Stenografien! zapisnik
dvanajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
der zwölften Sitzung
des krairnlcheil Landtages
zu Laibach
eine 15. novembra 1889.
am 15. Wovembev 1889.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. -—• Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Miss!a. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1 Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje dne 12. novembra 1889.
2.	Naznanila deželno-zborovega predsedstva.
3.	Priloga 63. Poročilo deželnega odbora o zgradbi stalnega mostu čez Savo pri Radečah.
4.	Priloga 64. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o nekaterih prenaredbah mitniških določil mesta Kamnika.
5.	Priloga 65. Poročilo finančnega odseka glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah (k prilogi 53.),in o dotičnih prošnjah učiteljstva: Novomeškega, Krškega, Črnomaljskega, Postojnskega, okolice Ljubljanske, Kranjskega in Kamniškega okraja; zaveze slov. učiteljskih društev, slovenskega učiteljskega društva, učiteljev stolnega mesta Ljubljana in pa trga Postojnskega.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podobčine Ivanjidol glede podpore, za napravo vozne p.oti.
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podobčine Čem-šenik glede podpore za popravo ceste med Trojanami in Čemšenikom.
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Ivana Debeljaka za popolno pokojnino.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Helene Čuk, učiteljeve udove, glede podpore za vzgojitev otrok.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kongregacije Lazaristov glede doneska za opravljanje duhovnega pastirstva v bolnici v Ljubljani.
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Elizabetine otroške bolnice za podporo.
12.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu, in sicer:
a)	o § 7. 5, m arg. št. 22., 25., 26., 30., 32. do 41., in D, marg. št. 56., 57., 58.;
b)	o § 8. A, marg. št. 1., 2., 4. do 23.; in C, marg. št. 30., 31., 33 , 36., 37., 39., 40. do vštete 47;
o) o § 8. B, Obilni pouk;
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Seine Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der XI. Landtagssitzung vom 12. November 1889."
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 63. Bericht des Landesausschusses betreffend den Bau einer stabilen Brücke über den Savestrom nächst Ratschach.
4.	Beilage 64. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage eines Gesetzentwurfes betreffend einige Aenderungen in den Mautbestimmungen der Stadt Stein.
5.	Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses betreffend die Regelung der Lehrergehalte an den öffentlichen Volksschulen (zur Beilage 53) und über die bezüglichen Petitionen der Lehrer des Bezirkes Ru-dolfswcrt, Gurkfeld, Tschernembl, Littai, Adelsberg, Umgebung Laibach, Krainburg und Stein, des Verbandes der slavonischen Lehrcrvereiue, des slovenischen Lehrervereines, der Lehrer der Landeshauptstadt Laibach und des Marktes Adelsberg.
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Nntergemeinde Kanidol um Subvention behufs Herstellung eines Fahrweges.
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Untergemeinde Tschemschenik um Bewilligung einer Subvention zur Herstellung der Straße zwischen Trojan« und Tschemschenik.
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Lehrers Johann Debeljak um Bewilligung der vollen Pension.
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Lehrerswitwe Helena Cuk um Gewährung einer Unterstützung zur Erziehung ihrer Kinder.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Congregation der Lazaristen um Gewährung eines Beitrages für die Versetzung des Spitalsseelsorgcdienstes in Laibach.
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Vereines des Elisabeth-Kinderspitales in Laibach um Bewilligung eines Geldbeitrages.
12.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtausschusses über den Rechenschaftsbericht, und zwar:
a)	über § 7 B. Marg.-Nr. 22, 25, 26, 30, 32 bis 41, und D, Marg.-Nr. 56, 57, 58;
b)	über § 8 A. Marg.-Nr. 1, 2, 4 bis 23, und C. Marg.-Nr. 30, 31, 33, 36, 37, 39, 40 bis 47;
c)	über § 8 B, Gewerblicher Unterricht;
224
XU. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
d)	o % 10., Osobne stvari, marg. št. 1., 8., 5., 6. in 7.;
e)	o § 11., Splošne reči.
13.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Sent Ožbald za razdelitev te občine in ustanovljenje dveh novih občin.
14.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji dr. Prischl-a, naj se priporoča njegova knjiga «Der Friedensrichter», razpravljajoča uradovanje posredovalstev za poskušnje poravnav med prepirnimi strankami.
15.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Sv. Jošt, Horjul in Trata. da bi se občinska pot. ki se začenja pri okrajni cesti v Vrzdencu ter drži čez ozemlje navedenih občin, uvrstila med okrajne ceste (k prilogi 56.).
16.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Grahovo z Martinjakom, Ulaka in Žirovnica, da bi se izločile iz občine Cerknica ter ustanovila nova občina Grahovo.
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobčin Blo-čice in Lipsenj, da bi se izločili iz občine Stari trg ter spojili z nameravano občino Grahovo.
18.	Ustno poročilo upravnega odseka ob uravnavi zdravstvene službe v občinah (k prilogi 49.).
19.	Priloga 67. Poročilo upravnega odseka o prošnji podobčine Vrhpolje, da bi se odcepila od Vipavske občine in ustanovila samostojna občina Vrhpolje.
20.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Novem mestu za ustanovitev deželne bolnice.
d)	über § 10, Personulangelegenheiten, Murg.-Nr. 1, 3, 5, 6 und 7;
e)	über § 11, Allgemeines.
13.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die Petition der Gemeinde St. Oswald um Theilung in zwei selbständige Gemeinden.
14.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über das Gesuch des Dr. Priselil um Empfehlung seines Handbuches -Der Friedensrichter» für die Gemeinde-Vermittlungsämter.
15.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die Petition der Gemeinden St. Jobst, Horjul und Trata wegen Einreihung des in Schönbrunn an die Bezirksstraße anbindenden, das Gebiet der obigen Gemeinden durchziehenden Gemeindeweges in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 56).
16.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die^Petition der llntcrgemeinden Grahovo, Martinjak, Ulaka und Žirovnica um Trennung von der Gemeinde Zirknitz und Constituirung einer selbständigen Gemeinde Grahovo.
17.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Untergemeinden Obloschitz und Lipsein um Trennung von der Gemeinde Altenmarkt und Vereinigung mit der beabsichtigten Gemeinde Grahovo.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses betreffend die Organisirung des Sanitätsdienstes in den Gemeinden (zur Beilage 49).
19.	Beilage 67. Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Untergemeinde Oberfeld um Trennung von der Gemeinde Wippach und Constituirung einer selbständigen Gemeinde mit der Benennung Oberfeld.
20.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Rudolfswert um Errichtung eines Landesspitals dortselbst.
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Seginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag.
XII. seja cine 15. novembra 1889.
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in otvarjam sejo. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika XI. deželno-zborske seje dne 12. novembra 1889.
1.	Lesung des Protokolles der XI. Landtagssitznng vom 12. November 1889.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik XI. seje v slovenskem jeziku. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der XI. Sitzung in slovenischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečit anemu zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2,	Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Predsedništ.vu visoke zbornice došle so sledeče prošnje, in sicer izročam jaz:
Die Gemeindevertretungen von Zelimje, Brunndorf und Golo bitten um Kategorisirnng des Straßenzuges Brunndorf, Golo, Blutigenstein, Raunik, Lahovo bis zunt Anschlusfe an die Oblaker Bezirksstraße als Bezirksstraße.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Die Stadtgemeindevertretnng von Laas bittet um Kate-gorisirung des Straßenzuges Brunndorf, Golo, Blutigenstein, Raunik, Lahovo bis zum Anschlüsse an die Oblaker Bezirksstraße als Bezirksstraße.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dein Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Vodstvo ljudske šole na Dobrovi prosi, da se za pokončavanje glogovega belina dovoli primerni znesek za celo deželo kot nagrada šolski mladini za pokončavanje tega mrčesa, in pa za podporo šolskemu vrtu na Dobrovi, za poplačanje dolga in napravo orodja.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča prošnjo občanov v Bevkah za pomoč zarad velikih nesreč po večkratnih povodnjah in po slani.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
- XII. Sitzung am 15. November 1889.	225
Gospod poslanec Pakiž izroča sledeči prošnji:
Občine Podgora, Kompolje in Videm prosijo podpore in odpisa davkov zaradi letošnje slabe letine in vremenskih nezgod.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Občina Sodražica prosi podpore in odpisa davkov zarad slabe letine.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Herr Abgeordnete Braune überreicht die Petition der Stadtgemeinde-Vorstehung Gottschee um eine Nothstandsunterstützung.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Prestopimo torej nadalje k 3. točki dnevnega reda:
3. Priloga 63. Poročilo deželnega odbora o zgradbi stalnega mostu čez Savo pri Radečah.
3.	Beilage 63. Bericht des Landesausschusses betreffend den Bau einer stabilen Brücke über den Savestrom nächst Ratschach.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltnngsausschusse zugewiesen.)
4.	Priloga 64. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o nekaterih prenaredbah mitniških določil mesta Kamnika.
4. Beilage 64. Bericht des Landesansschnsses mit Vorlage eines Gesetzentwurfes betreffend einige Aenderungen in den Mauthbestimmungen der Stadt Stein.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsansschusse zugewiesen.)
Točka 5. dnevnega reda je:
5.	Priloga 65. Poročilo finančnega odseka glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah (k prilogi 53.) in o doticnih prošnjah učiteljstva: Novomeškega, Krškega, Črnomaljskega, Litijskega, Postojnskega, okolice Ljubljanske, Kranjskega in Kamniškega okraja; zaveze slov. učiteljskih društev, slovenskega učiteljskega društva, učiteljev stolnega mesta Ljubljane in pa trga Postojnskega.
226
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
5. Beilage 65. Bericht des Finanzausschusses betreffend die Regelung der Lehrergehalte an den öffentlichen Volksschulen (zur Beilage 53) und über die bezüglichen Petitionen der Lehrer des Bezirkes Rudolfswert, Gnrkfeld, Tschernembl, Littai, Adelsberg, Umgebung Laibach, Kramburg und Stein; des Verbandes der slovenischen Lehrervereint, des slovenischen Lehrervereines, der Lehrer der Landeshauptstadt Laibach und des Marktes Adelsberg.
Poročevalec Klun:
Slavni deželni zbor! Poročilo finančnega odseka ob uravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah je bilo včeraj popoldne gospodom poslancem razdeljeno, mislim, da je imel vsakdo čas ga prečitati in da me bodete torej oprostili dolžnosti, ga tukaj še enkrat brati.
Deželni glavar:
Ker ni ugovora zoper to postopanje, smatram, da so gospodje zadovoljni s tem.
Poročevalec Klun:
Priporočam gospodom, da prestopimo v nadrobno razpravo, ter si pridržujem besedo, ako bi bilo treba, kaj odgovarjati. Predlogi, katere stavi finančni odsek, so sledeči:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«1.) Priloženi načrt zakona, s katerim se nekatera določila deželnih zakonov z dne 29. aprila 1873. L, dež. zak. št. 22, in z dne 9. marcija 1879. L, dež. zak. št. 13, prenarejajo, oziroma dopolnujejo, se odobri.
2.) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjen j e temu zakonu.
1.	) Dem beiliegenden Gesetzentwürfe, mit welchem einige Bestimmungen der Landesgesetze vom 29. April 1873, L. G. B. Nr. 22, und vom 9. März 1879, L. G. B. Nr. 13, abgeändert, beziehungsweise ergänzt werden, wird die Zustimmung ertheilt.
2.	) Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Sanction dieses Gesetzentwurfes zu erwirken.
S tem so rešene peticije ljudskih učiteljev št. XXXVI. XXXVII, XXXVIII, XXXIX, XL, LIV. LV, LXVIII, XCI, CI, CII, CXXX.
Resolucija:
Deželnemu odboru se naroča, da naj skrbi za skupno izdajo vseh deželnih šolskih zakonov v taki obliki, da bode iz natisa razvidno, kateri paragrafi so razveljavljeni, kateri prenarejeni ali dopolnjeni.»
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. K besedi se je oglasil gospod poslanec Hribar.
Poslanec Hribar:
Visoki deželni zbor! Iz vsakoletnega proračuna normalno-šolskega zaklada je vidno, da troški za ljudsko učiteljstvo od leta do leta naraščajo. Ni dvoj be, da bodo ti troški naraščali še čedalje bolj, zakaj mnogo je še šol na Kranjskem ustanoviti, in na mnogih krajih bode se vsled prirastka prebivalstva pokazala potreba, da se sedanje šole razširijo.
Težko je torej vsakemu deželnemu zastopniku glasovati za to, da se proračun normalno-šolskega zaklada še bolj obremeni; vender se je pa pokazalo, da je to neobhodno potrebno z ozirom na učiteljske plače, kajti ne moremo si prikrivati, da so se razmere tekom let jako spremenile in da je draginja postala večja, ko je bila tedaj, ko so se poslednjikrat. uravnale plače učiteljem.
Ako je draginja zadela vse stanove, zadela je posebno še učitelja, ker mu je treba gledati na to, da dostojno živi, da se dostojno reprezentuje in da tako vzbuja spoštovanje do sebe pri občinstvu.
Zato pa je potrebno učitelja postaviti v tako stanje, da mu bode mogoče dostojno se reprezento-vati in dostojno živeti.
Vsaj je pa učiteljstvo tudi važen faktor v razvoji vsakega naroda. Izročamo mu nežno deco, da jo poučuje ter jej vceplja v srce ljubezen do domovine in do Boga. Ker pa je učiteljstvo tako imeniten faktor v razvitku vsakega naroda, zato morajo tudi zastopniki dežele — zastopniki naroda — priznavati važnost tega stanu in se v zmislu tega priznanja nasproti celemu stanu tudi obnašati. Jaz sem iz tega ozira takoj bil pripravljen, glasovati za zvišanje učiteljskih plač, in reči moram, da bi bil rajše pritrdil predlogu, ki bi bil dalje segal, ko bi to dovoljevale naše finančne razmere. Zato pa pozdravljam z veseljem predlog, ki ga je stavil deželni odbor in sedaj finančni odsek v tej visoki zbornici in bodem glasoval za to, da se preide v nadrobno razpravo.
Samo na nekaj bi hotel že sedaj opozoriti. Meni se predlog finančnega odseka ne zdi popolen. Težko je pač, popolen predlog predložiti visoki zbornici, težko ustreči vsem željam; ali na nekaj bi se bilo moralo vender ozirati: na to namreč, da so učitelji v Ljubljanskem mestu že po naravi razmer samih postavljeni nekako drugače kot učitelji na deželi. Pridržujem si pa, v podrobni razpravi staviti dotični nasvet in se omejujem tu le na naznanilo, da bodem glasoval za prehod v podrobno razpravo.
Poslanec Šuklje:
Z veseljem pozdravljam, slavna zbornica, nasvet finančnega odseka in načrt predloženega zakona. Namen tega zakona je zboljšati učiteljske plače v oni meri, katera se da zastopati z ozirom na deželne finance in razstoče potrebščine naše deželne uprave. Gospod poročevalec priložil je svojemu poročilu mnogo podatkov, iz katerih utegnejo protivniki tega zakona — hvalo Bogu, nimamo takih protivnikov vsaj ne v tej deželni sobani — dobiti dokaj gradiva. Pred vsem je jasno dokazano, da dežela kranjska ni med onimi de-
Xis. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung mn 15. November 1889.
227
želami, katere dosedaj najslabše plačujejo svoje učitelje. Mnogo je dežel, katere nas daleč nadkriljujejo glede imovitosti, pa navzlic temu še slabše dotirajo svoje učitelje kakor mi. Vzemite Češko ali Moravsko ! Na Moravskem imate še podučitelja, katerega plačujejo s 60°/o najnižje plačilne vrste, to je s 240 gld. na leto. Jaz torej priznavam, da se naše učiteljstvo lahko pritožuje o tem, da so njegove plače absolutno prenizke, ugovarjati pa bi moral, ako bi kdo hotel pri utemeljevanji predloga o zboljšanji učiteljskih plač upirati se na razmere drugih kronovin. Kakor sem že rekel: na Kranjskem niso bili dosedaj učitelji do-tirani najslabše. To smo uvideli tudi v finančnem odseku, to smo konstatovali uže lansko leto pri razpravi v tej visoki zbornici. Današnji nasveti finančnega odseka so torej jasen dokaz naše naklonjenosti nasproti ljudskim učiteljem.
Kratko hočem govoriti o načelih, izraženih v tem načrtu, in potem pristaviti temu nekaj besed o našem ljudskem šolstvu sploh.
Poleg merila za plače je najvažnejše vprašanje tu ono, po katerem načelu naj se razvrste učiteljske službe. Isto načelo, katero je v našem predlogu, nahaja se tudi v noveli z dne 9. marca 1879, namreč, službe se razdele v 4 plačilne razrede, vsakemu je odmerjen gotov odstotek in razloček je le ta, da so sedaj plače višje in razmerje med odstotki različno. Jaz ne tajim, svoje dni sem jaz sam sodil, da je vse to nekako mehanično in hotel sem izumiti drug način razdelitve. Ko sem pa začel pretehtavati to vprašanje in se bavil z zakonodajstvom drugih dežel, videl sem, da ta način še najbolj ugaja, kajti na mnogo reči se je pri razvrstitvi talcih služeb treba ozirati, na važnost učiteljske službe, draginske razmere, geografično lego i. t. d. Takim razmeram pa ne more ustrezati zgolj mrtva beseda zakona.
Učitelji so prosili v mnogih peticijah, da bi se po službeni starosti razvrstili, pa deželni odbor in ravno tako finančni odsek je sodil in — kakor sem uverjen — po pravici sodil, da tako načelo ni osnovano. Ko bi se postavili na to stališče, katero si žele učitelji mnogih okrajev, potem smo uničili oni impuls, kateri je potreben nasproti našemu učiteljstvu. Tisti nagon, zboljšati svoj materijalni položaj z večjo marljivostjo, z večjo spretnostjo, odpade v istem trenutku, ko vidi učitelj, da mora priti v najvišji plačilni razred, ako le vsaj tako redno opravlja svoj posel, da ga ne spode iz službe. Tudi starostna doklada zgubiva s tem svojo eksistenčno pravico, kajti to ne gre, da bi dvakrat honorirali službeno starost, v plači in starinjskej dokladi.
V nekaterih drugih deželah so si pomagali s tem, da so razvrstili učiteljske službe po šolskih občinah. Vsaka šolska občina, ki je v istem plačilnem razredu, ima za vse svoje učitelje eno isto plačo. V Galiciji pa so dekretovali, da je urediti plače učiteljske zgolj po številu prebivalstva. Na tej podlagi je Gališki deželni zakon prišel do tega določila, da je onim učiteljem, službujočim v krajih z manj nego 2000 prebivalcev, prisojena najnižja plača v znesku 300 gld. Na tako stališče se mi ne moremo postaviti, ker temu se ne |
bode ugovarjalo, da je učiteljska služba zlasti v mnogih majhnih krajih, zlasti na jednorazrednicah, posebno trudapolna ter posebne požrlovalnosti zahteva od učitelja.
Mi pridemo vsakako do zaključka: najbolje je razdeliti službe v plačilne razrede in prepuščati deželnemu šolskemu svetu v nekem sporazumljenji z deželnim odborom, da v tem okviru razvrsti službe učiteljev po plačilnih razredih.
Jaz sem torej dejal, gospoda moja, da se strinjam s tem načelom, vender bi se že pri tej priliki, da mi ne bode treba govoriti v specijalni debati, usojal na drugo stvar opozarjati. Vprašanje nastane: katere šole so prav za prav najvažnejše in kateri učitelji so v najbolj neugodnem položaji ? Odgovor na to vprašanje je jasen. Najbolj važne šole so pri nas vsakako štiri-in večrazredne, kajti poleg onega glavnega učnega smotra, katerega ima ljudska šola, morajo služiti tudi kot. pripravnice za srednje šole, in lahko rečem, naraščaj naše inteligence je zavisen deloma od kakovosti naših štirirazrednic in njihovega osobja. Z druge strani se pa ne da tajili, da so v največji zadregi ravno učitelji na štirirazrednicah, ako jih abstrahiramo od nadučiteljev. Štirirazrednice se nahajajo v večjih krajih in mestih, kjer so tudi nastanjeni c. kr. uradi. Učitelj je tam po svojem dostojanstvu prisiljen, bolje paziti nase in svojo rodbino, več trositi za obleko, več zahajati v družbo — in kake dohodke ima? K večjemu 500 gld. in eventualne starostne doklade! Navadno nima prostega stanovanja, nima nobene stanarine, nima nobene funkcijske doklade, s tistimi bornimi 500 gold, in starostno doklado mora preživeti sebe in svojo družino. Jaz bi torej že pri tej priliki priporočal resolucijo, katero bodem pri § 3. v specijalni debati predlagal na korist učiteljskemu osobju na štirirazrednicah, in že sedaj bi si izprosil blagonaklonjenosti slavnega zbora in slavne vlade zato.
Kratek bodem pri drugem vprašanji. Da smo odpravili naslov podučitelja in podučiteljice in odstranili neko anomalijo iz našega deželnega šolskega zakona, se mi zdi tako evidenten napredek, da ni treba o tem dalje govoriti. Velika prednost tiči po mojem mnenji tudi v tem, da smo raztegnili latitude med posameznimi plačilnem! razredi. To, kar posebno očitam Veste-neckovi noveli glede učiteljskih plač, je namreč, da ima v svojih plačah premalo raztegljivosti. Učiteljski kandidat zapusti pripravnico, pride na deželo ter dobi najmanj 400 gold, letne plače. Mnogo je pa takih, ki imajo takoj 450, nekateri celo po 500 gold, in s to letno plačo mora potem zadovoljen biti skorej vse svoje življenje, k večjemu, da se povspne do 600 gold, plače, ako zadene tisti terno, da ga dvignejo v prvi plačilni razred. Sedaj bode stvar druga, namreč učiteljski kandidat, provizoričen učitelj prične s 360 gold, letne plače in pride, ali ima vsaj nado, priti do 700 gold. Tukaj je nekoliko več spodbuje in že zarad tega priporočam to določilo predloženega načrta.
Finančni odsek se je potem izrazil tudi še za neko drugo načelo, katero se tiče personalne doklade onim učiteljem, ki službujejo vsaj 10 let neprestano na jedni in isti enorazrednici z učiteljsko plačo naj-
228
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
nižje vrste. Utemeljuje svoj nasvet s tem, da hočemo na ta način preprečiti tisto škodljivo prepogosto menjavanje, katero zapazujemo ravno pri teh šolah. Imam nekoliko statističnih podatkov pri sebi, s katerimi lahko utemeljujem svoj izrek. Ravno pri jedno-razrednicah vidimo neprestano dirko med učitelji da bi učiteljstva na takih zavodih več stalnosti za-dobili, se je finančni odsek odločil za to, da postavi v načrt preje označeno določilo.
S tem bi bil pri kraji, kar se tiče načelnih vprašanj. in na kratko bodem si dovolil par besedic o finančnem vprašanji. Deželni odbor je zračunil zvišek pri učiteljskih plačah na 14.800 gold, in to velja za slučaj, da bi bile vse učiteljske službe v istini oddane in definitivno nameščene po stalnih učiteljih. Tega pa nikdar ne bode. Treba odtegniti službe, ki bodo le provizorno zasedene, in prihranek, ki ga bodemo imeli pri številu začasno nameščenih učiteljev. Takih bode zmiraj okoli 80, in se bode prihranilo na ta način toliko, da bode zvišek znašal 7800 gold. Tudi pri stanarinah se bode stvar dejanski tako pokazala. Za Ljubljanske učitelje in njihove stanarine skrbi normalno-šolski zaklad po določilu, ki se nahaja v tem zakonu. Učitelji prve vrste imajo sedaj že po 700 gold., lem se itak iz normalno-šolskega zaklada plačuje stanarinska doklada 100 gold., pritegniti treba torej le še one učitelje, kateri dosedaj take stanarine niso imeli. Po sedanjem statusu jih je šest, torej se bode zvišala potrebščina za 600 gld., torej vidimo, da poskoči, in ta račun velja le za 1. 1891., potrebščina za aktivitetne prejemke za okroglo svoto 8400 gld. Ako pomislimo, da se, kakor nas skušnja uči, potrebščina normalno - šolskega zaklada povzdigne za približno 10.000 gold, na leto, bode nam torej kontirati za 1. 1891. z večjo primanjkavo 18.400 goldinarjev. V prihodnjih letih se pa bode to nekoliko spremenilo, kajti nam je vender računati s tem, da ostane starostna doklada nespremenjena tudi po novem zakonu, ravno tako pri stanarinah in opra-vilninah ne bode mnogo razločka, razloček bode le, ako se ustanove nove šole, ako se razširijo že sedaj obstoječe z ustanovitvijo kakega novega razreda, torej zistemizuje nova služba, ta zvišek pa ne bode tako velik, da ga dežela naša ne bi mogla zmagati. Torej, gospoda, to je gotovo, naložili si bodemo neko breme, dokaj občutno breme s tem zakonom in vsaki izmed nas ve, da ga z lahkim srcem nesmo. Normalno-šolski zaklad raste v svoji potrebščini in materijalni položaj dežele naše je vender slab, ako se ozremo na gmotno stanje naših financ.
Tista gospodarstvena kriza nas vedno straši, drugod so se razmere nekoliko zboljšale, trgovina se je začela zopet razvijati, obrtnija napreduje, cene poskočile so najvažnejšim obrtnim izdelkom, ali pri nas na Kranjskem, v naši poljedeljski deželi vsega tega prevrata dosihmal žalibog še ni, in saj veste, kako letino imamo letos, in da povem, kaka je beda med našim prebivalstvom, naj le opozarjam na to, da bodemo imeli v letošnjem proračunu deželnega zaklada razmerno velik znesek za pomoč onim pokrajinam, katere so poškodovane po uitnab. Ta kredit je, rekel bi, žalosten pendant k zakonu, o katerem danes skle-
pamo. To smo pa vsi vedeli, in zarad tega je tista soglasnost, katero smo opazili v finančnem odseku pri tem zakonu, in o kateri se nadejam, da jo bodemo tudi danes videli v slavni zbornici, nek dokaz, da vse stranke te zbornice, ne glede na narodnost in politično mišljenje, simpatizujejo z ljudskim šolstvom ter ga hočejo dvigniti in pospeševati. Dežela pa bode s to gmotno žrtvijo tudi marsikaj pridobila. Ona sme zahtevati od učiteljev, da s podvojenim trudom in podvojeno požrtvovalnostjo delujejo v povzdigo našega šolstva. In tu bi si izprosil nekoliko končnih besed. Ljudski učitelj nima samo tega namena, da preskrbi široki narodni masi tisto mrvico neobhodno potrebnega znanja — glavna stvar je pri njem, da širi vzgojo in izobraževanje med narod, da blaži mladino s svojim poukom. Tega pa ne bode po mojem mnenji nikoli dosegel, če ne vpliva na ona čutila, ki so v tem oziru najvažnejša. V prvi vrsti imenujem domovinski čut v širnem svojem pomenu. V tem smislu ga bode moral zasejati učitelj, da vcepi mladini ljubezen do naroda, do dežele, do države. Kar se tiče verskega stališča, in jaz menim tukaj govoriti popolnoma odkrito, saj tudi gospodje prijatelji takozvane konservativne stranke vedo, da se ne strinjam v vseh ozirih ž njimi, da sem naprednega mišljenja, ali tudi jaz rečem: naloga ljudskega učitelja ne sme biti nikdar, kaliti slogo med posvetno in duhovno oblastjo! Kdor tej potrebni slogi nasprotuje, on škoduje namenu ljudskega šolstva. Kar se tiče narodne odgoje, mora se ona vedno strinjati z duhom ter z zgodovinskim razvojem dotičnega naroda. Obrnimo to načelo na naše ljudstvo! Naš narod je enkrat eminentno katolišk in bode to vedno ostal, in z ozirom na krepko versko mišljenje tega ljudstva bode tudi naš učitelj le tedaj zadostoval svojemu poklicu, ako bode skušal, da ohrani složno postopanje med učiteljskim in duhovskim stanom.
Še kratka opazka glede pedagogiškega stališča. Marsikaj se s tega stališča sedanji šoli predbaciva, nekaj je pretiranega, nekaj pa tudi istinitega. Meni se vidi, da se današnja šola sploh veliko premalo ozira na praktično stran, veliko premalo odgojuje z ozirom na praktično življenje in njegove potrebe. Naš državni šolski zakon je enkrat neka kopija nemškega originala, urejen je po nemškem izvirniku, ali tudi na Nemškem zunaj mej našega cesarstva že uvidevajo dandanes, da je treba v tem smislu predrugačiti ljudsko šolo, da se je treba več ozirati na praktične potrebe. Ravno ko je gospod Hribar stavil svoj nasvet o hipotečni banki, sem se zatekel k nekemu agrarniku, sedanjemu profesorju na Dunajskem vseučilišči Mia-skowskemu in vzel sem v roko njegovo najnovejše delo «Agrarpolitische Zeit- und Streitfragen». V tej zanimivi knjigi nahaja se razprava, zadevajoča organizacijo agrarnega kredita. V tem spisu zahteva pisatelj kot jedno izmed najznamenitejših sredstev, s katerimi bi se dal dvigniti kmečki stan in bolje skrbeti za bodočnost njegovo: «einen mehr auf das praktische Leben hinzielenden Unterricht in der Volksschule». Jaz mislim, če bodo učitelji naši delovali v lem smislu, da se bodo tudi vedno ozirali in še bolj ozirali nego dosedaj na
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
229
f.o, kar zahteva praktično življenje, ako bodo svoj pouk uredili na ta način in postopali, kakor sem prej bil povedal, nasproti narodu, domovini, državi in vladarju, ter pozitivnemu verozakonu, potem, gospoda moja, lahko votiramo ta višji trošek, lahko prevzamemo to odgovornost, kajti potem vemo, da smo nekaj žrtvovali, kar je v istini produktiven trošek. (Klici: — Rufe: Dobro !)
Poslanec Povše:
Slavni zbor naj mi blagovoli dovoliti, da v imenu svojem in svojih ožjih somišljenikov poslancev, zastopnikov kmečkih občin, pri tej debati naše stališče razložim.
Po nasvetu gospoda poročevalca nam je glasovati za povišanje plače ljudskim učiteljem.
Slavna gospoda! Naše ljudstvo ima res že ogromne žrtve doprinašati za ljudsko šolo, saj znaša svota le za ljudsko šolo že okroglih 300.000 gold.
Da je to nemalo breme za kmetsko ljudstvo, ki ima polno raznih davkov nositi, tako da še imen za vse ne zna, ja, žal, le preistinito in slišati treba le naše volilce, kako tožijo o skoro nezmagljivih bremenih. Ni čudo torej, če kmetske občine zahtevajo od svojih zastopnikov, naj se upirajo še višjim davkom, saj smo celo od občin, slovečih po naprednem svojem duhu, dobili pisma, v katerih nas opominjajo, kako imamo proti viti se povišanju plače ljudskim učiteljem. Zelo težavno je torej kmetskemu zastopniku, odločiti se za nasvet gospoda poročevalca.
Toda poznamo naše pošteno ljudstvo, katero je pravično do skrajne meje nasproti slehernemu stanu, ki pospešuje dušni ali telesni blagor, v nadi, da nam bodo naši volilci pritrdili, ko bodo zvedeli o nagibih naših, bomo zastopniki kmetskih občin pritrdili temu nasvetu, ker ne maramo tajiti, da je zmožen učitelj, ki svoje dolžnosti vestno spolnuje, vreden primernega plačila.
Upamo, da bo z boljšo plačo mogoče, da se ohranijo deželi boljše moči, da ne bodo dobri učitelji iskali si izven naše dežele boljših služeb, sploh da se dobri elementi posvetijo temu poklicu. Za trdno pričakujemo, da bodo učitelji istini to delovali v duhu, ki živi med našim vernim slovenskim narodom. Zahtevamo, da se naša mladina vzgojuje v strogo verskem katoliškem in narodnem domoljubnem duhu. Le v takem duhu vzrasla mladina bo mogla v teh težavnih časih, ko se ima naš kmetski stan težko boriti za svoj obstanek, shajati, kakor so ravnali naši očetje, napolnjeni prave žive vere in zaupanja v Boga.
Žal da tako ni povsod v vzgoji posebno učiteljskih kandidatov. Spominjam le na nekega profesorja, ki je, hvala Bogu, preselil se odtod, ki je v svojih pesmih prav bogotajno pisal in vsiljeval ter širil med pripravnike take pesmi. Tak duh ni za naš narod!
Trdno nado gojimo, da bo čuvala visoka vlada nad tem, da se naši deželi vzgojujejo učitelji v napo-minanem verskem in domoljubnem duhu, ker le taki morejo biti v pravo srečo našemu narodu.
Pokazati hočemo, da vzlic velikim žrtvam hočemo biti pravični učiteljem, od katerih pa pričakujemo, da bodo vsi in povsod v tem duhu vzgojevali našo mladino.
Želimo, da bi učitelji, ki imajo lepo nalogo, širiti omiko med naš narod, s svojim lepim vzgledom blagodejno vplivali na naš narod. Naj oni složno s prečastito našo domoljubno duhovščino, ki je, ko nismo imeli še šol, in tudi še sedaj širi pravo omiko, postopajo v miru in slogi ter s tem v zgled no kažejo, da med našim narodom mora vladati pravi duh . miru, kateri edini je porok srečnemu razvoju našega naroda, ki hoče ohraniti značaj prednikov svojih, to je živo vero, katoliško svoje prepričanje in iskreno domoljubje. V vsej tej nadi bomo jaz in ožji somišljeniki složno glasovali za nasvet gospoda poročevalca.
(Klici: — Rufe: Dobro !)
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Obwohl ich mit den Ausführungen der letzten Redner nicht in allen Theilen übereinstimme, ist es dennoch nicht meine Absicht mich mit ihnen in eine Polemik einzulassen, was mir auch deshalb nicht nothwendig erscheint, weil ich glaube, dass ihre Erörterungen, zum großen Theile wenigstens, mit dem Gegenstände, welcher soeben in Verhandlung steht, nicht in einem unmittelbaren Zusammenhange stehen, sondern mehr in eine Debatte über die principielle Organisation der Volksschulen ausgeartet sind. Meine Absicht ist nur die, den Standpunkt, welchen ich und meine Gesinnungsgenossen dem vorliegenden Gegenstände gegenüber einnehmen, in wenigen Worten zu kennzeichnen. Als Anhänger und überzeugte Freunde der neuen Schule und eines guten Unterrichtes sind wir einerseits bereit, den Wünschen der Lehrerschaft nach Möglichkeit entgegenzukommen, indem wir für das Gesetz stimmen werden, andererseits sind wir auch bemüssiget, — und es ist die dringende Pflicht jedes Abgeordneten — auf die finanzielle Lage des Landes Rücksicht zu nehinen, uns dieselbe gegenwärtig zu halten und daher bei Befriedigung der Ansprüche der Lehrerschaft diejenigen Grenzen einzuhalten, welche uns mit Rücksicht auf die Verhältnisse des Landes geboten erscheinen. In dieser Beziehung glauben wir, dass die Anträge, welche Ihnen der Finanzausschuss nach vorausgegangener reiflicher Prüfung und eingehender Berathung vorlegt, gewissermaßen das im Augenblicke mögliche Com-promiss bilden zwischen den Ansprüchen der Lehrerschaft einerseits und anderseits zwischen den Rücksichten, welche wir in Bezug auf die Finanzen unseres Landes zu beobachten schuldig sind.
Durch die vorliegenden Anträge gestaltet sich die Lage der Lehrer in Krain, man kann das nicht leugnen, sehr günstig. Wir stellen mit diesem Gesetze die Lehrer besser, als sie in vielen anderen Ländern gestellt sind, mindestens nicht schlechter, als in den reichen Ländern Böhmen und Mähren. Wenn ein Land, wie Krain, seinen Lehrern eine solche Stellung gibt, so hat es gewiss seine volle Schuldigkeit gethan.
Ich will mich nicht in Details über die finanziellen Folgen dieses Gesetzes aussprechen, sondern möchte mir nur noch erlauben, in Kürze ein paar allgemeine Zahlen anzuführen.
230
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung tun 15. November 1889.
Schon jetzt sind im Normalschulfonde die Auslagen für die Volksschulen mit einem jährlichen Betrage von 10- bis 12.000 fl. in stetem Steigen begriffen. Im Finanzausschüsse ist nun erörtert worden, wie dieselben in Zukunft sich vermehren dürften, und es ist ausgerechnet worden, dass die Steigerung im nächsten Jahre ungefähr 20.000 fl. betragen dürfte, und es liegt am Tage, dass man da kaum zu hoch gegriffen hat. Aber auch bezüglich der dauernden Steigung sind nach der mindesten Schätzung — es ist auch noch höher geschätzt worden — ungefähr 14.000 fl. im Jahre als die Summe bezeichnet worden, mit welcher iin Laufe der nächsten Jahre die Finaitzen des Landes stärker belastet werden dürften.
Mit Rücksicht auf diese hier bezeichneten Momente werden wir daher nach unserer besten Ueberzeugung für das Eingehen in die Specialdebatte stimmen, zugleich aber auch in der Erwartung, dass aus der Mitte des hohen Landtages keine weitergehenden Anträge hervorgehen werden, denen wir unsere Zustimmung nicht geben könnten, weil wir solches mit Rücksicht auf die sinanzielle Lage des Landes nicht für zulässig halten.
Poročevalec Klun:
Kot poročevalec finančnega odseka sem v prijetnem položaji, da mi ni treba predloga zagovarjati, ker mu noben govornik ni oporekal. To je najboljše znamenje, da je finančni odsek s tem predlogom zadel pravo.
Opazke gospodov govornikov pa me silijo, da tudi jaz spregovorim nekoliko besed. Poslanca Hribar in Šuklje sta poudarjala povikšanje troskov, ki nastane za deželni zaklad vsled povikšanja učiteljskih plač. Toda denar, ki se izdaja za pouk in odgojo mladine, ni zgubljen, ampak je najbolj naložen in prinaša stotere obresti, če sta pouk in vzgoja, ki ju otroci dobivajo, res dobra in primerna. Veliki troski, ki jih šola prizadeva starišem, jim dajejo pa tudi pravico, od šole zahtevati tak pouk in tako vzgojo, ki dela otroke srečne za čas in za večnost.
Gospod poslanec Šuklje je poudarjal, da morajo učitelji v šoli gojiti domovinski čut in ljubezen do naroda, do dežele in države, omenjal je pa tudi, da ne smejo žaliti verskega čuta, ker je narod slovenski izvrstno katolišk. Prvo je naravno in samo po sebi umevno; ne morem si misliti šole, kjer bi se ne goji! čut do naroda, čut do ožje domovine. In če pomislimo, kaj imamo od mogočne Avstrije, je le prav in pravično, da se v naši mladini goji tudi čut ljubezni in zvestobe do mogočne avstrijske države. (Klici: — Rufe: Dobro! dobro!)
Ali še veliko bolj je treba v šoli gojiti verski čut. Tisoč- in tisočletna skušnja uči, da je ravno vera podlaga vse nravnosti, da mora torej vera prešinjati vso vzgojo, ker le vzgoja vodi človeka, da prav rabi in prav obrača vede in znanstva, ki si jih pridobi s poukom v življenji.
Zato so že stari neverniki zahtevali, da morajo biti učitelji pošteni in zanesljivi ljudje. «Če je vaš
črevljar slab in izdeluje slabe črevlje,» pravi modri Platon, «ali se za črevljarja dela, dasiravno ni, nimate velike škode; če so pa vzgojitelji vaših sinov le po imenu vzgojitelji, ali mar ne vidite, da pogubljajo vašo družino in da je le od njih odvisna vaša ohranitev in vaša sreča?»
Zato je Kvintilijan zahteval, naj stariši za vzgojitelje svojim otrokom izbirajo le krepostne in poštene može. Če učitelj ni kreposten, vzgleden človek, tudi otrdk ne bo napeljeval k kreposti in pobožnosti. Slepec ne more slepca voditi, in tako tudi tak učitelj ne more otrok napeljevati k dobremu in poštenemu življenju.
Dobri učitelji pa se ne vzgojajo samo s poukom, ampak oni potrebujejo posebno vzgojo za svoj važni in trudapolni poklic, ki jo morajo dobivati v učiteljski pripravnici. Kako je pa v tem oziru pri nas? Učiteljski pripravniki so večinoma iz kmečkih rodbin in doma vzgojeni v katoliškem duhu. Oni iz lastne skušnje poznajo verski čut, ki navdaja naše ljudstvo, oni vedo, kako se naše kmetsko prebivalstvo drži svoje katoliške vere in kako močno želi, da bi bili tudi njih otroci vzgojevani v tem katoliškem duhu. Oni torej seboj prinesö najboljšo voljo. Ali kako se godi na učiteljski pripravnici ? Ni dolgo, kar smo slišali o razmerah na naši pripravnici čudne reči.
Naj temu dostavljam tudi jaz nekoliko opazk. Učenci na naši gimnaziji in na učiteljskih šolah imajo poleg krščanskega nauka, ki sam po sebi brez verskih vaj ne zadostuje za versko vzgojo, tudi verske vaje. Na naši pripravnici pa teh verskih vaj ni. Ne le, da med tednom ne hodijo k maši, tudi molitve pred šolo in po šoli dolgo niso imeli ter so jo šele pričeli, ko se je poudarjalo, da naše delavke v tobačni tovarni pred delom in po delu opravljajo svojo molitev. Ako pa sedanji zakoni dopuščajo verske vaje na gimnaziji in na ljudski šoli, bi merodajnim oblastvom priporočal, naj ukažejo take verske vaje tudi na učiteljski pripravnici in naj malo več gledajo na versko vzgojo njih, ki so poklicani versko-nravno odgojo dajati drugim. Če je tudi sedanji zakon v tem oziru nezadosten in se kaže nujna potreba, da se premeni in vpelje verska šola, ker je katoliškim starišem veliko na tem ležeče, da njih otroci v šoli dobe pravi verski pouk, je venderle doslej merodajnim oblastvom mogoče obstoječi šolski zakon tako zvrševali, da ne rodi trnja in osata in da se kolikor mogoče zabranjujejo slabi nasledki njegovi. (Klici: — Rufe: Dobro!)
Glede posameznih določeb predloženega načrta je poročilo finančnega odseka tako obširno, da bi bilo odveč, mu še kaj dostavljati. Nekaj moram pa vender še omeniti. Gospodje učitelji prosijo, naj bi se plače naših učiteljev tako uravnale, kakor na Koroškem. Že v poročilu je omenjeno, da so po novem načrtu plače naših učiteljev v prvi, drugi in tretji vrsti take, kakor na Češkem in deloma v Galiciji. Plače prve in druge vrste se tudi strinjajo s plačami prve in druge vrste na Koroškem. Plače tretje vrste pa so na Koroškem za 40 gld., in plače čl rte vrste za 30 gld. boljše, kakor pri nas. Ali v resnici plače koroških učiteljev ne presegajo plač, kakor jih mi predlagamo.
XII. seja dne 15. novembra 1889. —- XII. Sitzung am 15. November 1889.
231
Ne smemo namreč prezirati, da imajo na Koroškem 130 podučit.eljev, katerih plača znaša le 360 gld. in čez 30 podučiteljic, ki imajo le po 300 gld. letne plače.
Gospodje učil el ji pravijo, da se med učitelje povrne zadovoljnost in večje veselje do svojega poklica, kar bo le deželi na korist, ako deželni zbor usliši njih prošnje.
To je prav lepo in samo ob sebi umevno; vsak človek mora svoje dolžnosli spolnovati po svojih najboljših močeh; in če jih spol n uje z radostjo in dobro voljo, je to le njemu na korist, ker jih spolnuje veliko laglje, nego če ga navdaja nevolja in mu greni njegovo življenje. Ali če hočejo biti res hvaležni, naj tako vestno opravljajo pouk in otrokom dajejo lep vzgled, da bodo otroci res krščanski vzgojeni. Da bodo pa zadovoljni, bilo bi pač želeti, ali je težko verjeti, če nimajo te zadovoljnosti v srci. Taki so bili in bodo še bolj zadovoljni v prihodnje. Splošnje zadovoljnosti pa na svetu ni, in če stari pregovor pravi, da še Bog vsem prav ne stori, gotovo tudi sklepi deželnega zbora ne bodo vsem ugajali. Tolaži pa nas zavest, da smo storili, kar smo po slabih finančnih močeh storiti mogli, in da smo to storili iz srca. (Klici: -— Rufe: Dobro!)
Deželni glavar:
S tem je sklenjena splošna razprava, in prestopimo v nadrobno razpravo k zakonu samemu.
Poročevalec Klun:
(Bere § 1. in § 2. iz priloge 65., ki obveljata brez debate. — Liest die §§ 1 und 2 aus Beilage 65., welche ohne Debatte genehmigt werden.)
(Bere § 3. — Liest § 3.)
Poslanec Svetec:
Častiti zbor! Ako primerjam današnji predlog s predlogom deželnega odbora, nahajamo neko premembo ali popravek, katerega lahko imenujem popravek na slabeje. Deželni odbor je namreč v clrugej alinei § 3. svetoval:
«Ustanovitev učiteljskih služeb, kakor tudi razvrstitev, to je določitev njih plačilnih vrst, izvrši deželno šolsko oblastvo v sporazumu z deželnim odborom;»
v nemškem tekstu:
«Die Systemisirung der Lehrstellen sowie die Classification, d. i. die Bestimmung der Gehaltsclassen derselben, hat die Landesschulbehörde im Einvernehmen mit dem Landesausschusse,»
v prilogi pa, ki je danes v obravnavi, se je to spremenilo tako, da stoji:
«Ustanovitev učiteljskih služeb, kakor tudi razvrstitev, to je določitev njih plačilnih vrst izvrši deželno šolsko oblastvo, zaslišavši predno deželni odbor.»
v nemškem tekstu pa:
«Die Systemisirung der Lehrstellen sowie die Classification, d. i. die Bestimmung der Gehaltsclassen derselben,
hat die Landesschulbehörde nach Einvernehmung des Landesausschusses, »
Očitno je, da po tej premembi, ki jo danes nasvetuje upravni odsek, bi se pravice deželnega odbora pomanjšale; po tej premembi bi namreč sam deželni šolski svet imel pravico, ustanavljati ali razvrščevati plačilne vrste, zakaj če on nima druge dolžnosti, kakor samo zaslišati deželni odbor, je očitno, da on ni vezan na mnenje deželnega odbora, ampak da on potem po svoji volji odločuje, kakor hoče. S tem — ni dvoma — se zmanjšujejo pravice deželnega zbora, zakaj deželni odbor je v oblasti deželnega zbora, do deželnega šolskega sveta pa deželni zbor nima nobene pravice. Vpraša se torej, ali je bila ta poprava, ki jo imenujem popravo na slabeje, tudi potrebna? Po mojih mislih ni bila potrebna, zakaj jaz imam pred seboj neko postavo Koroške dežele, kjer so se ravno na taisti način uravnavale učiteljske plače in tu nahajam v § 24. (bere — liest): «Die Zahl der Lehrstellen I. Classe wird auf fünf Percent, jene der II. Classe auf 10 Percent, jene der III. Classe auf fünsundvierzig Percent der Gesammtzahl der Lehrstellen des Landes beschränkt, die übrigen vierzig Precent sind Lehrstellen IV. Classe.»
Unter diesen Beschränkungen hat die Landesschulbehörde die Systemisirung sowie die Classification der Lehrstellen, d. i. die Bestimmung der Gehaltsclasse für jede einzelne unter Zustimmung des Landesausschusses vorzunehmen. »
Torej na Koroškem je dovolitev vezana na pritrditev deželnega odbora, in ta postava, moja gospoda, je že zadobila Najvišo sankcijo, kar dokazuje, da proti takej uravnavi teksta od vladne strani ni nobenega zadržka. Jaz mislim, da ni uzroka, da bi mi v aut.o-nomnem oziru zaostajali za našo sosedno Koroško deželo, in zatorej predlagam, da se tukaj restituira tekst, kakor ga je ustanovil deželni odbor, in bi se torej v drugej alinei besede: «zaslišavši predno deželni odbor» izpustile in nadomestile z besedami «v sporazumu z deželnim odborom», v nemškem tekstu pa se mesto «nach Einvernehmung des Landesansschnsses» naj postavi «im Einvernehmen mit dem Landesansschusse». To ni nič novega, ampak povrnili bi se s tem na stališče deželnega odbora, in po vzgledu Koroške dežele ne bode tukaj nobenega zadržka Najvišji sankciji, torej prosim slavni zbor, da bi mojemu predlogu pritrdil.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Svetec predlaga, naj se glede § 3. restituira tekst, kakor ga predlaga deželni odbor. Gospodje, ki podpirajo ta predlog, naj ustanejo.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadosti podprt in je v razpravi.
Poslanec Šuklje:
Jaz se temu predlogu, katerega smo sedaj čuli, ne morem protiviti, ker merodajen je bil v odseku za nas praktičen razlog, da pridobimo zakonu Najvišje potrjenje. Mi smo v odseku prezrli, da se v Koroškem deželnem zakonu nahaja neka določba, katera veže sklep deželnega šolskega sveta celo na pritrditev
232
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
deželnega odbora. Jaz mislim, da se mora tudi nam to dovoliti, kar se je Korošcem privolilo, in zarad tega se postavljam na stališče gospoda kolege Svetca, dasiravno sem v finančnem odseku glasoval za odsekov predlog. Nasvetoval pa bi resolucijo, katero sem v generalni debati utemeljeval in zatorej ne bom zgubival več nobene besede. Resolucija meri na to, da bi se poseben ozir jemal na drugega in tretjega učitelja na čveterorazrednicah in glasi se takö-le:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Visoka deželna vlada se naprosi, da se pri razdelitvi učiteljskih služeb kolikor moči ozira na drugo in tretjo učiteljsko službo na čveterorazrednicah.
(Se podpira. — Wird unterstützt).
Poročevalec Klun:
Jaz temu, kar sta gospoda predgovornika omenjala, nimam mnogo dostavljati. Stališče, na katerem sem jaz stal in stojim še sedaj, označil sem bil že lani pri razpravi o plačilu verskih učiteljev; ali v letnem poročilu najdemo opazko, da ravno zaradi tega naš zakon o plačah verskih učiteljev ni bil potrjen, ker smo bili spremenili določilo glede ustanove novih služeb prav tako, kakor jo je imel sedaj predlog deželnega odbora glede razvrstitve učiteljev in učiteljskih služeb. Jaz moram le obžalovati, da je slavno mini-sterstvo — kajti tudi koroški zakon je bil potrjen po nasvetu ministra Gautscha — skorej ob enem času z dvojno mero merilo, da je med tistim časom, ko je enako določbo potrdilo liberalnemu nemškemu zboru koroškemu, odreklo potrdilo sklepu slovenskega zbora kranjskega. Ne vem, ali bode ministerstvo sedaj drugače ravnalo, ali se bode spominjalo, da vender le ne gre nam odrekati, kar se je dovolilo koroškemu zboru, pa mislim, da bi tudi v slučaji, ako bi se nam Najviše potrjenje vsled spremembe, katero nasvetuje gospod poslanec Svetec, odreklo, t.o ne bila taka škoda za učitelje, ker končni paragraf določuje, da zadobi ta zakon veljavo šele s 1. januvarjem tistega solnčnega leta, ki sledi po razglasu tega zakona. Ako bi se torej našemu zakonu odrekla Najvišja sankcija — česar pa ne pričakujem — bode imel deželni zbor priliko, to spremembo zopet popraviti v prihodnjem letu, in vse potrebne priprave bode do 1. januvarja 1890 tako zvršiti, da bo mogel zakon tudi v tem slučaji stopiti v veljavo s 1. januvarjem 1890. Zato jaz za svojo osebo izrekam svoje soglasje s predlogom gospoda poslanca Svetca. Za finančni odsek pa seveda nimam tukaj ničesar odločevati ali priporočevati.
Deželni glavar:
Ako ne bode ugovora, mislim glasovati o tem paragrafu o celoti njegovi, kakor je sedaj predlagan, in sicer naj pred po predlogu gospoda poslanca Svetca, ki predlaga besedilo, kot je tiskano v prilogi 53. na strani 7, in ako ta predlog pade. glasujemo o predlogu, kakor ga predlaga finančni odsek.
(Ni ugovora. — Es wird kein Widerspruch erhoben.)
Prosim gospode, ki pritrdijo § 3., kakor je tiskan v
prilogi 53. deželnega odbora v smislu predloga poslanca Svetca, naj blagovole uslati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in potem odpade glasovanje o predlogu, tiskanem na 6. strani priloge 65.
Poročevalec Klun:
(Bere § 4., ki obvelja brez debate. — Liest § 4., welcher ohne Debatte genehmiget wird.)
(Bere § 5. — Liest § 5.)
Poslanec Suklje:
Visoki zbor! Jaz bi tukaj nasvetoval nekoliko sprememb, deloma stilistične, potem pa tudi neko meritorno, ki se mi zdi jako potrebna. Moti me v tekstu, da se menjavajo izrazi «stanovanjska odškodnina» in «stanarina» in v nemškem tekstu «Duarttergelb« eutschädigung» in «Quartiergeld». Po mojem mnenji bi bilo treba tukaj rabiti le en izraz in dosledno govo^ riti le o «stanarini» v prvem odstavku in ravno tako tudi o «stanarini» mesto «stanovanjska odškodnina» v tretjem odstavku. Stilistična sprememba, katero nasvetujem, je torej, da se v prvem alinei v šesti vrsti postavi po besedah «gre mu» mesto sedanjega izraza «stanovanjska odškodnina» novi izraz «stanarina» in V nemškem tekstu mesto «eine Quartierentschädigung» «ein Quartiergeld». Isto nasvetujem za tretji odstavek v drugi vrsti, kjer naj se reče mesto «stanovanjska odškodnina» «stanarina» in mesto - Quartiergeldentschädigung» v nemškem tekstu «Quartiergeld». Važen je pa meritorni nasvet, katerega sta vij a m z ozirom na zadnji odstavek. Ako tehtno premišljate ta odstavek, vidite, da smo tukaj normalno-.šolskemu zakladu oziroma šolskim občinam navalili neko zelo hudo breme, do katerega dosedaj niso bile zavezane. Mi namreč tukaj rečemo: «Stanarine za učiteljsko osobje na javnih ljudskih šolah v Ljubljani plačuje normalno-šolski zaklad, za šolsko osobje, zunaj Ljubljane pa jih plačujejo doti ene občine.» Kaj se to pravi, kaj je javna ljudska šola? Javna ljudska šola je prvič navadna — ali kakor terminus tec.hnicus slove: občna ljudska šola — potem pa tudi meščanska šola, za potrebščine slednje pa ni skrbeti normalno-šolskemu zakladu, temveč šolskemu okraju. Nekaj enakega velja za drugi odstavek, namreč:	«za šolsko osobje zunaj
Ljubljane pa jih plačujejo dotične občine.» Ko bi se v kakem okraji zopet napravile meščanske šole, kdo bi moral plačati stanarine? Po postavi mora za stanarino skrbeti šolski okraj, tukaj pa bi se zavezale, ako se držimo besed tega odstavka v sedanji stilizaciji, v to svrho šolske občine. To breme postane lahko prav veliko in lega tudi nihče ni nameraval, nakloniti šolskemu zakladu. Jaz sem torej mnenja, da treba izumili tako stilizacijo, da se bode natačno ločila meščanska šola od javne občne šole, sicer je razumeti, da je treba normalno-šolskemu zakladu skrbeli za stanarine učiteljev pri prihodnjih meščanskih šolah v Ljubljani in ravno tako drugod šolskim občinam. Moj nasvet gre na to, da se predrugači odstavek četrti v svoji sedanji besedi tako:
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
233
«Stanarine za učiteljsko osobje na javnih občnih ljudskih šolah v Ljubljani plačuje normalno-šolski zaklad, za šolsko osobje zunaj Ljubljane pa jih plačujejo dotične šolske občine. Za stanarine učiteljskega osobja na javnih meščanskih šolah morajo skrbeti dotični šolski okraji.»
«Die Quartiergelder für das Lehrpersonale an den öffentlichen allgemeinen Volksschulen in Laibach werden von dem Normalschulfonde, jene für das Lehrpersonale außerhalb Laibachs von den bezüglichen Schulgemeinden bestritten. Für die Quartiergelder des Lehrpersonales an den öffentlichen Bürgerschulen haben die bezüglichen Schulbezirke aufzukommen.»
Priporočam ta nasvet visoki zbornici.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poslanec Pfeifer:
Predlog, kakor ga je stavil gospod predgovornik, skorej nič ne spremenjuje sedanje postavne določbe, po kateri morajo dotične občine skrbeti učitelju za stanovanje. To je po mojem mnenji veliko obreme-nenje občin, ako se pomisli, da imajo občine vsako leto večje troske za šolo. Opozarjam samo na učne pripomočke, katere morajo občine preskrbovati za revne učence, za zvezke, za knjige i. t. d. Šolarčki, zlasti po deželi v dolenjskih pokrajinah, so zelö siromašni, da mora občina vse preskrbeti, učne pripomočke, to so knjige, zvezki i. t. d., k temu še pride, da po zimi tople, ali prav za prav nobene obleke nimajo, zopet mora uboga občina otroke obleči. To pa provzroču j e ogromnne troške, po katerih morajo občine propasti.
Že sedaj znašajo troski za šolo '/4 milijona goldinarjev, ako še prištejemo, kar morajo občine dona-šati za učne pripomočke, obleko, knjige, zvezke i. t. d., je to tako ogromna svota, ki se bode z rastočo revščino še leto za letom strašno pomnoževala in občine pri vela do denarnega poloma; zavoljo tega se mi dozdeva opravičeno, da mi breme olajšamo občinam, kolikor mogoče, in stavim predlog, da se mesto 4. odstavka v § 5. sprejme sledeči odstavek:
«Stanarine za učiteljsko osobje na javnih ljudskih šolah plačuje normalno-šolski zaklad. — Die Quartiergelder für das Lehrpersonule an den öffentlichen Volksschulen werden von dem Normalschulfonde bestritten. -
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Po doslej sprejetih paragrafih današnjega zakonskega načrta, ne pripada učiteljem v Ljubljani več stalne plače, kakor učiteljem drugod. Res da imajo učitelji prve vrste po 700 gld. plače, in pričakujem, da bode poleg dosedanjih učiteljev, ki imajo po 700 gld. plače v Ljubljani, še nekateri drugi Ljubljanski učitelji prišli v prvi razred; pa premalo se je vender oziralo na razmere, ki vladajo v Ljubljani in so bistveno drugačne, kakor po drugih občinah po deželi. Učitelj v glavnem mestu ima življenje v mnogih ozirih dražje ko na kmetih. Njemu je treba skrbeti, da se stanu dostojno reprezentuje in to je v mestu vse
mnogo dražje, ko na kmetih. Poleg tega mora učitelj v glavnem mestu skrbeti v večji meri zato, da svoje vednosti pomnožuje; biti mora član raznih društev, naročati si mora več knjig in časnikov. Pri vsem tem pa je živež v Ljubljani veliko dražje, ko po deželi. Trdilo se je sicer v finančnem odseku, da na Bledu, v Postojni in nekaterih drugih krajih baje učitelj razmerno tako drago živi, ko v Ljubljani. Jaz moram to zanikavati. Poznam razmere povsod na Kranjskem in vem, kako različne so cene za živež drugod od cen, katere morajo plačevati stanovalci Ljubljanski. Učitelj na deželi dobi vse iz prve roke in zato ima živež ceneje, nego bi ga njegov sosed na primer prodal na trgu v Ljubljani; vsaj je v tej Ljubljanski ceni obsežena tudi pot v Ljubljano, dobiček tistega, ki je nesel živež na trg in poleg tega dobiček preku pca.
V mislih imam seveda le najpotrebnejši živež. Ne bom govoril o kuret.nini. Mogoče, da se tu in tam race ali purani na deželi tako drago plačujejo ko v Ljubljani; ali učitelji nimajo takih plač, da bi si mnogokrat mogli privoščiti ta luksus. Najnavadnejši živež pa je v Ljubljani dražji ko drugod.
Utegnilo bi se reči: Učitelj v Ljubljani pa ima več komoditete, dobiva na trgu boljše meso.
Gospoda moja! Učitelj z ozirom na pičlo svojo plačo povprašuje le po razliki v denarji in ne tudi o tem, ali je meso boljše ali slabše; boljša govedina torej zanj še ne involvuje cenejših razmer. Na Dunaj i je gotovo najboljše meso v tej polovici naše države, pa vender vem, da gospod poročevalec sam ne bode trdil, da je zaradi tega življenje na Dunaji cenejše ko v Ljubljani.
Utegnilo bi se tudi trditi, da imajo v Ljubljani učitelji postranske zaslužke, kakeršnih nimajo učitelji na kmetih. To pač ni povsem resnično, kajti na mnogih krajih po deželi imajo učitelji, zato ker tam ni srednješolskih učiteljev in dijakov, več postranskega zaslužka, ko Ljubljanski učitelji. Toda ne smemo tudi preveč računati s tem, da se mora učitelj pečati s postranskim zaslužkom. Čem manj postranskega zaslužka se išče, tembolj posvečuje svoje moči poklicu svojemu in bolj zadostuje svoji nalogi v šoli. Mislim torej, da se premalo ozir jemlje na učiteljstvo Ljubljansko. Oni učitelji, ki bodo nameščeni poslej, bodo itak na slabšem, ker bodo dobivali le po 40 gold, starostne doklade, v tem ko so dosedanji učitelji dobivali večjo starostno doklado dovoljeno jim že pred leti od mestnega zbora.
Učitelji Ljubljanski bodo, ako se sklene, kar predlaga odsek, pač obžalovali, da so prišli iz območja in področja mestnega zbora ter bili postavljeni v območje in področje deželnega šolskega sveta. Ko bi bilo ostalo pravno razmerje, kakeršno je bilo prej, dokler se ni sklenil zakon, da ima mesto Ljubljansko priplačevati normalno-šolskemu zakladu, prepričan sem, da bi bil mestni zastop mestnim učiteljem prej ali slej reguloval plače.
Po tem takem bodo se gospodje učitelji Ljubljanski, ako jim ne zboljšale njihovega stanja in jih pustite v jednaki vrsti z učitelji na deželi, pač morali zahva-
234
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
liti za oni trenot.ek, ko ste jih vzeli iz območja mestnega zbora Ljubljanskega.
Glede na vse rečeno, nameravam nasvetovati poseben paragraf, ki bi se imel uvrstiti med § 4. in 5. Predložiti hočem draginsko priklado za Ljubljano. Res, da tudi po drugih deželah ni povsod razločka med učitelji na deželi in v glavnem mestu ; vender pa nekateri deželni zakoni izrecno določajo tak razloček. Tako n. pr. v Galiciji spadajo v prvi razred učitelji Lvovski in Krakovski; Solnograška določuje učiteljem v Solnogradu po 800 gold., v tem ko naj-viša plača na kmetih znaša le 600 gold. Štajerska določa učiteljem Graškim — in v Gradci je življenje, izvzemši stanovanje, cenejše ko pri nas v Ljubljani — po 900 gold.; najviša plača na kmetih pa znaša 800 gold.
Tudi te primere govore za moje mnenje, da se je treba ozirati na večjo draginjo in večje reprezen-tacijske potrebe v Ljubljani, in zarad tega predlagam :
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Stalno nameščeni učitelji in učiteljice na meščanskih in ljudskih šolah v Ljubljani prejemali bodo deseti del njihove letne plače pod naslovom «draginske priklade».
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Abgeordneter ErccUen; Baron Schwege!:
Der verehrte Herr Abgeordnete Suklje beantragt die Abänderung des § 5 dahin, dass erstens im ersten Alinea die Worte -eine Quartiergeldentschädigung, welche» zu ersetzen seien durch «ein Quartiergeld, welches», und dass es zweitens demzufolge auch im dritten Alinea statt «eine Quartiergeldentschädigung» heißen möge: -ein Quartiergeld». Auf den ersten Blick scheinen dies nur stilistische Aenderungen zu sein, aber mir drängt sich doch auch die Erwägung auf, dass darin möglicherweise eine principielle Aenderung inbegriffen sein könnte, dass nämlich unter der Bezeichnung «Quartiergeld» etwas anderes zu verstehen wäre, als unter «Quartiergeldentschädigung», nämlich nicht ein Beitrag zum Quartiergelde, sondern die ganze Bezahlung des Quartiergeldes, die ganze Summe, welche die Lehrer zur Bezahlung ihrer Wohnungen benöthigen.
Diese meine Ansicht ist nur eine Vermuthung. Allein handelt es sich wirklich nur um eine Entschädigung, um einen theilweisen Ersatz, so glaube ich, dass eine Aenderung im Sinne des Herrn Abgeordneten Suklje nicht nothwendig ist und er sich meiner Ansicht anschließen könnte dahingehend, dass im ersten und dritten Alinea des § 5 die gegenwärtige Fassung beibehalten, dagegen das vierte Alinea ebenfalls damit in Uebereinstimmung zu bringen und überdies der vom Herrn Antragsteller in Vorschlag gebrachten Neustilisirung zuzustimmen wäre. Die zum letzten Alinea beantragten Aenderungen sind geringfügig und entsprechen auch wesentlich der Tendenz, welche wir bei der Redaction dieses Absatzes im Finanzausschüsse vor Augen hatten. Der Zusatz, betreffend die Quartiergelder für das Lehrpersonale an den Bürgerschulen, scheint mir sehr entsprechend, sogar mit Bezug auf die gesetzlichen Bestimmungen durchaus nothwendig zu sein, und ich kann denselben nur mit Ver-
gnügen begrüßen. Diese Bestimmung führt mich aber ans den Antrag des Herrn Abgeordneten Pfeifer dahingehend, dass alle Entschädigungen für Quartiergelder aus dem Normalschnlfonde bestritten werdeit sollen. Im Finanzausschüsse ist dieser Antrag nicht gestellt worden, wohl aber ist er bei einer andern Gelegenheit zur Sprache gekommen, was die Redaction des erwähnten Zusatzartikels zur Folge hatte.
Nach den gegenwärtig geltenden gesetzlichen Bestimmungen ist festzuhalten, dass den Schulleitern entweder Quartiere in natura beizustellen sind oder dass sie, wenn dies nicht möglich ist, eine Quartiergeldentschädigung zu bekommen haben. Nachdem die Errichtung der Schulgebäude, beziehungsweise die Herstellung der in denselben enthaltenen Wohnungen Sadje der Gemeinden ist, müssen auch die Quartiergeldentschädigungen von den Gemeinden geleistet werden. Im Laufe der Zeit ist dieses Verhältnis bei vierzehn Gemeinden dahin geändert worden, dass die Quartiergeldentschädigungen auf den Normalschulfond übernommen wurden. Wie einem Berickjte des Landesausschusses zu entnehmen ist, geschah dies ans Rücksicht auf die ärmlichen Verhältnisse einzelner Gemeinden. Dieser Titel findet aber and) bei verhältnismäßig reidjen Gemeinden Anwendung, und ich bin überzeugt, dass diese dagegen Protestiren würden, wenn sie wüssten, dass mit Rücksichtnahme auf ihre «ärmlichen Verhältnisse» solche Subventionen in Anspruch genommen und ertheilt würden, denn unter diesen vierzehn Gemeinden befinden fick) Rudolfswert, Krainburg, Stein und Adelsberg, mithin gerade die reichsten Gemeinden des Landes. Es ist also kein Grund vorhanden, bezüglich der reichsten Gemeinden Ausnahmen zu statntren, und diese Erwägung hat den Finanzaussckjnss bewogen im vierten Alinea die neue Bestimmung aufzunehmen, dass die Wohnungen der Schulleiter auf dem Lande von den Gemeinden herzustellen, respective die Quartiergeldentschädigungen von den Gemeinden zu leisten sind. Ick) glaube also, dass der Antrag des Herrn Abgeordneten Pfeifer mit der gesetzlidjcn Auffassung, die für uns maßgebend sein muss, int Widerspruche steht und dass derselbe and) mit den wirklichen Bedürfnissen nicht in Uebereinstimmung steht, indem gerade die ärmsten Gemeinden ihrer Aufgabe entsprechen mussten und viele reidje Gemeinden bis jetzt nicht gezwungen waren, diese Last zu tragen.
Der dritte Antrag, welckjer im hohen Hause gestellt wurde, betreffend die Bewilligung von Thenerungszulagen für die Lehrer in Laibad), ist and) im Finanzaussdjusse eingehend besprockjen und dabei die Erwägung geltend gemacht worden, dass es sich nickjt empfehle, für einen ein« gellten Ort, wo vielleicht Theuerung herrscht, Theuerungs-zulagen zu bewilligen, wenn man sick) nicht int vorhinein entschließen will, dieselbe Zulage dann auch für andere Orte, wo die Theuernngsverhältnisse dieselben, oder noch ungünstigere sind, zu bewilligen. Theuerungsverhältnisse sind ein Titel, den bald dieser, bald jener Ort geltend machen kann, und dann erfordert es die Billigkeit, dass ein Lehrer an einem Orte, wo Theuerung besteht, nickjt sckjlechter gestellt werde, als an einem anderen Orte, wo analoge oder sogar noch günstigere Verhältnisse obwalten. Das ist eine logische Sckjlussfolgernng. Wenn sckjon durch das neue Gesetz eine Aenderung und Erhöhung der Lehrergehalte festgesetzt und dadurch in so umfangreicher Weise den Wünschen und Be-
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
235
dürfnissen der Lehrerschaft entsprochen wird, so halte ich es mit Rücksicht auf die Finanzen des Landes nicht für gerechtfertigt, durch die Annahme des Antrages bezüglich der Theuerungszulagen wieder eine Quelle für neue noch weitergehende Ansprüche zu eröffnen. Es ist also mir wenigstens unmöglich auf die Bewilligung von Theuerungszulagen einzugehen und ich kann mich, speciell was die Landeshauptstadt Laibach anlangt, mit den Anschauungen des geehrten Herrn Antragstellers nicht einverstanden erklären. Ich glaube nicht, dass bezüglich der Preise der Lebensmittel die Verhältnisse an den meisten anderen Orten des Landes günstiger sind, als hier in der Hauptstadt. Laibach gilt im Gegentheile als eine sehr wohlfeile Stadt und es sind schon im Finanzausschüsse verschiedene Orte angegeben worden, wo die Theuerungsverhältnisse viel ungünstigere sind als hier. Ich glaube nicht, dass ganz richtig ist, dass der Bezug von Lebensmitteln aus erster Hand den Lehrern auf dem Lande, wie das von Seite des Herrn Antragstellers ausgeführt wurde, in einer Weise zur Verfügung steht, dass dabei von einem irgendwie nennenswerten Vortheile die Rede sein könnte. Es liegen in dieser Beziehung sehr drastische Beispiele vor, deren Ausführung ich aber mit Vergnügen dem Herrn Berichterstatter überlassen will. Ich möchte mir nur erlauben ein einziges Beispiel anzuführen, weil der geehrte Herr Antragsteller speciell auf das Fleisch als ein Hauptlebensmittel hingewiesen hat und weil ich glaube, dass hier eine ganz nebensächliche Bemerkung wesentlich zur Beleuchtung dieser Frage dienen könnte. Unter denjenigen Orten, die als theuer bezeichnet werden können, befindet sich auch Veldes, und da erlaube ich mir zu bemerken, dass es den Veldesern thatsächlich convenirt, das Fleisch ans Laibach zu beziehen, weil es eben hier billiger zu haben ist als in Veldes. Ich erwähne übrigens dies nur ganz nebenbei, weil vom Herrn Antragsteller gerade dieser Punkt betont wurde.
Aus dem Grunde, weil ich nicht glaube, dass Laibach, was die Lebensmittel betrifft, theurer sei als andere Orte im Lande, weil wir weiters den Lehrern Laibachs durch die allgemeine Zuerkennung des Quartiergeldes ohnehin eine Begünstigung zugestanden haben, weiters weil es in der Hauptstadt für den Lehrer viel leichter ist, sich einen ansehnlichen Nebenverdienst zu verschaffen, als für den Lehrer am Laude, und endlich weil der Titel «Theuerungsverhältnisse» für die Finanzen des Landes in der Zukunft weittragende, ganz außerordentliche Folgen nach sich ziehen könnte, ist es mir unmöglich dem Antrage des Herrn Abgeordneten Hribar, betreffend die Theuerungszuschüsse für die Lehrer in Laibach, zuzustimmen.
Poslanec Stegnar:
Izprosil sem si besedo k temu paragrafu, in bi posebno kazal na dve točki, ki se mi zdite, da niste dovelj jasni, oziroma da niste pravični.
Prva točka je, ki se bere v drugi vrsti § 5.; tu stoji, da mora vsak voditelj učitelj imeti stanovanje, obstoječe najmanj iz dveh sob in potrebnih stranskih prostorov.
Ta določitev se mi zdi jako površna in se lahko v vsakem kraji interpretuje po svoje. Že sedaj imajo na nekaterih šolah učitelji tako skromna, tako tesna stanovanja, da občne tožbe od vseh strani prihajajo,
in da bi bil skrajni čas, da bi se enkrat določila maksimalna, oziroma minimalna mera. Po besedah tega paragrafa bode ostala ta rana v našem šolstvu še vedno odprta; vsaka občina bode po svoje tolmačila zakonsko določbo o naturalnem stanovanji in s potrpljenjem tolažila učitelja, ki se poganja za boljše stanovanje, k oj ega bi mu morala občina dati. Ker pa v tem oziru nimamo nikjer zakonskih določil, kakošno bi moralo stanovanje biti in koliko mere bi moralo imeti, bode tudi moje besedovanje brž ko ne zastonj, da bi se dosegla zakonska določba o tem, koliko bi morali ti dve sobi površine ali vsebine imeti.
V drugi vrsti se obračam k določbi, ki pravi, da dobiva nadučitelj v Ljubljani stanarine 120 gold., ako mu občina ne more dati stanovanje v šolskem poslopji. Imamo sedaj v Ljubljani dve novo zgrajeni mestni šoli. Starejša na Grabnu ima lepo stanovanje za ravnatelja s tremi sobami in pisarno, v novi šoli voditelju ni stanovanja odločenega, tam bi moral torej vodja dobivati 120 gold, odškodnine za stanovanje. Ali je to razmerje med stanovanjem, katero ima voditelj na drugi mestni šoli, in odškodnino, katero bode dobival prihodnji voditelj prve mestne šole, pravo ? Gotovo ne! To je krivično razmerje, in za 120 gold, ne bode mogel nobeden voditelj dobiti svojemu stanu primernega stanovanja. Gospodje so popred poudarjali, da je draginja v Ljubljani velika in je gospod predgovornik Hribar zato priporočal, naj bi se mestnim učiteljem draginska priklada priznala.
Soditi po mnenji gospodov, ne bode menda predlog o draginski dokladi sprejet, zato pa bi bilo umestno, da bi se vsaj to koncediralo voditeljem ljudskih šol v Ljubljani, da bi imeli 160 gold, stanarine. Že do sedaj je vedno priznal mestni magistrat, tudi deželni šolski svet in visoki deželni zbor, da je sta-narinska odškodnina 120 gold, za Ljubljano premajhna, kajti sedanji voditelj prve mestne šole ima stanarine 220 gold. Ko bode vsled novega vodovoda Ljubljanskega tudi najemščina povišana, bodo najemniki sta-novališč prav občutno prizadeti; nadučiteljem pa se bode v smislu § 5. dajal le prinos k troskom za stanovanje, nikakor pa ne odškodnina; zato sodim, da je postavo tako interpretirati, da mora dotični nadučitelj popolnoma odškodovan biti za tisto stanovanje, katero bi moral in natura dobivati; znesek 120 gold, pa je polovična odškodnina, in zato bi predlagal, naj se stanarina nadučiteljem poviša za Ljubljano od 120 na 160 gold., kar bi ne prizadejalo hudih in občutljivih poviškov normalno-šolskega zaklada.
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri podpirajo predlog gospoda poslanca Stegnarja, naj blagovole ustali.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je dovelj podprt.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Predloženih je več nasvetov, o katerih imamo presojati, kako naj ž njimi ravnamo. Gospod poslanec Pfeifer se spodtika nad stanarino,
236
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
kal ero imajo plačevali občine svojim učiteljem, in predlaga, naj bi se te stanarine plačevale iz normalno-šolskega zaklada. Odgovoriti mu imam, kar je tudi že v poročilu finančnega odseka omenjeno, da je učiteljev brez stanovanj po izkazu deželnega šolskega sveta sedaj 206, drugih 310 ima že naturalno stanovanje ali pa dobiva stanovanjsko odškodnino, katera se nekaterim učiteljem tudi zdaj že plačuje iz nor-malno-šolskega zaklada. Ako bi hoteli še tem 206 od-kazati stanarino, bi to po 80 gold, računjeno znašalo 16.480 gold., če pa vzamemo poprek samo po 50 gold, za vsacega, bi ta stanarina znašala, kakor je že v mojem poročilu navedeno, venderle še 10.300 gold. — Ali nekaj druzega se utegne potem zgoditi. Občine, pri katerih imajo učitelji naturalno stanovanje in imajo za šolske potrebščine vsako leto veliko dona-šati, utegnile bi se vprašati, kako one pridejo do tega, da morajo zastonj dajati naturalno stanovanje svojim učiteljem?
Na podlogi tega paragrafa, kakor ga nasvetuje gospod Pfeifer, bi prav lahko zahtevale odškodnino od normalno-šolskega zaklada za naturalno stanovanje, ki ga imajo učitelji v šolskih poslopjih in potrebščina normalno-šolskega zaklada za stanarino bi se v tem slučaji ne povekšala za 10.000 gold, ah 16.000 gold., ampak za 42.000 gold., kar bi znašalo 3 °/0 deželne naklade.
Prebivalstvo po vsem Kranjskem bi moralo torej po 3 °/o deželne naklade plačevali, ako bi se sprejel nasvet gospoda Pfeiferja. Po moji misli torej nobeden poslanec ne more tega predloga sprejeti.
Gospod poslanec Hribar je govoril o Ljubljanskih učiteljih ter nam slikal njihovo žalostno stanje, kako drago je življenje v Ljubljani, koliko troskov imajo učitelji, da se morejo dostojno reprezentovati, knjige kupovati i. t. d., da nimajo ali ne smejo imeti toliko postranskega zaslužka, kakor se misli. Omenjal je tudi večje plače po nekaterih drugih kronovinah; to je sicer res, ali pozabil je povedati, imajo li tam tudi stanarinsko doklado ali ne, ker v tem slučaji je stvar drugačna in stanarinska doklada naših učiteljev je nekako odškodovanje za manjše plače.
Kar se draginje tiče, omenjal je že gospod predgovornik baron Schwegel, da bi imelo to slabe posledice za druge kraje, kjer tudi tožijo o veliki draginji; iz učiteljskih peticij pa vam morem nekatere našteti, ki opravičujejo to bojazen ter nam dajejo zagotovilo, da dobimo drugo leto celi kup učiteljskih prošenj za priznanje draginskih doneskov, ako tako pri klado danes dovolimo Ljubljanskim učiteljem. Imamo n. pr. peticijo Postojnskih učiteljev, ki pravijo :
(bere — liest):
«1.) Dovoljno je znano, da se v Postojnskem trgu dražje živi, kakor v Ljubljani, kjer je najnižja plača 600 gold., mej tem ko ste tu dve mesti s 400 gold, sistem izo van i.
2.) Naturalnega stanovanja nema v Postojni niti jedna učiteljska moč, jedini nadučitelj ima postavno stanarino 80 gold., na katere pa še 80 gold, iz svojega doplačuje in to za tako stanovanje, ki bi v Ljubljani veliko ceneje bilo.
3.	) Da se je uže pred več nego 10 leti spoznala potreba, učitelje v Postojnskem trgu bolj plačevati, dokazuje to, da so bila učiteljska mesta tukaj plačana s 700, 600, 600 in 550 gold, in to še v onem času, ko ni bila v Postojni tolika draginja, kakor sedaj.
4.	) Nekako naravno je uže, da ima Postojnska šola biti uzor drugim šolam v okraji in za to naj se mesta učiteljska bolje plačajo, nego po drugih manj važnih krajih.
5.	) Preudano podpisani si drznejo tudi opomniti, da imajo železniški uradniki po štacijah notranjskih radi draginje posebno doklado, tako zvano «Karst-zulage».
To so torej že eni, ki nam gotovo pridejo s peticijo za draginjsko priklado.
Kar se tiče življenja v Ljubljani, omenjam peticije učiteljev Ljubljanske okolice, ki pravijo:
(bere — liest):
«Ako se pregleda in modro preudari, priznati se mora, da ga ni okraja na Kranjskem, v katerem bi bila taka draginja, kakor je v Ljubljanski okolici.»
Imamo torej drug slučaj, da bodo učitelji prosili draginjske priklade.
Kar se pa tiče drugih opazk, mislim, da bodo najlepše pojasnene po peticiji učiteljev Litijskega šolskega okraja za zboljšanje plač, izročeni po gospodu poslancu Svetcu.
Iz te prošnje bodete sprevideli, kako učitelji sami sodijo o Ljubljanskih učiteljih; pravijo namreč
(bere — liest):
«Ljubljanskim učiteljem so se že leta 1883. plače izdatno povišale, ki pa imajo jednako sposobnost z onimi po deželi. A po deželi je v marsikaterem kraji, zlasti na Dolenjskem in na Notranjskem, kjer so c. kr. okrajna glavarstva, c. kr. sodnije in davkarije, živež mnogo dražji nego v glavnem mestu.
Poleg tega je treba učiteljem po deželi svoje otroke pošiljati v oddaljene mestne šole, kar gotovo mnogo stane.
Tudi si učitelji v glavnem mestu lažje pridobe kak postranski zaslužek, kakor oni po deželi.
Razun tega imajo na razpolaganje še razne časopise, knjige i. t. d., kar si mora učitelj na deželi vse sam omisliti.»
Vidite, da ravno isto, kar je gospod poslanec Ljubljanskega mesta navajal kot razlog za dovoljenje draginske priklade, naštevajo učitelji zunaj Ljubljane kot razlog, da naj se jim plače zboljšajo. Med vsemi od njih omenjenimi razlogi meni venderle najbolj ugaja za prednost Ljubljanskih učiteljev pred vsemi drugimi razlog, da imajo učitelji v Ljubljani vse za odgojo svojih otrok potrebne šole. Vsak oče ve, koliko od goja otrok stane, in naši učitelji imajo navadno precejšnje družine; ako hoče torej tak učitelj na deželi skrbeti za primerno odgojo svojih otrok, mu to prizadeva silne težave, ker mora otroke poslati v mesto, kjer je stanovanje, hrana itd. jako drago; Ljubljanski učitelj pa ima svoje otroke doma ter jih more v pričetku izvežbovati v ljudskih šolah, potem pa deklice
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung NIN 15. November 1889.
237
v preparandiji in fante na srednjih šolah, ne da bi ga to stalo posebnega denarja.
To ocenjujejo tudi naši učitelji; torej se nam ni bati, da bi kedaj primanjkovalo prosilcev za učiteljske službe v Ljubljani, če tudi ostanejo plače take, kakor jih priporoča finančni odsek v svojem načrtu.
Zatorej priporočam, da naj ostane § 5. nespremenjen, kakor ga nasvetuje finančni odsek, samo stilistični spremembi gospoda profesorja Šukljeta bi pritrdil in ravno tako dodatku glede meščanskih šol, ker vsi ti predlogi ne nameravajo druzega, nego da je paragraf bolj jasen, v bistvu pa ostane pri tem, kar smo v finančnem odseku imeli pred očmi. Nasvet gospoda poslanca Šukljeta meri tudi na to, da se enaki izrazi glede stanarine rabijo v vseh odstavkih predloženega načrta; ker stvari same to nič ne zadeva, nimam nič zoper to, ako slavni zbor pritrdi tudi tej stilistični spremembi, pač pa naravnost prosim, da naj slavni zbor sprejme Šukljetov dodatek k zadnjemu odstavku.
Deželni glavar:
Glasovanje mislim uvrstiti takö-le:	v prvi vrsti
glasujemo o predlogu gospoda poslanca Hribarja, naj se med predložena §§ 4. in 5. uvrsti novi paragraf, katerega on predlaga. Glede drugih predlogov pa bomo po širokosti njihove vsebine glasovali tako, da pride najpred na glasovanje predlog gospoda poslanca Pfeiferja, potem predlog gospoda poslanca Stegnarja in potem paragraf, kakor ga predlaga finančni odsek v prvi vrsti s premembami gospoda poslanca Šukljeta, in ako ta pade, predlog finančnega odseka. Ali je kaj ugovora zoper ta način glasovanja?
Abgeordneter Erretten; Boron Schiveget:
Ich möchte nur Bitten, dass bei der Abstimmung über den Antrag des Herrn Abgeordneten Šuklje die Bemerkungen, welche ich zu machen mir erlaubt habe, berücksichtiget werden mögen. Der Beantragten Aenderung im letzten Alinea habe auch ich zugestimmt.
Deželni glavar:
Torej se bode glasovalo posebej o spremembah, zadevajočih odstavek prvi in tretji in potem o dodatku k zadnjemu odstavku.
Preidemo k glasovanju, in prosim gospode, ki pritrde nasvetu gospoda Hribarja, da se uvrsti med §§ 4. in 5. novi paragraf, ki meri na to, da se Ljubljanskim učiteljem dovoli draginjska priklada, naj blagovnic ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je ostal v manjšini.
Prestopimo k glasovanju o odstavku prvem § 5., in sicer s pridržkom daljnega glasovanja glede številk, nasvetovanih po gospodu poslancu Stegnarju. Prosim gospode, ki pritrde številki 160 gold, mesto 120 gold., naj blagovnic ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog gospoda poslanca Stegnarja je padel.
Sedaj imamo glasovati o prvega odstavka ostalem delu z edino premembo, katero predlaga gospod profesor Šuklje, da se namreč v slovenskem tekstu spremeni v «stanarina» «Qnartiergeld» mesto «stanovanjska odškodnina» -Qnartiergeldentschädignug».
Prosim gospode, ki temu pritrde, naj blagovnic ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k glasovanju o drugem odstavku, glede katerega ni bilo ugovora; torej prosim gospode, ki pritrde temu odstavku po predlogu finančnega odseka, naj blagovnic ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prosim gospode, ki pritrde tretjemu odstavku s premembami, katere nasvetuje poslanec Šuklje, naj blagovnic ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Glede zadnjega odstavka glasovati nam je o njem najpred s premembami, katere nasvetuje gospod poslanec Pfeifer, in prosim gospode, kateri mu pritrde naj blagovnic ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je padel.
Sedaj nam je še glasovati o zadnjem odstavku, kakor ga predlaga gospod poslanec Šuklje, in prosim gospode, kateri mu pritrde, naj blagovnic ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem rešem § 5., prestopimo k § 6.
Poročevalec Klun
(bere § 6. — liest § 6).
Poslanec Svetec:
Dosledno sklepu slavnega zbora pri § 3. se mora tudi tukaj primerno spremeniti drugi alinea, tako da se mora v drugi vrsti mesto «zaslišavši pred no deželni odbor» glasiti «v sporazumu z deželnim odborom» in v nemškem tekstu mesto «nach Einvernehmung des Landesansschnsses»: «im Einvernehmen mit dem Landesansschnsse», in jaz nasvetujem te spremembe.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Deželni predsednik baron Winkler:
Slavni zbor! Jaz bi vender želel in prosil slavni zbor, naj bi ostal pri predlogu častitega finančnega odseka, kajti mislim, da bi se, če bi se sprejel nasvet gospoda poslanca Svetca, segalo s tem nekako v področje deželnega šolskega sveta. Vrhu tega ne bi bilo določeno, kako bi bilo postopati, kader bi se sporazum med deželnim odborom in deželnim šolskim svetom ne dosegel, ker ni nobenega določila, kdo bi potem razsodil spor med jednim in drugim oblastvom. Zategadelj bi bilo želeti, da bi se § 6. sprejel tako, kakor ga nasvetuje sianančni odsek.
238
XII. seja dne 15. novembra 1889. —- XII. Sitzung am 15. November 1889.
Abgeordneter Ercclle»; ßitron Schwegcl:
Die Ausführungen des hochverehrten Herrn Landes-präsidenten haben mich aus einem einzigen Grunde sehr überrascht. Ich theile seine Anschauungen vollständig und hätte gerne seinem Wunsche entsprechend gestimmt, aber der Anlass, diese Anschauungen vorzubringen, war bei § 3 gegeben, wo es sich um die Systemistrung der Lehrstellen sowie die Classification derselben handelte. Dort schwieg die Regierung, als der Antrag des Herrn Abgeordneten Svetec zur Abstimmung gebracht wurde, und aus diesem Schweigen ist mir verständlich geworden, dass sie der Aenderung zustimmt; wenn sie derselben aber zustimmt, so ist kein Grund für mich vorhanden, mich jetzt dem ganz gleichen Antrage zu widersetzen. Ich hätte den Anschauungen des hochverehrten Herrn Landespräsidenten schon aus dem einfachen Grunde zugestimmt, weil dies, nachdem wir vor wenigen Sitzungen einem analogen Antrage zugestimmt haben, ganz naturgemäß und logisch wäre. Der Herr Berichterstatter selbst hat das auch schon betont. Nachdem aber bei der viel wichtigeren Fassung des Artikels 3, wo es sich um die Systemisirung und Classification der Lehrstellen handelte, der verehrte Herr Abgeordnete Svetec einen Antrag gestellt hat, worin die Autonomie der Landesbehörde viel stärker betont wird, als sie bisher ausgesprochen war und von der Regierung keine Einwendung dagegen erhoben wurde, ist es für uns, die wir früher für den Antrag Svetec gestimmt haben, unmöglich geworden, jetzt anders zu stimmen, und ich bedauere aus diesem einzigen Grunde, den Anschauungen des Landesprüsidenten, denen ich sonst gerne beigetreten wäre, heute nicht mehr Rechnung tragen zu können.
Knndespräftdent öaron Winkler:
Auf die Ausführungen des Herrn Vorredners seien mir einige Bemerkungen erlaubt. Es muss zugegeben werden, dass die Angelegenheit, welche im § 3 zur Sprache kam, eine viel wichtigere ist, als die Angelegenheit, um die es sich jetzt handelt, weil es dort auf die Systemisirnng der Lehrstellen und die Bestimmung der Gehaltsclassen ankam, während es sich hier doch nur um die Zuerkennnng von Personalzulagen in gewissen Fällen handelt. Es könnten allerdings auch bei § 3 die gleichen Bedenken geltend gemacht und gesagt werden, dass, wenn im Falle der § 3 zwischen dem Landesschulrathe und dem Landesausschusse ein Einvernehmen nicht zustande käme, uns eine Instanz fehlen würde, welche dann zu entscheiden hätte. Es hat jedoch der Herr Abgeordnete Svetec auf das Nachbarland Kärnten hingewiesen und betont, dass dort in dem gleichen Gesetze eine ähnliche Bestimmung enthalten sei, wie er sie bei § 3 beantragt hat, und dass das Gesetz doch die Allerhöchste Sanction erhalten habe. Ich kann selbstverständlich nur mit der schuldigen Ehrfurcht diese gesetzliche Bestimmung beurtheilen und bin weit entfernt, inbetreff unseres Falles Entschließungen der hohen Regierung und der Entscheidung an Allerhöchster Stelle irgendwie vorzugreifen; die Bedenken aber sind auch bezüglich des § 3 dieselben, wie sie schon bei einer früheren ähnlichen Gelegenheit geltend gemacht wurden, dass nämlich, wenn eine Einigung zwischen den beiden Factoren nicht erzielt würde, im Gesetze jede Andeutung fehlte, wem dann die Entscheidung zu-
fiele. Im § 3 handelt es sich, wie gesagt, um eine wichtige Angelegenheit, und ich will der Auffassung nicht entgegentreten, dass diesbezüglich ein volles Einverständnis zwischen den beiden Behörden, dem Landesausschnsse und dem Landcs-schulrathe wünschenswert ist. Hier im § 6 handelt es sich aber um eine minder wichtige Sache, darum nämlich, dass gewissen Lehrern, welche in zufriedenstellender Weise gewirkt haben, eine Personalzulage zuzuerkennen ist. Die Beurtheilung aber, ob die betreffende Dienstleistung eine zufriedenstellende ist, ist eine Angelegenheit der Executive, und es ist mir nicht recht verständlich, wie in dieser Beziehung dein Landesansschusse, welchem doch die Aufführung der Lehrer und überhaupt der Schnlangelegen-heiten minder bekannt sein können, ein gleiches Recht wie der Landesschnlbehörde eingeräumt werden sollte. Der Landesschulrath ist übrigens ja selbst in gewisser Beziehung eine autonome Behörde, obwohl sie abhängig ist vom hohen Unterrichtsministerium. Wir wissen doch, dass dieselbe nidjt bloß aus landesfürstlichen Beamten, sondern auch ans Abgeordneten autonomer Körperschaften, des Landesausschusses und der Stadtvertretung von Laibach, ferner ans zwei Mitgliedern der Lehrerkreise und endlich aus zwei Mitgliedern des geistlichen Standes besteht. Es sind demnach die Beamten, welche im Landesschnlrathe Sitz und Stimme haben, ohnehin in der Minorität. Wie dem auch sei, die Beurtheilung der Leistungen der Lehrer ist zweifelsohne Sache der Executive, sie kann nur der Landesschulbehörde zukommen. Ich muss die verehrten Herren wirklich vor der Annahme des Antrages des Herrn Abgeordneten Svetec warnen, weil dadurch jedenfalls das Entscheidungsrecht des Landesschulrathes eine Beeinträchtigung erfahren würde.
Abgeordneter Ercellen; ßnroit Schwegcl:
Der Herr Landespräsident hat betont, dass er bezüglich des Artikels 3 der Wichtigkeit des Gegenstandes wegen, um den es sich dort handelt, vollkoimnen damit einverstanden sei, dass dem Lande das Recht der Autonoinie im vollen Umfange gewahrt bleibe, dass es aber bezüglich des Artikels 6, dessen Bestimmung von keiner derartigen Wichtigkeit sei, im Interesse des Staates nicht gelegen sein könne, der im übrigen ganz gleichen Bestimmung die Zustimmung zu ertheilen.
Das heißt nach meinem bescheidenen Dafürhalten nichts anderes, als dass der Staat auf die Wahrung seiner Autorität in wichtigen Fragen ein geringeres Gewicht legt, als in minder wichtigen. Ich bedauere, dass ich mich dieser Auffassung des Regierungsvertreters nicht anschließen kann.
Poslanec dr. Tavčar:
Slavni zbor! Meni se pač čudno vidi, da je baron Schvvegel ravno to priliko porabil v to, da je pričel srdito debato. Kar se tiče njegovega postopanja, vidi se mi prav karakteristično. Pri § 3. dal je koncesijo deželni avtonomiji, sedaj pa, ko je prišel na vrsto § 6., ga je pa prej kot ne radi omenjene koncesije napadlo kesanje in ker ni mogel drugače, je krivdo odložil na slavno vlado. Meni se to zdi nenaravno! Kolikor jaz poznam stranko njega ekscelencije, se ona ne ravna navadno po mnenji vlade; pač pa se slavna vlada pri vsaki priliki klanja tej stranki.
239
XII. seja dne 15. novembra 1889. -
Ali danes se je pokazalo, da je ta stranka prav nehvaležna, in da vsako najmanjšo priliko porabi v to, da polena meče pred vlado. Slavno vlado bi prosil, naj na take epizode ne pozabi, in naj ne pozabi, da gospodje od one strani in tudi njega ekscelencija prav težko pričakujejo njenega odstranjenja. Zdi se mi, da je vlade koketo vanje s tako stranko, ki proti nji tak srd v srcu nosi, brezuspešno in nepotrebno. Sicer pa naj ekscelencija baron Schwegel in visoka vlada to med seboj rešita; jaz pa s svojega stališča le z veseljem opazujem lake epizode.
Kar se tiče nasveta gospoda poslanca Svetca, prepričan sem tudi, da bi bilo čudno, če bi sedaj, ko smo se že pri prejšnjem paragrafu izrekli za deželno avtonomijo, ravno to avtonomijo zopet v vodo vrgli in sicer pri paragrafu, ki nima tiste važnosti, kakor prejšnji paragraf. Bojazen, katero je izrekel gospod deželni predsednik, da namreč v postavi ni določbe, kaj naj se zgodi, ako se deželni šolski svet in deželni odbor ne bi mogla sporazumeti, je malo opravičena.
Kdor pozna uradovanje v takih slučajih, ve, da se bode silno malokrat pripetilo ali pa morda nikdar, da bi se deželni šolski svet in deželni odbor ne mogla združiti v mnenji, ali gre kakemu učitelju borna pri-klada 50 gold, ali ne. Ako bi se pa vender pokazalo, da ne gre uradovati brez takega določila, bo pozneje še vender čas, da se deželnemu zboru predloži sprememba tega zakona, s katero se bo ustanovila višja instanca za te slučaje. Meni pa se tudi ne zdi utemeljeno, ako bi se tukaj deželnemu odboru odreklo vsako nadzorstvo. Če pravi gospod deželni predsednik, da deželni odbor ne more vedeti zaslug in da ne more poznati delovanja dotičnega učitelja, se mi tudi ta razlog ne vidi utemeljen. Prepričan sem, da bode deželni šolski svet rad dajal deželnemu odboru na roke vsa sredstva, iz katerih se bode leta lahko osve-dočil o tem, so-li podatki taki, da se dotičnemu učitelju sme prisoditi postavna nagrada. Vidi se mi, da je pravično, da se deželni odbor ne potisne v kot, ampak da se mu dovoli primerno nadzorstvo, ki je v soglasji s plačanjem, katero le deželo zadeva.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
In dieser unerwartet lebhaften Debatte haben wir mehrere Ueberraschungen erlebt. Die erste Ueberraschuug boten uns die Ausführungen des sehr geschätzten Herrn Vertreters der Regierung und ebensosehr überraschten mich die Auseinandersetzungen des unmittelbaren Herrn Vorredners und zwar in doppelter Weise, weil ich erstens nie von ihm erwartet hätte, dass er jemals als ein so warmer Anwalt der Regierung auftreten würde und zweitens, weil er die Regierung warnen zu müssen geglaubt hat, sich von unseren Sirenengesängen ja nicht in Schlaf einlullen zu lassen. (Živahna veselost. — Lebhafte Heiterkeit.) Diese Warming schien mir, ich nuiss es gestehen, fast etwas naiv, denn ich glaube, dass unsere Stellung der Regierung gegenüber seit langem schon so klar und unverändert ist (Poslanec dr. Tavčar: — Abgeordneter Dr. Tavčar: «Aber die Stellung der Regierung ist nicht so klar!»), dass es gar keiner Warnung bedurft hätte und dass überhaupt über diesen Punkt eine Aufklärung nicht mehr nöthig ist.
- XII. Sitzung am 15. Ihm cm her 1889.
Poslanec Šuklje:
Jaz se ne bodem spuščal v zanimivo razpravo, ki se je vnela vsled predloga tovariša gospoda Svetca, tudi ne bodem polemizoval z gospodom baronom Schwegelnom, niti z gospodom dr. Schafferjem ali dr. Tavčarjem. Kar se poslednjega gospoda tiče, mi je sicer tista opazka njegova glede vlade silno prijala in dobro storila. Saj je tako zadoščenje čisto naravno pri privržencu one stranke, katerej se tolikokrat očita prevladno mišljenje. Vender pa moram reči, da napad na častito opozicijo iz njegovih ust ravno danes ni bil opravičen, kajti kolikor časa smo letos skupaj, nam častita nasprotna stranka še ni dala dokazov take fakcijozne opozicije, kakor jo spodtika danes gospod poslanec Kranjskega mesta.
Pa nočem te stvari dalje razpravljati, dasiravno je lehko dokazati razloček med slučajem § 3. in § 6., ampak na drugo stvar bi opozarjal. Mi govorimo tukaj o osobni dokladi. Kriterij osobne doklade pa je, da se osobna doklada sploh nikoli ne zgubi. Recimo torej, da pride učitelj iz jednorazrednice, kjer je bil deset let, kasneje na drugo mesto, morda celo v najvišji razred s plačo 700 gold., on bi vender vedno moral obdržati osobno doklado.
Ne vem, kako je sodil finančni odsek, pa ker je moj nasvet o všt.evnosti doklade v pokojnino padel v odseku, bi mislil, da mnenje gospoda poročevalca in onih gospodov, ki so ž njim glasovali, ni moglo meriti na to, da bi se ta osobna doklada obdržala tudi v tem slučaji, če se dotični učitelj, kateremu je bila prisojena, pomore v tak višji plačilni razred. Mi bi s tem tudi nekoliko nameravanega efekta zgubili. Dostikrat se lahko pripeti, da učitelj, ko je dobil to doklado, tedaj potem prosi za premeščenje. S tem pa se prepreči ona stalnost, katero hočemo doseči. Meni se zdi torej potreben v prvem odstavku nek dostavek, kateri bi se glasil: «in odpade, če doseže učiteljsko službo z višjo plačo» in v nemškem tekstu «und tut Falle der Erlangung einer höher bohrten Lehrstelle von selbst entfällt». Kajti to smo nameravali; mi nismo hoteli v istini osebne doklade, ampak tako, kakor jaz nasvetujem.
(Predlog se podpira. — Der Antrag wird unterstützt.)
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Da vemo prav ocenjevati predlog gospoda poslanca Svetca, nam je treba prevdarjati, zakaj tukaj prav za prav gre. Opozarjam Vas, gospoda moja, da imamo praecedens v vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888, drž. zak. št. 99. določila o preskrbovanji in plačilu za verski pouk po javnih ljudskih šolah. Lanskega leta smo sprejeli v § 5. določilo, da se mora ustanovitev mesta posebnega verskega učtelja in določitev plače vršiti od deželnega šolskega sveta sporazumno z deželnim odborom. Letos smo to določilo spremenili. V § 7. gori omenjenega zakona je pa govor o nagradah za posebne verske učitelje, o odškodninah za pot itd., glede katerih je vlada sama predlagala, naj se te nagrade
240
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
dele po posebnem merilu, dogovorjenem z deželnim odborom. Torej imamo tukaj dve enaki reči; v § 7. veroučiteljskega zakona gre za nagrado vero-učiteljem, in vlada sama predlaga, naj jih deli deželni šolski svet dogovorno z deželnim odborom; in to je prav in primerno, ker o porabi deželnih denarjev ima vender prvo pravico razsojevati deželni odbor.
In kaj namerava § 6. današnjega zakona? Po mojem mnenji tudi tu ne gre za nič drugega, kakor za neko nagrado, neko premijo, neko darilo, katero priznavamo tistim učiteljem, kateri vstrajno skozi deset let služijo na eni in tisti enorazredni šoli. Ker to darilo gre iz normalno-šolskega zaklada, katerega mora pa dopolnjevati deželni zaklad, bi bilo po mojem prepričanji popolnoma pravilno, ako bi se ta odstavek § 6. tako-le glasil: «priznanje te osobne doklade izreka deželni odbor po predlogu deželnega šolskega sveta».
Deželnemu šolskemu svetu se mora prepuščati oblast, razsojevati o vrednosti, o delavnosti in sposobnosti učiteljev, darila naj pa priznava on, ki ima z denarjem razpolagati. Na ta način bi bila obema oblastvoma zavarovana njuna pravica, ker po taki stilizaciji bi prav za prav tudi deželni odbor ne mogel nobenemu učitelju priznati take premije, ako ga ne bi predlagal in priporočal deželni šolski svet.
Gotovo je torej v duhu tega paragrafa to, kar priporoča ravno poslanec gospod Svetec, da naj namreč to darilo dogovorno delita tisti oblastvi, ki imate pri tem govoriti, to je deželna šolska oblast glede sposobnosti in zaslug učiteljevih, deželni odbor pa kot upravitelj deželnih financ. Jaz mislim, da je to najboljša pot, in da si omenjena faktorja nikdar ne bosta v tem nasprotovala, ampak da se bode deželni odbor oziral na predlog deželnega šolskega sveta, deželni šolski svet pa na pritrditev deželnega odbora. Pravijo, da zakon ne dobi Najvišjega potrjen j a, ako dotično določbo sprejmemo po predlogu poslanca Svetca. Vprašam Vas, gospoda moja, kaj pa bi bilo, ako bi kateri gospodov predlagal, da naj ta paragraf popolnoma izpustimo, kakor se je bilo v istini predlagalo v finančnem odseku? Ali bi zakon tudi v tem slučaji ne bil potrjen?
Jaz torej mislim, da je za učitelje veliko boljše, ako jim damo s tako določbo priliko čez deset let pohvalnega in poštenega službovanja dobiti stalno premijo, kakor da bi jim s prečrtanjem tega paragrafa to priliko vzeli.
To se bo pa gotovo zgodilo, ako nam tega zakona ne potrdijo; finančni odsek je že letos samo z enim glasom večine pritrdil temu paragrafu, ako se mu zakon vrne v novo posvetovanje, bo celi ta paragraf brez dvoma izpustil, da zarad njega z vlado vnovič ne pride v nasprotje. Če gospodom učiteljem vsled tega odide darilo, ki jim ga s pričujočim načrtom ponujamo, se za to ljubeznjivost ne bodo imeli nam, ampak slavnemu ministerstvu zahvaliti. Zato se jaz za svojo osebo popolnoma vjemam s predlogom gospoda poslanca Svetca in bi ga priporočal tudi drugim gospodom poslancem, ako bi imel od finančnega odseka pooblastilo za to.
Deželni glavar:
Prestopimo torej k glasovanju, in prosim gospode, kateri pritrde prvemu odstavku § 6., kakor ga nasvetuje finančni odsek, naj blago vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in glasovati nam je še o dostavku, nasvetovanem od gospoda poslanca Šukljeta k prvemu odstavku. Prosim gospode, kateri mu pritrde, naj blagovolijo ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je obveljal.
Sedaj prosim gospode, kateri pritrde drugemu odstavku § 6. s premembo, katero nasvetuje gospod poslanec Svetec, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Klun:
(Bere §§ 7., 8. in 9. iz priloge 65., ki obveljajo brez debate. — Liest die §§ 7, 8 und 9 aus Beilage 65, welche ohne Debatte genehmiget werden.)
(Bere § 10. -— Liest § 10) Pri tem paragrafu treba v nemškem tekstu popraviti tiskovno pomoto ter prenarediti «L. B. B. Nr. 13» v «L. G. B. Nr. 13».
(Obvelja. —• Angenommen.)
(Bere § 11., naslov in uvod zakona, kar obvelja brez debate. — Liest § 11, Titel und Eingang des Gesetzes, was ohne Debatte genehmiget wird.)
Deželni glavar:
Prestopimo takoj tudi k glasovanju o celoti tega zakona, in prosim gospode, ki ravnokar v drugem branji sprejetemu načrtu zakona v celoti pritrde, naj blagovolijo ustati.
(Obvelja — Angenommen.)
Zakon je tudi v celoti sprejet, in s tem rešen prvi predlog finančnega odseka.
Še nam je treba glasovali o resoluciji gospoda profesorja Šukljeta, ki se glasi (bere — liest):
«Visoka deželna vlada se naprosi, da se pri razdelitvi učiteljskih služeb, kolikor moč, ozira na drugo in tretjo učiteljsko službo na četverorazrednicah.»
Prosim gospode, ki pritrde tej resoluciji, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Besolucija je sprejeta.
Drugi predlog finančnega odseka se glasi:
«2.) Deželnemu odbora se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje temu zakonu.
2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Sanction dieses Gesetzentwurfes zu erwirken.»
Prosim gospode, kateri mu pritrde, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejel.
Končno še predlaga finančni odsek resolucijo, katera se glasi:
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
241
«Deželnemu odboru se naroča, da naj skrbi za skupno izdajo vseh deželnih šolskih zakonov v taki obliki, da bode iz natisa razvidno, kateri paragrafi so razveljavljeni, kateri ponarejeni ali dopolneni.»
Prosim gospode, kateri njej pritrde, naj blago vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija finančnega odseka je sprejeta.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podobcine Kanji Dol glede podpore za napravo vožne poti.
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Untergemeinde Kanidol um Snb-vention behufs Herstellung eines Fahrweges.
Poročevalec Detela:
Slavni zbor! Poročati mi je o prošnji podobčine Kanji Dol pri Črnem Vrhu za podporo v svrho naprave nove občinske vožne poti. Podobčina utemeljuje svojo prošnjo s tem (bere — liest):
«1.) Imenovana občinska vožna pot je v zelo slabem stanu ter neobhodno potrebna temeljitega popravila, katero bi pa premnogo stalo, ob enem bi pa bilo le od danes do jutri — do prvega deževja — ker voda pri vsakem nalivu pot zaradi velikega strmeča razdira in pokončava.
2.	) Vsako prevažanje blaga po tej poti na vzgor je tako težavno, da se mora v voz, obložen s 1000 kg, vpreči čvetero volov.
3.	) To staro vozno pot razdira v zadnjem delu pred združenjem z okrajno cesto voda, k oj a se odteka raz okrajno cesto na njo.
4.	) Prebivalci iz Kanjega Dola niso v stanu v slučaji bolezni poklicanemu gospodu zdravniku ali duhovniku pot. z vožnjo olajšati.
5.	) Nova pot bi bila, kakor se iz priloženega načrta razvidi, vslecl malenkostnega strmeča za vsako vožnjo prikladna, dala bi se lahko popravljati in sploh v dobrem stanji vzdrževati.»
Troški te cestne zgradbe proračuneni so na 1492 gold., razen tega bode plačati za zemljišče 120 gold., in za napravo načrta je plačala podobčina 36 gold. Sklicuje se na to, da ne bi bilo mogoče, da bi iz lastnih sredstev vse te troske pokrila in prosi torej podpore.
V finančnem odseku se je prošnja temeljito pre-tresovala in pregledal načrt, kateri je videti primeren nameravani svrhi. Glede na znatni znesek, katerega bode stala naprava te ceste, nasvetuje finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Podobčini Kanji Dol pri Črnem Vrhu dovoljuje se podpora 300 gold, iz deželnega zaklada, katera je izplačati, kadar bo cestna zgradba po predloženem načrtu gotova.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
7.	Ustno poročilo finančnega odseka 0 prošnji podobčine Čemšenik glede podpore za popravo ceste med Trojanami in Čemšenikom.
7,	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Untergemeinde Tschemschenik um Bewilligung einer Snbnention zur Herstellung der Straße zwischen Trojana und Tschemschenik.
Poročevalec Detela:
Dalje mi je poročati o prošnji podobčine Čemšenik in Brezje, ki prosite podpore za popravo nekdanje okrajne ceste med Trojano in Čemšenikom. Občini navajate, da je podobčinama Čemšenik in Brezje izročeno vzdrževanje nekdanje okrajne ceste iz Trojane skozi Št. Gotard, Brezje, Dobrlevo, Čemšenik do meje Brdsko-Litijskega okraja, katera je bila leta 1882. iz okrajne v občinsko premenjena. Cesta bila je že takrat v jako slabem stanji, katera se potem razen mosta in škarp ni nič popravljala. Letošnje dolgotrajno deževje je prouzročilo, da se je vdrla cesta na več krajih. Tudi kupčija z lesom je letošnje leto preživahna postala in vsled tega preobilo vožnje na tej cesti. Zato in zaradi grdega vremena je cesta tako razorana, da jo občini sami ni mogoče popraviti.
Finančni odsek je uvaževal, da imate res ti podobčini cesto vzdrževati, ki je bila prej okrajna cesta in da ste dobili razen bremen, katere ste že popred imele z vzdrževanjem svojih občinskih potov; še tudi to cesto v svojo oskrbo. Ti podobčini tudi niste v posebno dobrem gmotnem stanji in zarad tega predlaga finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene :
«Podobčinama Čemšenik in Brezje dovoljuje se podpora 100 gold, iz deželnega zaklada za popravo nekdanje okrajne ceste mej Trojanami in Čemšenikom.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte genehmigt.)
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Ivana Debeljaka za popolno pokojnino.
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses iiber die Petition des Lehrers Johann Debeljak um Bewilligung der vollen Pension.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Učitelj Janez Debeljak služi že 41 let. kot učitelj, pa je sedaj tolikanj oslabel, da prosi upokojen) a, katero mu je od slavnega deželnega šolskega sveta priznano s koncem meseca novembra. Dobival pa bi pokojnine 577 gold. 50 kr., ker ni popolnoma 40 let, služil kot stalni učitelj. Nastopil je sicer že leta 1847. službo, pa šele meseca oktobra 1848 je napravil konzistorijalni izpit, po katerem je zamogel do-
39*
242
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung mn 15. November 1889.
biti službo stalnega učitelja. Preteklo je torej od izpita že 40 let. Ker pa je dobil stalno službo šele leta 1851., mu je odmerjena pokojnina samo s 7/s njegove letne plače. Ker je pa učitelj Debeljak že pred služil kot provizorni učitelj in ni bil sam kriv, da ni takoj dobil stalne službe, ko je dovršil konzistorijalni izpit, in ker je ves čas pohvalno služil, in sicer 37 let zaporedoma v Tržiču, predlaga deželni šolski svet, naj se mu potom milosti dovoli cela pokojnina. Treba bi bilo torej odmerjeno mu pokojnino zvišati za 82 gold. 50 kr. Finančni odsek je pritrdil razlogom, katere omenja deželni šolski svet in predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Učitelju Janezu Debeljaku se dovoljuje povikšanje pokojnine od 577 gold. 50 kr. na letnih 660 gold, iz učiteljskega pokojninskega zaklada, in sicer za pet let, pričenši s 1. januarjem 1. 1890.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte genehmigt.)
9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Helene Čuk, učiteljske udove, glede podpore za vzgojitev otrok.
9. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Lehrerswitwe Helena Čut tun Gewährung einer Unterstützung zur Erziehung ihrer Kinder.
Poročevalec Klun:
Helena Čuk, učiteljska vdova, uživala je dosedaj miloščino letnih 100 gold., ker njeni mož ni toliko časa služboval kot učitelj, da bi zamogla dobiti postavno pokojnino. Ona je v veliki revščini, ker drugih dohodkov, kakor to miloščino, nima, pač pa mora preskrbovati petero nedoraslih otrok. Poglavarstvo upravne občine Plešice na Hrvatskem in tamošnji župni urad potrjujeta, da je prosilka jako milovanja vredna, in zato finančni odsek priporoča, naj se ji miloščina 100 gold., ki z letošnjim letom poteče, podaljša za tri leta naprej ter nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Učiteljski udovi Heleni Čuk se podaljša dosedanja miloščina letnih 100 gold, iz učiteljskega pokojninskega zaklada za daljna tri leta.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte genehmigt.)
10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kongregacije Lazaristov glede doneska za opravljanje duhovnega pastirstva v bolnici v Ljubljani.
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Congregation der Lazaristen um Gewährung eines Beitrages für die Bersehnug des Spitalsseelsorgedienstes in Laibach.
Poročevalec Hribar:
Visoki zbor! Dne 10. decembra 1855 je napravila tedanja posestnica Josipina Jalenova ustanovo 30.000 gold, s' tem namenom, da se ima namestiti v bolnici poseben duhovnik za dušno pastirstvo in vprav-Ijanje pogrebov in je določila, da se ima od obresti dovoljevati temu duhovniku letna plača 400 gold. Oktobra 1. 1855. so prevzele usmiljene sestre oskrbovanje bolnikov v bdlnici in ker se je s tem izpolnila že davno gojena želja umrle gospe Jalenove, napravila je rečeno ustanovo, vsled katere je bilo omogočeno, da se je za bolnico namestil poseben duhovnik, po čegar smrti pa se to mesto ni več bilo razpisalo. Nekaj časa so oskrbovali potem dušno pastirstvo očetje frančiškani; sedaj pa je to skrb prevzela kongregacija sv. Vincencija Pavljanskega. Leta stopa s prošnjo pred visoki zbor in navaja, da so se razmere tekom let tako spremenile, da s 400 gold, ni plačan več oni trud in ona skrb, katero ima kongregacija z bolniki in pokopavanjem mrličev. V podkrepljen j e svoje prošnje sklicuje se kongregacija tudi na okolnost, da se je v Ljubljani jako podražilo življenje. Prečastiti gospod kanonik Klun menda — glede na njegove izjave v današnji seji — temu ne bode pritrjeval, jaz pa priznavam, da ima kongregacija misije svetega Vincencija Pavljanskega čisto prav, ker se je po mojem, že tudi prej naglašanem prepričanji v Ljubljani draginja v zadnjih letih res tako povzdignila, da je ta razlog uvaževanja vreden. Dalje navaja kongregacija v svoji prošnji, da se je število bolnikov in mrličev jako povišalo. Leta 1858 do 1863 bilo je poprek na leto 265 mrličev, 1. 1883 do 1888 pa že po 421. Tudi z ozirom na to misli torej kongregacija, da je opravičena njena prošnja za povišanje letne dotacije. Končno pa v prošnji kongregacije omenja tudi, da mora vsako leto brati 12 maš brezplačno za ustanoviteljico in jej torej odpadejo tudi dohodki od teh maš.
Finančni odsek je pretresoval prošnjo, spoznal navedene razloge in tudi oni o draginji v Ljubljani za opravičene in nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Kongregaciji misije sv. Vincencija Pavljanskega dovoli se za opravljanje dušnega pastirstva v deželni bolnišnici letni donesek 200 gold., ki se ima izplačali leta 1890. iz deželnega, v nastopnih letih pa iz bolniškega zaklada.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte genehmiget.)
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. Hom-m lic v 1889.
243
11, Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Elizabetine otroške bolnice za podporo,
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Vereines des Elisabeth-Äinderspitales in Laibach mit Bewilligung eines Geldbeitrages.
Berichterstatter Baron Wurchnch:
Der unter dem Allerhöchsten Protectorate Ihrer Majestät stehende Verein des Elisabeth-Kinderspitales hat am 30. d. M an den hohen Landtag ein Gesuch um Bewilligung eines Beitrages zn den Kosten der innern Einrichtung dieses Spitales gerichtet. Der hohe Landtag hat die eminente Nützlichkeit oder vielmehr Nothwendigkeit des Kinderspitales bereits anerkannt, indem er für den nöthig gewordenen Neubau desselben einen Beitrag von 1000 fl. bewilligte. Es musste jedoch auch die innere Einrichtung des Spitales neu angeschafft werden, weil die alten Holzmöbel gänzlich und die Wasche und Betteinrichtung zum größten Theile schadhaft und unbrauchbar geworden sind. Für diese innere
Einrichtung sind folgende Betrüge erforderlich:	' fl.
28 Betten aus Schmiedeisen sammt Drahteinsätzen	860
Tischlerarbeit für Einrichtung von 12 Zimmern, ferner der Küchen, Speisekammer und Keller	.	.	650
Bettwäsche........................................ 580
200 kg Rosshaar................................... 300
Geschirr, Esszeug und Hausgeräthe ...................... 131
Telegraphenleitung................................. 42
Badewannen und sonstige Spenglerarbeit..............	39
Emailblechtöpfe n. dgl............................. 21
Wärmflaschen, Schnellsieder u. dgl................. 45
Lampen für sämmtliche Localitäten............... . .	61
zusammen . . . 2729
Hiezu kommen noch viele kleine Erfordernisse, so dass die innere Einrichtung des Spitales über 3000 fl. kostet.
Eine von der Frau Baronin Winkler und den drei Damen des Verwaltungsrathes mit Bewilligung der hohen Regierung behufs Deckung dieser Kosten eingeleitete Sammlung ergab eine Summe von 1300 fl., welche im Verhältnisse zu den Anschaffungskosten gering ist.
Nun wendet sich der Verein an den hohen Landtag mit der Bitte, um Gewährung eines Beitrages, und ich glaube, dass der hohe Landtag in keinem Falle mit besserem Gewissen eine Unterstützung bewilligen kann, als in diesem.
Dieser Verein gewährt nicht nur den Nothleidenden eine materielle Unterstützung, er bekämpft auch das soeiale Uebel in einer seiner Wurzeln.
Die meisten Kinder mittelloser Eltern sind bestimmt, ihre dürftige Existenz mit harter, unausgesetzter Arbeit zu erringen, und die Erwerbsfühigkeit vieler wird beeinträchtiget oder vernichtet, weil sie die Folgen einer vernachlässigten oder schlecht behandelten Krankheit ihr ganzes trostloses Leben hindurch mit sich schleppen wie eine Kette, die sie an das Elend bindet.
Die segensreiche Wirkung des Kinderspitales besteht darin, dass viele arme Kinder durch eine Pflege, welche ihnen ihre Eltern mit dem besten Willen nicht verschaffen können, geheilt und oft vor dem traurigen Schicksale bewahrt werden, als erwerbsunfähige Bettler sich selbst und
der menschlichen Gesellschaft zur Last fallen, und dass anderseits die Eltern dieser Kinder die Ueberzeugung gewinnen, dass die besser situirten Classen sich nicht darauf beschränken, sich mittelst gelegentlicher Almosen mit der Nothlage ihrer Mitmenschen abzufinden, sondern dass sie bestrebt sind, durch zweckmäßige und zielbewusste Vorkehrungen die Armut zu mildern und die schlimmsten Folgen derselben zu beseitigen oder doch einzuschränken.
Ich betone hier nur die gemeinnützige Wirksamkeit dieses Vereines; allein indem ich die Gewährung eines Beitrages für das Kinderspital befürworte, bitte ich nicht nur um Unterstützung eines Vereines, ich bitte auch für die Aermsten der Armen — für hilflose und kranke Kinder.
Der Finanzausschuss beantragt:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
--Dem Vereine des Elisabeth-Kinderspitales in Laibach wird zur Anschaffung der innern Einrichtung seines neuen Spitalsgebäudes ein Beitrag von 500 fl. aus dem Landes-fonde bewilligt.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
12. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o
letnem poročilu, in sicer:
a)	o § 7. B. m arg. št. 22., 25., 26., 30., 32, do 41., in JD. m arg. št. 56., 5.7., 58.;
b)	o § 8. A. marg. št. 1., 2., 4. do 23., in C. marg. št. 30., 31., 33., 36., 37., 39., 40. do vštete 47;
12. Mündlicher Bericht des Recheuschaftsberichtsaus-
schusses über den Rechenschaftsbericht, nnd zwar:
a)	über § 7 B, Marg.-Nr. 22, 25, 26, 30, 32 bis 41, und D, Marg.-Nr. 56, 57, 58;
b)	über § 8 A, Marg.-Nr. 1, 2, 4 bis 23, und C, Marg.-Nr. 30, 31, 33, 36, 37, 39, 40 bis 47.
Poročevalec Žitnik:
Visoki deželni zbor! V imenu odseka za letno poročilo čast mi je poročati o § 7. letnega poročila, in sicer v prvi vrsti lit. B. marg. št. 23., 25., 26., 30., 32. do 41., ki se tičejo «deželnih dobrodelnih zavodov». Tu opomnim, da je v dnevnem redu napačno tiskana št. 22. namesto 23. Ker odsek za letno poročilo ni imel posebnega dostaviti, nasvetuje:
L Visoki deželni zbor naj vzame na znanje marginalne številke 23., 25., 26., v katerih poroča deželni odbor o premembah sekundarijev v tukajšnji deželni bolnišnici, o zgradbi novih oddelkov na Studenci in o nakupu potrebnega inventarija v novih dveh oddelkih blaznice.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
II. V marg. št. 30. poroča deželni odbor, da je gosp. Rozman, posestnik v Ljubljani, volil 3000 gold.
244
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sihung mn 15. November 1889.
kot. ustanovo v podporo potrebnim rekonvalescentom iz deželne bolnice, kar naj se hvaležno vzame na znanje.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
V	marg. št. 32. poroča deželni odbor o gozdnem čuvaji v Podmolniku, v št. 33. o babici v porodnišči, v št. 34. o ogledovanji blaznice na Studenci, v št. 35. navaja deželni odbor, da je v več slučajih izločil iz računov zaračunene troške, kadar Tržaška bdlnica ni o pravem času konsignovala bolnike na Kranjsko pristojne, v št. 36. o javni deželni hiralnici. V št. 37. poroča deželni odbor o korakih, da bi se v Novem Mestu ustanovila javna bdlnica. Ker je glede tega vprašanja došla prošnja Novomeške mestne občine in ker je v poročilu finančnega odseka priloga 66. že prijavlena resolucija, naj bi visoki deželni zbor tudi zunaj Ljubljane po močeh pospeševal zdravstvene zavode manjše mere, nima odsek za letno poročilo ničesar dostaviti.
V	št. 39. in 40. podaje deželni odbor glavni pregled oseb, ki so bile leta 1888. oskrbovane v deželnih dobrodelnih zavodih in troškov, katere je dežela plačala v dobrodelne namene.
V	št. 41. so navedeni troški dežele Kranjske za oskrbovanje ubožnih kranjskih bolnikov v tujih bdl-nicah; vsi troški so leta 1888. znašali primeroma ogromno svdto 66.824 gold. 24 kr., in sicer največ za tržaško bdlnico, v znesku 16.158 gold. 7 kr.
Odsek za letno poročilo nasvetuje:
1. ) Visoki deželni zbor naj na znanje vzame št. 32., 33., 34., 36., 37., 39., 40.;
2. ) visoki deželni zbor naj o dobro vaj e na znanje vzame št. 35.;
3.	) deželnemu odboru se naroča, naj tudi v prihodnje izločuje iz računov vse troške, ako tuje bdl-nice o pravem času ne konsignujejo bolnikov, da se kolikor moči zmanjšajo ti troški.
Deželni odbor dalje poroča v § 7. marg. št. 56., 57. in 58. o prodaji glediške razvaline, o Naj višjem potrjenji deželno-zborskih sklepov z dne 22. oktobra 1888., o potrebnih novcih za zgradbo novega gledišča in o izplačanji zavarovalnine ložnim posestnikom.
Odsek za letno poročilo nasvetuje, naj visoki deželni zbor vzame na znanje št. 56., 57. in 58.
(Obvelja. — Angenommen.)
V	§ 8. poroča deželni odbor o ljudskih in srednjih šolah.
V	marg. št. 1. poroča, da je mestna občina Ljubljanska dne 30. julija 1888. sklenila s kranjsko hranilnico novo pogodbo glede dalne porabe realčnega poslopja. V št. 5. poroča o pouku nemščine na slovenskih šolah, v št. 6. o podporah za šolske stavbe, za katere se je izdalo 6100 gold.
Ker odsek za letno poročilo temu nima ničesar dostaviti, nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj na znanje vzame marg. št, 1., 5. in 6.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Že ko smo imeli v razpravi normalno-šolski zaklad, opozarjal sem, da je deželni šol ki svet. prav čisto neopravičeno in v postavi neutemeljeno bil odredil, da se mora nemščina poučevati obligatno na tri- in štirirazrednicah slovenskih.
Dotični ukaz je datiran z dne 5. februarja 1887. in ima število 656 iz 1. 1885. Visoki deželni zbor je lanskega leta pozval slavno vlado, naj bi spremenila to svojo v postavi neutemeljeno določbo. Kakor vidimo pod št. 5. poročila deželnega odbora, dosedaj še ni prišel odgovor od deželnega šolskega sveta; jaz torej tukaj izražam željo, naj bi slavni deželni šolski svet na opravičene pritožbe, ki so prišle iz te zbornice, dal odgovor.
Ne morem se zadovoljevati z odgovorom, katerega smo prejeli bili pri proračunu normalno-šolskega zaklada iz ust prečastitega gospoda deželnega predsednika; še manj pa z odgovorom, sprejetim iz ust gospoda referenta deželnega šolskega sveta. Prečastiti gospod deželni predsednik je sam priznaval, da se niso vprašale občine — torej faktorji, ki imajo šole vzdrževati — ali žele nemškega pouka, ampak da se je to kar kratko ukazalo.
Prečastiti gospod deželni predsednik pravi, da imajo občine priliko pritoževati se, če niso zadovoljne z odredbo deželnega šolskega sveta. Meni se zdi ta argument skrajno prisiljen. Visoka vlada, respektive slavni deželni šolski svet, nima pravice, postavo zato preruševati, da bi ga državljani sami spominjali njegovega nepravilnega ravnanja in ga poživljali k njegovim dolžnostim. S tem pa, da se silijo občine k pritožbam, napravlja se jim tudi nepotrebnega dela in nepotrebnih sitnosti.
Zarad tega bi želel, naj se ta stvar čim preje pravilno reši, tako da se dotični ukaz prekliče in odgovori deželnemu odboru na njegovo pismo, da zamore poročati v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru, kaj se je ukrenilo glede njegove resolucije.
Tudi se mi zdi postopanje deželnega šolskega sveta preveč samovlastno. Avtonomni organi v deželnem šolskem svetu o tem ukazu ničesar vedeli niso in mu seveda tudi pritrditi niso mogli. Povdarjal je zadnjič gospod poročevalec finančnega odseka, da je deželni šolski svet sestavljen tako, da mu smemo zaupati. Jaz za svojo osebo imam to zaupanje do avtonomnih členov deželnega šolskega sveta: ali ta korporacija ima dvojno lice. V njem v mnogih vprašanjih ne odločujejo zastopniki avtonomnih oblasti, ampak mnogo ukazov se brez njihove vednosti izdaja in brez njihove vednosti zvršuje. Ni še dolgo tega, kar je deželni šolski svet odobril nek učni načrt za višjo slovensko dekliško šolo. Odobravam sicer, da se je to zgodilo, vender se mi pa ne zdi prav, da se je storilo brez vednosti avtonomnih članov deželnega šolskega sveta.
Dokler bode deželni šolski svet. postopal tako, da k tako važnim posvetovanjem ne bode klical avtonomnih zastopnikov, ne morem zaupanja imeti do te oblasti same, ker se le premalokrat pokaže njen
245
XII. seja dne 15. novembra 1889. -
avtonomni in le p r e m n g o k r a t samo c. kr. značaj.
Deželni šolski svet prerad zagaža v nemškovanje in le prerad a v tokratno postopa. Pritoževal sem se zadnjič, da gospod referent deželnega šolskega sveta ni ravnal v smislu ravnopravnosti, ko je v finančnem odseku slovenskim poslancem odgovarjal nemški. A kaj mi je odgovoril? Da nimam pravice poučevati ga, katerega jezika naj se poslužuje v tej visoki zbornici.
Gospoda moja! Stolz lieb' ich den Spanier — pa ta španjska grandezza tu nikakor ni bila umestna; kajti gospod referent je bržkone pozabil, da ne govori z Ivanom Hribarjem, temveč z deželnim poslancem in o tem pač ne more biti dvoj be, da tak ton nasproti deželnim poslancem pač ne prisloji vladnemu zastopniku. Ako so v češkem deželnem zboru celo c. kr. namestnika naučili češki govoriti, imamo vender tudi mi pravico zahtevati od podrejenih organov, naj spoštujejo ravnopravnost. Sicer pa bi si bil gospod referent v tem oziru lahko vzel za izgled svojega najvišjega predstojnika v deželi, častitega gospoda deželnega predsednika, in obžalujem le, da se ni na to oziral, temveč da je tako osorno odgovarjal na moje dobrohotne besede.
Gospod referent je takrat tudi na druge reči odgovarjal in hotel moje besede postaviti v opreko z resnico, ko sem dejal, da se niso občine popraševale o obligatnem pouku v slovenščini. Navajal je, da so se leta 1881. nekatere občine povpraševale radi tega. Ne zanikavam tega; toda pomisliti je treba, da je bil takrat deželni šolski svet. po svoji sestavi ves drug nego je danes. Takratni člani avtonomnih oblasti so gojili druge želje glede poučevanja nemškega jezika, ko jih goje današnji; zat.o je bilo neumestno, sklicevati se na dotično povprašanje, ker so se povprašale le občine, ki so že naprej rekle, da hočejo pouk v nemščini v svojih ljudskih šolah in torej ni bilo dvoma, kako bodo odgovorile. Sicer pa ga je desauvoval prečastiti gospod deželni predsednik, ki je sam priznal, da se je leta 1887. poslal ukaz, ne da bi se bile občine poprej povpraševale.
Zaključujoč apelujem na višoko c. kr. deželno vlado, da bi v deželnem šolskem svetu večji delokrog odmerjala avtonomnim odposlancem.
Deželni predsednik baron Winkler:
Nisem mislil, da se bode danes pri tej točki vnela posebna razprava, kakor že pri drugi priliki, pri kateri sem jaz stališče deželnega šolskega sveta glede dolične stvari že pojasnil. Skliceval sem se takrat, na § 6. državnega zakona o ljudskih šolah, ki veleva
(bere — liest):
«O učnem jeziku in o poučevanji v katerem drugem deželnem jeziku določuje, zaslišavši tiste, kateri šolo vzdržujejo, deželno šolsko oblastvo, držeč se pri tem mej, ustanovljenih v postavah.»
Kar ta paragraf veleva, se je vedno zvesto iz-polnevalo. Deželni šolski svet je že leta 1871. ustanovil, kako se mora v raznih ljudskih šolah poučevati
XII. Sitzung am 15. November 1889.
v nemščini, in sedaj stoji deželni šolski svet še na igtem stališči in nima povoda, da bi stvar predrugačil. Vender pa so se med tem o tej stvari zaslišali faktorji, ki donašajo k troskom za ljudske šole, zaslišale so se dotične občine in tudi celo slavni deželni odbor, in t.a ni nasprotoval temu, kar je bilo ustanovljeno že 1871. leta, tudi dotične občine se niso ustavljale tako urejeni stvari. Zato stoji še dandanes deželni šolski svet na svojem stališči ter pričakuje, da bi se občine same, ki so v prvi vrsti udeležene, oglašale ali pritožbe izražale, če jim ni kaj po volji. V tekočem letu st.i došli v ti zadevi dve prošnji, namreč od' občine v Žireh in od občine Leskovec, in deželni šolski svet je radovoljno ustregel želji jedne in druge občine, in ako mu dojdejo še druge prošnje, ravnal bode deželni šolski svet ž njimi po danih zakonih.
Kar zadeva poročevalca deželnega šolskega svšta, moram tega gospoda, ker ni bil navzoč, kadar mu je gospod predgovornik očital neko osebno stvar, vender braniti, kajti mislim, da ni hotel žaliti gospoda predgovornika ; on je bil namreč le opazil in se opravičil od svoje strani, da pri neki priliki v finančnem odseku, ako se ne motim, na slovenski govor ni odgovarjal nemški, ampak tudi slovenski. Sicer pa nimamo opravilnega reda, po katerem bi bili ravno vladni zastopniki primorani, posluževati se pri tej ali oni priliki jednega in ne drugega jezika dežele Kranjske. Deželna jezika sta na Kranjskem slovenski in nemški ali nemški in slovenski, in dano je na voljo vsakt.e-remu poslancu, pa tudi vladnemu zastopniku, po prijemati besedo v tem ali v onem jeziku (poslanec baron Schwegel kliče: — Abgeordneter Baron Schweges ruft: «Ganz richtig!»), in slavni zbor, mislim, nima v tej zadevi povoda, očitati vladnim zastopnikom, da se ne drže stroge ravnopravnosti.
Poročevalec Žitnik:
Jaz moram dostaviti, da je bil odsek za letno poročilo enake misli, kakor jih je izrazil gospod poslanec Hribar, ker se pa ni mogel o tem natančneje infor-movati, ni stavil nobenega nasveta, ampak jaz mislim, da se strinjam z nazori večine odseka, ako naglašam, da tudi odsek želi, da se ustreže od gospoda poslanca Hribarja omenjeni resoluciji.
Deželni glavar:
Prestopimo k glasovanju o predlogu odseka za letno poročilo, naj se na znanje vzamejo marginalne št. 1., 5. in 6. § 8.
Prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog odsekov je obveljal.
Poročevalec Žitnik:
V št. 7., 8., 9., 10., 11. in 12. poroča deželni odbor, da so se nove šole ustanovile v Vrhpolji pri Moravčah, Motniku, Zdihovem, Dražgošah, v Travi, Starem Vinklju in v Stranjeh pri Kamniku.
246
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Silnim am 15. 11 n u cm brv 1889.
Odsek nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj št. 7., 8., 9., 10., 11. in 12. odobrovaje na znanje vzame.
(Obvelja. — Angenommen.)
V naslednjih številkah poroča deželni odbor, da so se ljudske šole razširile v Št. Vidu pri Vipavi, Radečah, Kostanjevici, Št. Jarneji, nemška dekliška šola v Ljubljani, v Postojni, v Selcah, Srednji Vasi pri Ko-čevji, Dolenjem Logatci in v Hotederšici, ter navaja člane c. kr. okrajnih šolskih svetov.
Odsek za letno poročilo nasvetuje:
Visoki deželni zbor naj m arg. št. 13., 14.. 15., 16.. 17., 18., 19., 20., 21., 22.. 23. na znanje vzame.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Oglasil sem se k besedi k marg. št. 17., ki govori o razširjanji nemške dekliške šole v Ljubljani. Že ko se je tu razpravljalo o normalno-šolskem zakladu, naglašal sem, kako neopravičeno je bilo ustanoviti v Ljubljani deško in dekliško nemško šolo. Navel sem takrat, da je bilo 24 takih učencev vsprejetih v prvi razred deške šole, ki niso znali besede nemškega jezika. Iste razmere so tudi na dekliški šoli in ker ti šoli provzročujete normalno šolskemu zakladu in Ljubljanskemu mestu, ki mora skrbeti za stvarne potrebščine, veliko troškov, smatram si za dolžnost, naglašati zopet, kako neopravičeno je, da slavni deželni šolski svet ukazuje, da se morajo v nemške šole Ljubljanske sprejemati otroci, naj so tudi popolnoma nezmožni nemškega jezika. Ravnateljici-uči-teljici je že samej do tega, da se zavod ohrani in razširi; kajti v čem večji meri se bode zgodilo poslednje, temveč stalnosti bode imela šola. Ravnajoči učitelj in ravnajoča učiteljica imata torej interes na obstanku šole; ona dva bosta sama skrbela, da zavod ne preneha in zato sta primorana sprejemati tudi učence in učenke, ki popolnoma nemški ne znajo. Če se jima pa pridruži še deželni šolski svet in zaukaže: nikogar ne smeta odkloniti — tedaj postane šola, ki bi imela odpomagati le največji potrebi nemškega prebivalstva, prava ponemčevalniea slovenskih otrok. Ob deželnih troških in troških mesta pač ne gre vzdrževati tacih šol in tako vršiti nalogo, katero si je postavil nemški «Schulverein».
Zato bi se imelo na to gledati, da se otroci, ki ne znajo učnega jezika, ne sprejemajo v nemško osnovno šolo. A ko se to zgodi nemški dekliški in deški šoli, na jedenkrat izginejo tla izpod nog, usahnejo nju korenine in izpodjeclen jima bode obstanek.
S tem bi bilo normalno-šolskemu zakladu in mestu Ljubljanskemu odvzetih veliko troškov. Zato izrekam željo, naj bi deželni šolski svet v bodoče bolj ravnal po pedagogiških načelih in naj ne bi dajal takih ukazov, kakoršen je oni, o katerem sem govoril.
Abgeordneter Dr. Schaffer:
Ich bin natürlich in den internen Dienst des Landes-schulrathes nicht so eingeweiht, wie der geehrte Herr Vorredner; allein darauf scheint es mir auch gar nicht anzu-
kommen, sondern die Aufnahme der Schüler richtet sich naturgemäß nach dem Wunsche der Eltern, und von einem Drucke zu sprechen, ist gegenüber den thatsächlichen Verhältnissen einfach lächerlich. Darin liegt eben das Partei-im '> tb Intolerante, wenn der Herr Vorredner den Eltern die Gelegenheit nicht lassen will, den Unterricht ihrer Kinder selbst zu bestimmen. Dieses Recht der Eltern ist in der Natur der Sache ebensosehr als in den gesetzlichen Bestimmungen begründet, und wenn zufällig der Besuch der deutschen Schulen derart steigt, dass es den Herren unangenehm ist, so liegt darin nur eine Bestätigung dessen, was ich bei einer früheren Gelegenheit schon gesagt habe, dass es sehr viele Eltern gibt, welche wollen, dass ihre Kinder deutsch lernen. Es ist eben nichts anderes, als die Macht der Verhältnisse, welche es im weitesten Kreise wünschenswert erscheinen lässt ihren Kindern die Kenntnis des Deutschen zu sichern. Es ist nur ein Zeugnis von außerordentlicher Intoleranz und einer höchst engherzigen Auffassung, ivenn man um jeden Preis verhindern will, dass die Eltern ihre Kinder in diejenige Schule geben, in welche sie wollen.
Deželni predsednik baron Winkler:
Jaz moram le pritrjevati temu, kar je ravno kar omenil gospod predgovornik dr. Schaffer o stvari, za katero gre. Res je, da je deželni šolski svet nemški šoli naročil, naj sprejema otroke tistih starišev, kateri se bodo oglašali za to. Saj nimamo zakona, da bi se mogel oče siliti, da mora svojo deco dati poučevati v tem, mesto v drugem jeziku; imamo nemške in slovenske šole. in dano mora biti vsakemu očetu na voljo, da pošilja svoje otroke v to ali v ono šolo; ni pa opravičeno, kar gospod poslanec Hribar trdi, da deklice, ki zahtevajo biti sprejete v nemško šolo, ne znajo nemškega jezika; nekatere ga morda ne znajo dobro, večjidel pa ga znajo popolnoma že od začetka; poučujejo se pa tako, da lahko umejo pouk. Kakor sem rekel, dano mora biti na izber vsakemu očetu, da svojega otroka da v to ali v ono šolo, ker ni postave, ki bi to ovirala, in tudi mi ne moremo v tej zadevi zaprek delati starišem, katerim je celo dopuščeno, da si zberö vero, v kateri naj se zgojujejo njih otroci. Mislim, da postopa deželni šolski svet zakonito in se ni pregrešil zoper postavo.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Naglašati moram posebno, da o ukazu, ki je šel od deželnega šolskega sveta na vodstvo nemške šole, niso bili ravno odposlanci avtonomnih korporacij nič informovani. To je vsekakor nepravilno. Ako se ima izdati tako važen ukaz, bila bi vender dolžnost vlade, spraviti stvar prej na razgovor v deželnem šolskem svetu. Ker se to ni zgodilo, dokazuje nam le, na kakih slabih nogah stoji avtonomnost deželnega šolskega sveta.
Častitemu gospodu tovarišu dr. Schaffer-ju, ki je naglašal željo starišev, odvračam, da to željo dobro poznamo in da vemo, da izvira ponekod iz nekega pritiska, katerega sem imel že priliko naglašati. Očitati meni intolerance, je neopravičeno. Jaz nisem načelno
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
247
zoper učenje nemškega jezika; vsaj znam sam nekoliko nemški; pač pa sem in bodem vedno za to, da se nemščina ne goji lam, kjer potrebe ni. Od tretjega šolskega leta naprej uči se v javnih ljudskih šolah Ljubljanskih nemščina in zoper to tudi niko ut, ogovarja; da bi se pa ob deželnih in občinskih troških vzdrževale ponemčevalnice, to nikakor ne gre. Sicer pa je v življenji narodov intolerantnost boljša ko prevelika popustlivost, katera ima navadno za nasledek, da izgine narodni ponos. To vidimo pri narodih, ki izumirajo in ako bodemo toleranco svojo tirali predalječ, prišli bodemo kmalu tudi mi do tje, da se bode lahko izračunilo, v kolikem času naroda slovenskega ne bode več.
V tem smislu bodem jaz torej — tega zagotovljam častitega gospoda poslanca dr. Schaffer-ja — vedno intoleranten, ako že hoče narodno samosvest vsekakor imenovati intoleranco.
Povdarjalo se je tudi, da stariši zahtevajo poučevanje nemškega jezika, in gospod referent deželnega šolskega sveta dejal je, da se to godi celd v Cerkljah na Gorenjskem. Ne zanikavam tega, toda vedeti je treba, da tacega pouka žele samo stariši takih otrok, ki so jih namenili potem za srednje šole. V Cerkljah n. pr. so stariši — dokler se za nemški pouk ni dovoljevala nagrada 600 gold, iz normalno-šolskega zaklada — plačevali učitelju za posebni pouk v nemščini; odkar pa plačuje nagrade deželni šolski svet, skrbi učitelj, da spravi skupaj nekoliko otrok. Jednako, kakor ta argumentacija, bila bi končno opravičena tudi zahteva, naj se v Cerkljah vpelje v ljudske šole latinščina, ker mlajši učitelj vsako leto o počitnicah one, ki hočejo vstopiti v gimnazijo, po dvakrat na teden poučuje v latinščini. Gospod referent deželnega šolskega sveta ugovarjal bi temu gotovo sam in zato se jaz omejujem le na zopetno konštatovanje, da tiste velike želje po pouku v nemškem jeziku, katera se vedno naglaša, faktično ni.
Deželni glavar:
Prestopimo k glasovanju o predlogu odseka za letno poročilo, naj se marg. št. 13., 14., 15., 16., 17.,
18.,	19., 20., 21., 22. in 23. jemlje na znanje, in prosim gospode, ki temu pritrde, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Žitnik;
Pod lit. C. § 8. poroča deželni odbor o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu, in sicer o statutu in programu, navodilih in hišnem redu, javni tehtnici, izpitu učencev, učnem redu, šolskih spričalih, letnem poročilu, učiteljskem kurzu za pouk v cepljenji, zdravstvenih razmerah, pristavu Rohrmanu, nadzorstvu o gospodarstvu in meteorologičnih opazovanjih.
Odsek za letno poročilo nasvetuje:
1.) Visoki deželni zbor naj na znanje vzame § 8, marg. št. 30., 31., 33., 36., 37., 39., 40., 4L, 42., 43.,
44.,	45., 46. in 47.
2.) Deželnemu odboru se naroča, da se kolikor mogoče ozira na take učitelje pri sprejemu v učiteljski kurz, ki bodo pozneje v svoji službi mogli in hoteli porabiti na šoli pridobljene nauke na korist prebivalstva.
(Obvelja. — Angenommen.)
e) o § 8. B. Obrtni pouk;
d)	o § 10. Osobne stvari marg. št. 1., 3., 5., 6. in 7.;
e)	o § 11. Splošne reči.
c)	über § 8 B, Gewerblicher Unterricht;
d)	über § 10, Personalangelegenheiten, Marg.-Nr. 1, 3, 5, 6 und 7;
e)	über § 11, Allgemeines.
Poročevalec Klein:
Slavni deželni zbor! Cast mi je v imenu odseka za letno poročilo poročati o §§ 10. in 11. deželno-odborovega letnega poročila in deloma o § 8., kolikor se tiče obrtnega pouka.
Kar se tiče § 10. <Osobne stvari» in § 11. <Splošne reči», katerih vsebina je slavni zbornici itak znana, odsek za letno poročilo nima povoda do kake posebne opazke.
Iz § 8. pod črko B. je razvidno, da so se obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem poleg cesar Franc Josipove ustanove razdelile še druge podpore iz deželnega zaklada. Dalje so se štipendije in podpore delile posamnim osobam v ta namen, da se vzgoje in pridobe dobre moči za obrtni pouk v različnih strokah.
Z ozirom na to, da se po druzih kronovinah v novejšem času z dobrim uspehom ustanavljajo tako zvane šolske delavnice in da se je tudi že v Ljubljani vpeljala taka delavnica s povoljnim uspehom in ker je društvo za ustanovitev in vzdrževanje brezplačnih deških delavnih zavodov na Dunaji s privoljenjem visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje na svoji prvi šolski delavnici otvorilo poseben pettedenski kurz za učitelje vseh kronovin, dovolil je naš deželni odbor nekaterim kranjskim učiteljem nekoliko podpore v ta namen, da so se vežbali na omenjeni Dunajski šolski delavnici. Pouk na tej šoli je obsegal lesna in karto-nažna dela, rezbarijo in modelovanje.
Najvažnejši dogodek pa je ta, da ste se, in sicer dne 3. decembra 1888., v našem glavnem mestu otvo-rili c. kr. strokovni šoli za lesno obrt, dalje za čip— kanje in umetno vezenje. Odslej ste te šoli dovršile svoj prvoletni kurz.
V letnem poročilu sicer ni nahajati podrobnih podatkov ob uspehih tega prvoletnega kurza, vender pa je obče znano, da se te šoli vzgledno razvijate in da je pričakovati, da bodete tudi ravno tako izvrstno napredovali.
Deželni odbor nam poroča, da je ekscelenci gospodu c. kr. ministru za uk in bogočastje in pa slavni
248
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung mn 15. November 1889.
kranjski hranilnici v Ljubljani za ustanovitev, oziroma za zdatne podpore v imenu slavnega deželnega zastopa izrekel toplo zahvalo. Odseku se dozdeva umestno, da se spominja še nekaterih drugih odličnih osob, katere so se prav trudile za to, da ste se navedeni strokovni šoli ustanovili in s tako po voljnim uspehom uredili. V tem oziru je omeniti častitega gospoda ces. svetnika in deželnega odbornika Ivana Murnika, kateri se že mnogo let trudi in žrtvuje za razvoj in povzdigo obrtnega pouka na Kranjskem; dalje je omenjati velikih zaslug gospoda c. kr. dvornega svetnika Exnerja in gospoda c. kr. sekcijskega svetnika Linda na Dunaji, katera oba častila gospoda sla vnovič osobno dospela v Ljubljano ter šoli tako dobro urejala.
Odsek za letno poročilo torej nasvetuje:
Letno poročilo deželnega odbora v §§ 10. in 11. in § 8. pod črko B. se jemlje na znanje in zajed no gospodu ces. svetniku Ivanu Murniku, gospodu c. kr. dvornemu svetniku dr. Vilhelmu Exner-ju in gospodu c. kr. sekcijskemu svetniku dr. Karolu Lind-u izreka priznanje in zahvala deželnega zbora za pospešitev in urejen j e c. kr. strokovnih šol za lesno obrt., dalje za čipkanje in umetno vezenje v Ljubljani.
Poslanec Kersnik:
Lanskega leta že sem stavil vprašanje do slavne vlade, kaj je ona ukrenila vsled one resolucije, ki smo jo tu sklenili pred dvema letoma, resolucijo v smislu, da se ima v imovinski list zemljiških knjig vpisati ime katasterske občine poleg nemškega sedanjega v slovenskem jeziku, ali kakor se je dejalo v obeh deželnih jezikih, koder je tako ime v navadi.
Lanskega leta je poročal deželni odbor, da se ni od strani eksekutive ničesar zgodilo, in na to smo resolucijo ponovili, in letos stojim na tistem radovednem stališči kakor lanskega leta, in zato si zopet usojam vprašati danes direktno častitega zastopnika slavne vlade, se je li letos kaj ukrenilo, ali pa morda še vse počiva v administrativnih aktih, ali pa je končno le upanje, da se stvar v kratkem reši. Jaz se bodem ravnal s svojim predlogom, katerega mislim staviti po odgovoru častitega gospoda predsednika deželne vlade.
Deželni predsednik baron Winkler:
Naj odgovorim gospodu predgovorniku, kaj se je od deželne vlade in ministerstva ukrenilo v tej zadevi. Meseca februvarija je deželna vlada posameznim okrajnim glavarstvom dežele kranjske pisala o tej stvari, in naj mi bode dovoljeno, da razodenem dotični razpis v posnetku visokemu zboru. Ta razpis govori (bere — liest):
«Da der Zeitpunkt der nächsten Volkszählung (nach dem Stande vom 31. December 1890) herannaht, so ist die Feststellung einer richtigen Ortschaftsnoinenclatur auch schon deshalb von großer Wichtigkeit, weil ja sonst die tiot> handelten Unrichtigkeiten einfach beibehalten würden, wodurch der Wert auch des neuen Operates wesentlich beeinträchtiget wäre.
Es handelt sich also darum, dass vor Beginn der Zählung die Bezeichnungen für sämmtliche Gemeinden (Ortschaften, Weiler, Untergemeinden, Catastralgemeinden) des Landes ihrer correcten Schreibweise nach in beiden Landessprachen — wenn eben zweisprachige Benennungen üblich sind — erhoben, überprüft und definitiv festgestellt sind, damit einerseits die Gemeinden verhalten werden können, sich in den von ihnen zu liefernden Zählnngs-operaten der betreffenden Bezeichnungen zu bedienen und andererseits eine verlässliche Grundlage für die allgemeine und einheitliche Durchführung des § 9 des Völkszählungs-gesetzes gewonnen werde.
Den k. k. Bezirkshauptmannschaften werden nun die Grundsätze angedeutet, von welchen die schon jetzt ohne Verzug einzuleitenden Vorerhebungen zur Constatirung der correcten Orts-, beziehungsweise Geineindenamen auszugehen haben.
In vielen Fällen wird sich ein Zweifel über die richtige Bezeichnung und Schreibweise kaum ergeben, namentlich dann nicht, wenn im Sprachgebrauche der Bevölkerung selbst sich keine Verschiedenheiten zeigen und der Sprachgebrauch überdies mit der üblichen amtlichen Benennung vollkoinmen übereinstimmt. Hingegen können allerdings Zweifel aus der Verschiedenheit des Sprachgebrauches und der Schreibweise und der Nichtübereinstimmung dieser mit amtlichen Behelfen entstehen,, deren Lösung ein näheres Eingehen auf die Ursachen der obwaltenden Verschiedenheiten erheischt.
Es kann natürlich nicht die Aufgabe der politischen Bezirksbehörden sein, sich in solchen Füllen in weitläufige Erhebungen einzulassen, welche den Charakter sprachwissenschaftlicher Forschungen annehmen könnten; dieselben werden sich nur darauf zu beschränken haben, die angedettteten Verschiedenheiten mit möglichster Vollständigkeit zu confta-tiren, die nachweisbaren Ursachen derselben hervorzuheben und die eigene motivirte Ansicht über die richtige Benennung, beziehungsweise Schreibweise darzulegen. Jnsoferne in derartigen zweifelhaften Fällen rein sprachliche Gesichtspunkte die Entscheidung zu Gunsten der einen oder der anderen Bezeichnung begründen können, behält sich die Landesregierung ohnehin vor das Gutachten von Fachmännern einzuholen. Auf die möglichst vollständige Zusammenstellung der vorfindlichen Verschiedenheiten im Sprachgebrauche des Volkes in der gewöhnlichen und der amtsüblichen Bezeichnung und Schreibweise muss aber das größte Gewicht gelegt werden, weil oft nur die Vollständigkeit der einschlägigen Daten die Möglichkeit eines sicheren Schlusses gewährt.
Im allgemeinen dürfte die Erhebung der correcten deutschen Ortsbezeichnungen geringen Schwierigkeiten unterliegen, weil bezüglich derselben wohl nur in den seltensten Fällen eine Verschiedenheit des Sprachgebrauches von Einfluss gewesen ist, während sich bezüglich der s love Nische n Ortsbezeichnungen im Volksmunde selbst oft verschiedenartige Abweichungen von der ursprünglichen Benennung herausgebildet haben.
Insoweit es sich um die Constatirung des Sprachgebrauches und seiner etwaigen Verschiedenheiten handelt, werden die Bezirkshauptmannschaften sich der Mitwirkung intelligenter, vertrauenswürdiger Personen zu bedienen haben, deren Auswahl dem eigenen Ermessen überlassen bleiben
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung mn 15. Itmmnbrr 1889.
249
muss. Zum Zwecke der Sammlung der amtlich en Daten aus dem Steuercataster und den öffentlichen Büchern, welche hier in Betracht kommen, wird das Einvernehmen mit den Steuer- und den Grnndbuchsämtern erforderlich sein. Was speciell die Anführung des Namens der Catastralgemeinden in der Aufschrift des Gutsbestandblattes der Grundbücher anbelangt, so werden die Bezirkshauptmannschaften darauf aufmerksam gemacht, dass infolge einer vom krainischen Landtage gefassten Resolution die Gerichtsbehörden ohnehin schon die Aufgabe haben, die Namen der Catastralgemeinden in der Aufschrift des Gutsbestandblattes künftighin in beiden Landessprachen, wo eben deutsche und slovenische Benennungen üblich sind, anzuführen und ihr Augenmerk darauf zu richten, dass corrects Bezeichnungen in das Grundbuch eingetragen werden.
Die Bezirksgerichte werden demnach zweifelsohne in der Lage sein, den k. k. Bezirkshauptinannschaften die entsprechenden Daten zur Verfügung zu stellen.»
Vsled tega razpisa so mi došli od posameznih okrajnih glavarstev dot.ični izkazi, in prvi izkaz, ki mi je došel od c. kr. glavarstva Ljubljanske okolice, sem poslal društvu «Matice Slovenske» v Ljubljani in to s sledečim dopisom (bere ■— liest):
«V sredi častitega društva se je osnoval poseben odbor, kateremu je naloga, ne samo nabirati podatke o slovenskih krajepisnih imenih, ampak tudi kolikor mogoče konstalovati pravopisje dotičnih imen z ozirom na jezikoslovna načela in raznoterosti ljudskega govora.
Ker si prizadeva deželna vlada povodom prihodnjega ljudskega popisovanja leta 1890. skrbeti za to, da se sprejmö v popisovalne izkaze samo prava krajepisna imena in da se bodo (udi pravilno zazna-menovale vse županije, podžupanije, katast.erske občine, vasi itd. na podstavi § 9. zakona z dne 29. marci j a 1869. leta s krajepisnimi deskami (tablami), nerad bi pri tem pogrešal uljudnega sodelovanja častitega društva, katero ima morda že sedaj na razpolaganje marsikatere v tem oziru važne podatke.
Deželna vlada je zaukazala okrajnim glavarstvom, da prediože, vsako za svoj okraj, izkaz o vseh imenih posameznih občin, podobčin, vasij itd., kako se namreč nahajajo ta imena v davčnem katastru in v javnih knjigah ter kako jih je pisati po mnenji okrajnega glavarstva samega, kateremu je naročeno ozirati se pri svojih poizvedbah tudi na raznoterosti ljudskega govora. Nameravam izročati te izkaze, kakor hitro dospe deželni vladi, častitemu društvu, da bi jih blagovoljno dalo svojemu odseku pregledati in morebitne napake ali pomanjkljivosti popravljati v posebnih izkazih, vsled katerih bi se potem prejšnji izkazi znova urejali.
Izkaz okrajnega glavarstva Ljubljanskega si usojam takoj v privitim izročiti v ta namen.
Ker pa mora deželna vlada v vseh slučajih, v katerih bo morebiti treba popraviti davčni kataster ali pa javne knjige, postopati' dogovorno z davčnim, oziroma sodnim oblastvom, in ker se že bliža čas prihodnjega ljudskega popisovanja, štejem si v čast naprositi slavno društvo, da bi hotelo poprave izročenih mu izkazov smatrati kot nujne.»
Tako sem izkaz okrajnega glavarstva Ljubljanske okolice in pozneje izkaze vseh drugih glavarstev izročil «Slovenski Matici», doslej pa odgovora še nisem dobil od nje. Hkrati sem pu. tudi o tej stvari poročal visokemu ministerstvu za notranje stvari, katero je stopilo v dogovor z ministerstvom pravosodja, in došel mi je dne 3. septembra 1889. 1. pod št. 2457 Pr. od prvega ministerstva sledeči razpis (bere — liest):
«Mit Beziehung auf den h. o. Erlass vom 23. Juli v. J., Z. 3308/M. J. und in Erledigung des Berichtes vom 19. Juli l. I., Z. 1862/Prs., beehre ich mich Euer Hochwohlgeboren zu eröffnen, dass das Justizministerium laut der anher gelangten Note vom 20. August l. I., Z. 15.363, die weitere Verfügung wegen Eintragung der Ortsnamen in die Grundbücher des Herzogthums Krain in beiden Landessprachen bis zur Fertigstellung eines neuen Ortsnamen-Verzeichnisses, welches sich nach dem obgedachten Berichte Eurer Hochwohlgeboren bereits in Vorbereitung befindet, aufzuschieben beschlossen hat.
Sobald das in Rede stehende Ortsnamen-Verzeichnis fertiggestellt sein wird, wollen Euer Hochwohlgeboren hievon unter Anschluss eines Exemplares desselben sofort anher die gefällige Mittheilung machen.»
Kakor sem pred omenil, pričakujem odgovora od «Slovenske Matice», in ker je, kakor mislim, tudi gospod predgovornik član tega društva, vplival bi morda lahko tudi on sam na to, da se ta zadeva kar najprej mogoče reši; potem skličem jaz posebno enketo strokovnjakov, sporazumno s sodnim in finančnim oblastvom, da se končno ustanovi, kako treba pisati krajevna imena.
Poslanec Kersnik:
Rekel sem, da je od odgovora, katerega se nadejam od strani vlade, odvisno, kakov predlog bom stavil. Za svojo osebo sem zadovoljen, da je stvar sploh v teku in se zahvaljujem gospodu deželnemu predsedniku za to, kar je ukrenil. Daše pa ta zadeva ne pozabi in pride vender zopet v razgovor, si usojam nasvetovati:
«Deželnemu odboru se naroča v prihodnjem zasedanji poročali ob uspehu deželnozbornega sklepa dne 28. septembra 1888. glede napisov imovinskih listov v zemljiški knjigi.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Abgeordneter Erceltcin Baron Schwege!:
Die Mittheilungen des Herrn Landespräsidenten be-stimmen ntich anlässlich des sehr interessanten Gegenstandes noch eine andere Frage in Anregung zu bringen. Es ist thatsächlich von großer Bedeutung, dass die Sicherstellung der Ortsnamen in einer Weise erfolge, damit bedenklichen Irrthümern für die Folge vorgebeugt werde. Den Mittheilungen des hochverehrten Herrn Landespräsidenten ist zu entnehmem, dass die Festsetzung der Namen nicht allein seinen Beamten überlassen bleiben soll, sondern dass auch schon an andere Kreise die Einladung zur Mitwirkung bei dieser Arbeit ergangen ist. Ich möchte mir diesfalls eine Anregung in einer anderen Richtung erlauben. Ich glaube, dass es auch möglich wäre, die gleiche Einladung wie der «Matica» auch unserem Musealvereine zukommen zu lassen,
250
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
welcher auf Grundlage der ihm zu Gebote steheudeu archi-valischeu Mittel tut hoheu Grade in der Lage wäre, die timt der Regierung übernommene Aufgabe zu fördern. Ohne einen Antrag stellen zn wollen, erlaube ich mir, diesen meinen Vorschlag der Erwägung des verehrten Herrn Landespräsidenten zu empfehlen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Torej prestopimo k glasovanju; v pr vej vrsti glasujemo o predlogu gospoda poslanca Kersnika, ter prosim gospode, ki temu pritrde, naj blagovole ustat.i.
(Obvelja. — Angenommen.)
Glasovati nam je še o predlogu odseka samega, ki se glasi:
«Letno poročilo deželnega odbora v §§ 10. in 11. in § 8. pod črko B se jemlje na znanje in zajedno gospodu ces. svetniku Ivanu Murnik-u, gospodu c. kr. dvornemu svetniku dr. Viljelmu Exner-ju in gospodu c. kr: sekcijskemu svetniku dr. Karolu Lind-u izreka priznanje in zahvalo deželnega zbora za pospešitev in urejenje c. kr. strokovnih šol za lesno obrt, dalje za čipkanje in umetno vezenje v Ljubljani.»
Gospodje, kateri pritrde temu predlogu, naj blagovole ustat.i.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem je rešena 12. točka.
13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Šent Ožbald za razdelitev te občine in nstanovljenje dveh novih občin.
13. Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschnsses über die Petition der Gemeinde St. Oswald um Theilung in zwei selbständige Gemeinden.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Občina Sent Ožbald je zopet vložila do slavnega zbora prošnjo, da bi se razdelila v dve občini, v katerih eni bi bile katasterske občini Blagovica in Sent Ožbald, v drugi pa Trojane, Brezje, Krasnik in Čemšenik. Prva občina bi imela 1218, druga pa 1540 prebivalcev. Glavni uzrok, zakaj se te prošnje vedno ponavljajo, je, da je občina jako razsežna in je daleč do župana, ki je vedno na eni strani te jako velike občine. Že tudi v zadnjem zasedanji se je slavni zbor bavil s to stvarjo, in deželni odbor se je obrnil do slavne c. kr. deželne vlade, da bi svoje mnenje v tej stvari izrazila. Slavna vlada je to stvar preiskavala, ali preiskavanje dosedaj še ni dognano, toda ona sama se ne izreka za razdružitev te občine, ker ima politični okraj Kamniški že 59 občin. Upravnemu odseku pa na podlagi te prošnje in podatkov ni bilo mogoče, končno vso stvar rešiti, akoravno je priznaval, da krajne razmere gotovo dokaj bolj govore za razdružitev te občine kakor za to, da se prošnja
enkrat za vselej odbije. Treba bode še nekaj preiska-vanj, morda bode tudi mogoče, da bi se en del te občine priklopil kateri drugi in se ne bi povišalo število občin in na podlagi tega predlagam v imenu od-sekovem:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Prošnja občine Sent. Ožbaldske izroča se deželnemu odboru, da o njej slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji primerni nasvet predloži.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji dr. Prischl-a, naj se priporoča njegova knjiga „Der Friedensrichter“, razpravljajoča uradovanje posredovalstev za po-sknšnje poravnav med prepirnimi strankami.
14. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über das Gesuch des Dr. Prischl um Empfehlung seines Handbuches „Der Friedensrichter" für die Gemeinde-Vermittlungsämter.
Poročevalec Kersnik:
Odvetnik dr. Fran Prischl v Welsu prosi, naj se njegova knjiga «Der österreichische Friedensrichter» priporoča občinam na Kranjskem. Upravni odsek je glede te knjige uvaževal, da imamo sicer prav lep zakon o posredovalnih uradih, da se pa isti po vsem Kranjskem še ni uvedel. Dalje predložena knjiga, ki obravnava uradovanje takih uradov, ni pisana v slovenskem jeziku, ki izključno služi velikej večini naših občin; zarad tega je mislil upravni odsek, da se ob pomanjkanji širših dat odstopi prošnja deželnemu odboru, naj jo reši v svojem delokrogu in v njegovem imenu predlagam :
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Prošnja dr. Frana Prischl-a se izroča deželnemu odboru v primerno rešitev.«
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
15. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Sv. Jošt, Horjul in Trata, da bi se občinska pot, ki se začenja pri okrajni cesti v Vrzdencu ter drži čez ozemlje navedenih občin, uvrstila med okrajne ceste (k prilogi 56.).
15. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschnsses über die Petition der Gemeinden St. Jobst, Horjul und Trata wegen Einreihung des in Schön-brunn an die Bezirksstraße anbindenden, das
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung ant 15. Ron einlief 1889.
251
Gebiet der obigen Gemeinden durchziehenden Ge-incindeweges in die Kategorie der Bezirksstraßen
(zur Beilage 56).
Berichterstatter Baron Taufferer:
Im Namen des Verwaltungsausschusses habe ich über die Bitte der Gemeinden St. Jobst, Horjul und Trata wegen Einreihung des in Schönbrunn an die Bezirksstraße anbindenden, das Gebiet der obigen Gemeinden durchziehenden Gemeindeweges in die Kategorie der Bezirksstraßen zn berichten. Die Gemeinde St. Jobst hat sich mit dieser Bitte schon am 17. März d. I. an den Landesausschuss gewendet, welcher derselben jedoch nicht sofort Folge geben konnte und daher den Beschluss fasste, den Landes'-Ober ingenieur Herrn Witschl an Ort und Stelle zu entsenden.
Aus dem Berichte des Landes-Jngenieurs ist zu ersehen, dass die Gemeinde St. Jobst bezüglich der Ausfuhr ihrer land- und forstwirtschaftlichen Producte nur auf einen Gemeindeweg angewiesen ist, welcher sich einem Bache entlang hinzieht, sodann stark ansteigend einen Gebirgssattel übersteigt tind in Schönbrunn sich mit der dort endenden Bezirksstraße Oberlaibach-Billichgraz vereint, welche im Straßen - Kategorisirungsgesetze unter Post 78 als Ober-laibach-Billichgrazer Bezirksstraße angeführt erscheint.
Diese Gemeindestraße ist derart steil angelegt, dass die Gemeinde St. Jobst mit ihren land- und forstwirtschaftlichen Produkten vom öffentlichen Verkehre geradezu ausgeschlossen ist und tu Folge dessen gleich den Nachbargemeinden in sehr misslichen finanziellen Verhältnissen sich befindet. Der in Schönbrunn beginnende und in Gorenja-vas das Ende findende Gemeindeweg trägt alle jene Merkmale an sich, welche eine Bezirksstraße besitzen soll, denn sie vermittelt nicht nur die Verbindung mehrerer Ortschaften untereinander, sondern sie stellt auch die Verbindung der Gerichts- und Straßenbezirke Oberlaibach und Bischoflack her und schließlich auch jene zwischen einer Bezirks- und Landesstraße.
Um den Anforderungen, welche an eine Bezirksstraße gestellt werden müssen, zu entsprechen, müsste diese Gemeindestraße in ihren steilen Strecken rücksichtlich ihrer Niveauverhältnisse corrigirt und theilweise umgelegt werden; auch müsste die Fahrbahn auf 4 m erbreitet werden.
Nachdem jedoch dies ohne vorherige Kenntnis der erforderlichen Kosten, welche nur auf Grund von detaillirt gearbeiteten Plänen und Kostenvoranschlägen ersehen werden können, sich doch nicht beschließen ließe, wird es in erster Linie nöthig sein zu veranlassen, dass über diese Umlegungs-und Erweiternngsarbeiten genau gearbeitete Pläne und Kostenvoranschläge vorliegen. Da jedoch die petitionirenden Gemeinden zu arm sind, um die Verfassung eines solchen detaillirten Projektes auf eigene Kosten veranlassen zu können, die Zustandebringung eines solchen Projektes in ztveiter Linie aber dem Bezirksstraßenausschusse Oberlaibach zukomme, welcher gegenwärtig und bereits seit mehreren Jahren eine 16 °/0ige Umlage für Straßenzwecke zu tragen hat, mithin zu solchen Auslagen gegenwärtig auch kaum die Mittel besitzt, wäre den petitionirenden Gemeinden in Berücksichtigung der Dringlichkeit ihres Ansuchens mit einem angemessenen Betrage helfend unter die Arme zu greifen.
Der Verwaltungsausschuss stellt demnach den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen:
«1.) Der Landesausschnss wird ermächtiget, dem Oberlaibacher Bezirksstraßenausschusse zum Zwecke der Erlangung eines technischen Operates für die Correctur des in Schönbrunn an die Bezirksstraße sich anschließenden, in seinem Verfolge die Gemeinde St. Jobst durchziehenden und bis zur Grenze der Gemeinde Trata führenden Gemeindeweges einen die Sitmme von 200 fl. nicht übersteigenden Beitrag aus dem Credite für Straßenzwecke flüssig zu machen.
2.) Der Landesausschuss wird beauftragt, dem Landtage in der nächsten Session unter Vorlage des Operates im Gegenstände weiteren Bericht zu erstatten und sowohl wegen der Ausführung der Correcturen als auch wegen der Kategorisirung des fraglichen Gemeindeweges als Bezirksstraße die nöthigen Antrüge zu stellen.»
(Oha predloga obveljata brez debate. — Beide Antrüge werden ohne Debatte angenommen.)
16. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobcine Grahovo z Martinjakom, Ulaka in Žirovnica, da bi se izločile iz občine Cerknica ter ustanovila nova občina Grahovo.
16.	Mündlicher Bericht des Verüialtnngsausschusses über die Petition der Untergemeinden Grahovo, Martinjak, Ulaka und Žirovnica um Trennung von der Gemeinde Zirknitz nnd Constitnirnng einer selbständigen Gemeinde Grahovo.
17.	Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji podobcine Bločice in Lipsenj, da bi se izločile iz občine Stari Trg ter spojile z nameravano občino Grahovo.
17. Mündlicher Bericht des Verwaltungsansschusses über die Petition der Untergemeinden Oblotschitz nnd Lipsein um Trennung von der Gemeinde Altenmarkt und Vereinigung mit der beabsichtigten Gemeinde Grahovo.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Prosim, da bi se zajedno obravnavali točki 16. in 17. dnevnega reda, ker ste v tesni zvezi.
(Ni ugovora. — Es wird seht Widerspruch erhoben.) Upravnemu odseku izročili ste se prošnji pod-občin Grahovo, Ulaka in Žirovnica ter podobčin Bločice in Lipsenj. Prve podobčine prosijo, da bi se iz glavne občine Cerknica izločile ter kot samostojna občina Grahovo ustanovile, druge pa, da bi se izločile iz občine Stari Trg ter priklopile novi občini Grahovo.
V prošnji navajajo, da se je c. kr. j cistično mini-sterstvo izreklo, da ni zadržka, da bi se te podobčine, namreč Grahovo, Ulaka in Žirovnica, izločile iz sod-
41
252
XII. seja dne 15. novembra 1889. — XII. Sitzung am 15. November 1889.
nega okraja Logaškega in priklopile sodnemu okraju Ložkemu. Slavni zbor je o tej stvari že večkrat razpravljal in sklepal, tako dne 13. maja 1875 in dne 19. januarija 1887. V prvo imenovani seji izrekel se je: «da pripoznava za primerno in priporoča, da se vasi Martinjak, Grahovo in Zerovnica odločijo iz okoliša Planinskega okrajnega sodišča in uvrsle v Ložko okrajno sodišče», in v zadnji seji napravil se je temu popolnoma podoben sklep. Dasiravno je resnica, da je c. kr. justično ministerstvo se izreklo, da iz njegovega stališča ni zaprek, da bi se izločile te tri občine iz Logaškega okraja in priklopile Ložkemu okraju, in akoravno se je slavni zbor za to že dvakrat izrekel, vender na podlagi te prošnje in aktov, ki so dosedaj deželnemu zboru na razpolaganje, ni mogoče nasvetovati, da bi se napravila iz podobčin Grahovo, Ulaka, Žirovnica, Bločice in Lipsenj posebna občina. Upravni odsek priznava, da je ta prošnja utemeljena in je prepričan, da bode temu tudi slavni zbor pritrdil, posebno z ozirom na to, da je že dvakrat enak sklep napravil in bi nova občina bila še vedno precej velika, ki bi štela 1892 prebivalcev. Ker je pa slavni zbor ravno v enih zadnjih sej pritrdil nasvetu upravnega odseka, ki gre na to, da bi se za Cerknico poseben sodni okraj ustanovil, po mnenji upravnega odseka ne bi bilo umestno, ko bi se sedaj le občine izločile iz sodnega okraja Logaškega ter priklopile sodnemu okraju Ložkemu, ker bi potem, ko bi se v Cerk-
nici napravil sedež okrajnemu sodišču, bliže imeli v Cerknico nego v Lož. Z ozirom na vse to upravni odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Prošnja podobčin Grahovo z Martinjakom, Ulaka in Žirovnica za izločitev iz občine Cerknica in prošnja podobčin Bločice in Lipsenj za izločitev iz občine Stari Trg in ustanovitev samostojne občine se izroča deželnemu odboru, da o njih slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji primerni nasvet predloži.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Deželni glavar:
Sedaj si usojam predlagati konec seje, ker bi pri prihodnji točki dnevnega reda znala biti razprava obširna ter predlagam prihodnjo sejo za ponedeljek 18. L m. ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje. — Sieh Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Združeni finančni in upravno - gospodarski odsek imata takoj po današnji javni seji sejo, finančni odsek zboruje jutri ob 10. uri dopoldne, seja upravno gospodarskega odseka je jutri ob 4. uri popoldne, seja odseka za hipotečno banko danes ob uri zvečer.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 3. uri 15 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 3 Uhr 15 Minuten Nachmittag.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.