki zvonijo. 5. Domu. Vse skladbe so v narodnem duhu in prav primerne za prireditve „V znamenju zmage zlatega klasa“, zlasti štev. 1 in 51. Škoda le, da ni oblikp. bolj priročna, torej manjša za vojake-pevce. Cena 1 K. Obe zbirki je založil sklar datelj ter oba opusa toplo priporočamo.	554
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Marifeur Pf srrhof gt,3
se priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Ljudska hranilnica . »seiilnica v C«
f®^i§fr@w»iš m&m&M s n» mmu®
Obrestuie hranilu®	mm
4U
ed dneva vloga d® dneva vzdtp.
Beatm davek plača poiojiliies sums.,
öala ©©selila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Hraste mm
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-

¥ lastni hžii IHetei »Pri Aftern	w&WÌw Calla, PraHafcasta

ateeshmgs ■ savsÄs® po 4YB*/,, proti teissaseéai odpovedi po 4a///? krto, arsita, IraJiSieis se sprejemej© tei gotov donar, »e da fei se «lago, KessteA feek plača posojilnica sirasa,
Hraniltt® vlog® tS
Za nsdagfcsjs po polti s© spates lassile*
Spođni&šiaf. ljudska posojilnica ir Maribora
ÜB &
Posolila m đafajo 5s ***
pravsasae posegilaios 7 rògo
peloinis® (97.07K) sa ssafalaga.
le člane» ta da©?: ga ?ks
ta a* esecri kreüt
»kiijiife# mti patitemi vsaacssti po	vknjižbo sploh p« Sy9%* vfesgÄä» kt g&raltesf 5®
mi p> Mađsjje ispssojvge na sates vrednostnih papirjev. Dolge?« pri drega deniaaä wrefià 0 fseüd potetti getov». tem, M m eilte as prewgaje 1 tosa. Frogia sa vknjižbe dela posojikim hroaplaène, tete piati» 1® Mik®-. |
Uradu® urc 5
•g srede in četrtak ed 8. da li» aste dopoldne te, vtóe ssbsto ad 8. do li. are dopoldne tsvseaM praaaik*. V aasdaih wsA s*
i% fegisisje den«.
POlaSnila HÜ	«älß k* ?ž?e~isJa	vsak deterfs ®fi i. #a iS. nra dopeldns In ®d 2. do 6« oro popoline.
* ' *	tßW P©e®iflHiea tea tssdi k® rsapolas®	hranilo« saMralMir®,
Stolna ulica št. 6 fmcd Glasnim trgom in stolno cerkvijo),