Leto LXX Stev. 266 a V Ljubljani, v sredo, 18. novembra I942-XXI JKI^i£. redil neposredno sebi Pokrajinsko zvezo za zaščito mater in otrok. Ta zveza izvaja na široko ukrepe režima za zdravje rase. Posebna naloga zveze je ta, da dobrohotno pomaga materi in otroku z ustanavljanjem materinskih menz za noseče in doječe matere, ki zaradi revščine trpijo pomanjkanje, z ustanavljanjem materinskih posvetovalnic in otroških posvetovalnic, v katerih se materi pomaga v dobi, ko njen otrok raste in so je pod stalnim nadzorstvom pedialrov. Ta pomoč, ki je važna iz rasnih ozirov in ki predstavlja eno izmed najvažnejših točk demogra-iične politike, ki jo je za počel Fašizem, je v se- Prejšnjo noč je sneg prvič pobelil strehe Ljubljana, 17. novembra. »Še nekam dolgo se je letos zavlekel prihod prvega snegu,« so davi ljudje v tramvaju komentirali naglo vremensko spremembo, ki je nastala kar čez noč in ie nuni prinesla prvi sneg, sieer južen in moker, ki je kmalu že zgodaj izginil s travnikov in njiv. »?.e dolgo je po snegu dišalo.« so drugi blagohotno pripominjali, ko je bilo zadnje dneve nebo posebno močno zastrto, napeto in hladno, človek, kj je zgodaj prihajal v mesto, je lahko opazil po strehah tenko, belo preprogo. Posebno lepo je bila pobeljena streha grajskega poslopja na Gradu, kjer je bilo tudi ntekuj sntega |K) travnikih ob pobočju. Prvi južni sneg je zapadel ponoči. Kmalu po polnoči so začele naletavati prve snežinke kot oglcdnice, da li je ugoden ieren za snežuo odejo. Lahno v kosmičih jc snežilo tja do prvih jutranjih ur. Ob svitanju je nehalo. Po bližnjih vrhovih, na Krimu. Mo-krcu, Sv. Ahacu in drugod je zapadlo precej snega, kjer je snežilo že ob zadnjem deževju [ired devetimi dnevi. I)a je moralo po Dolenjskem in Notranjskem ponoči močno snežiti, so pokazali tudi zjutraj v Ljubljano prihajajoči vlaki, ko so bile strehe vagonov precej zasnežene. Letos smo dobili prvi sneg, ki nam sicer še nc napoveduje kako hudo in ostro zimo. razmeroma pozno, še le v drugi polovici novembra po sv. Martinu, ko so večidelj spravljeni že vsi jesenski pridelki. Tu in tam je na njivah >e pesa in zelje. Lani je prvič začelo snežiti že 23. oktobra med hudim deževjem. Zadnje tri dni oktobra pa je silno snežilo iako, da sta bila Truplo župnika Žužka naldeno št. Vid nad Cerknico, 15. novembra. Sporočamo, da smo danes izkopali truplo l'. župnika Karla žužka. Bilo je pokopuno kake četrt ure hoda od Sv. Vida v dolini sredi steze. Našel ga je slučajno posestnik Bolha iz. Sv. Vida, ki je šel v tisto dolino po drva. Z voli je šel preko groba in sc mu je čudno zazdelo, zakaj se je volu naenkrat mulo udrlo. Nu zunaj ni bilo mogoče nič posebnega opaziti in ko si natančneje ogleda, se mu zuzdi, da bi mogel morda .„UM*->knk grob. Drugič so šle z " njim žene in začele kopati. Hitro so našle zakopano uktovk,o,_J^i je bila gospodova. Tukaj so torej pokoi ihrr^n?pod župnik. Danes smo šli |m> iitunijali s stražo v tisti gozd in izkopali truplo gospodu župnika. Poleg groba so pa tudi slučajno še dobili gospodovo kolo. Na kolesu se jc spoznalo, da je bil gospod ustreljen, ko sc je odpeljal s kolesom dne 14. julija od Sv. Vida proti Begunjam. Omahnil jc z vso silo na levo stran, ker je tu kolo močno zvito. Nekateri domači partizani so se še isti dan hvalili: »Nisem mislil, da se hudič tako prevrne!« ali: »Padel je kol klada.« Ubili so ga gotovo domači partizani. Po legi trupla je bilo mogoče spoznati. da so nato gospoda vlekli za noge v dolino. ker je imel suknjič ves spodvihan. Gotovo pa je, da gospoda niso ubili do smrti, ker so gu iako s kamenjem zadelali v grob. Grob je plitev, ker niso imeli časa, da bi izkopali globljo jamo. Da se ne bi nu kak način izvlekel iz grobu, so m ti na noge položili tri velike težke kamne in še med noge zabili težek kamen, tako du z nogami ni mogel gibati. Gotovo se je v grobu prebudil iz nezavesti, zakaj roke je imel vse zvite — kakor du se je silno trudil, da bi se izmotal iz objema zemlje. Iz ust so ni u pobrali tudi vse zlate zobe. Vidi se pa, da niso mogli prenesti pogleda svoje žrtve, ker mu je nekdo z robcem zakril obraz. Nikjer ni videti na telesu kake rane razen na čeljusti, ko so mu najbrž izbijali zlate krone iz zob. Truplo smo nuto v procesiji prenesli v cerkev. Jutri ob 9 bo pogrebna sv. maša s pogrebnimi molitvami, nakar se bo truplo preneslo v mrtvašnico, da bo tam počakalo prevoza v Vel. Lašče, kakor želi jo svojci pokojnega g. župnika. hrib in plan močno pokrita s snegom, ki je nato popolnoma obležul in ostal do prihodnje pomladi letos. I.eta 1940 je zapadel prvi, južni sneg 28. oktobra. Takrat je močno snežilo med dežjem. Ta sueg pa je kmalu izginil, ko je pritisnil topel jug. Leta 1939 je zupudeil prvi sneg 26. oktobru. Je tudi kmalu izginil. Zelo zgodaj smo dobili sneg leta 1936. ko je začelo že 6. oktobra močno snežiti. Takrat je bilo nudilo drevje še vse obdano z listjem. Sneg se je nabrul na listju in vejevju. Ker je bil zelo težak, je sneg |>oloniil mnogo sadnega iu drugega drevja. Napravil je to leto po sadovnjak;!) ogromno škodo. Drevje se je po tej snežni katastrofi opomoglo še le po dolgih letih, da je spet dobro obrodilo. Takrat je sneg napravil tudi milijonsko škodo po raznih telefonskih in brzojavnih napravah v naši pokrajini. Bila so pfl tudi leta, ko smo dobili prvi sneg zelo pozno, navadno lako-le za sv. Miklavža nli pa za Božič. Leta l')28. smo bili cel december brez snega tju do sv. Treh kraljev prihodnjega leta, ko se je začel nato sneg vsipati v neizmernih. dolgih in gostih kostnih in je nastala takrat ona vsem še v dobrem spominu ohranjen«, huda zima. Kmalu dopoldne, ko je bilo še močno oblačno, se je 'lahno začelo jasniti. Zjasnilo se je povsem in sonce je posijalo po devetih dneh. Klizubeta, ki jutri goduje, prinašu še lepe jesenske dneve. stavil cele vrsle ukrepov, od ustanov za razdeljevanje mleka, moke in drugih živežev do zavetišč in do otroških zavetišč bodisi zakonsko ali nezakonsko rojenih otrok pa tja do zavetišč zu doječe matere in za o roke na splošno ler pomoči za noseče m doječe matere, ki ne morejo obiskovati menz, prav tako do razdeljevanja nagrad za priznanje nezakonskih otrok ler do podpiranja in ščitenja fizično ali duševno zaostalih otrok, slepcev in gluhonemih let do poboljševanja izprijen-cev. Zelo značilno dejstvo, v katerem najde svoj zunanji izraz iinpozantna vrsta ukrepov ne po nekem simbolizmu ali ceremonijeru, temveč po konkrelnosli dejanske pomoči, je materinski in otroški dan, ki bo v Ljubljanski pokrajini proslavljen že drugič 24. decembra. Po odredbah Eksc. Visokega komisarja je Pokrajinska zveza O N. N. M. I. v svoji najnovejši okrožnici izdala primerna navodila za proslavo tega dneva ki bo kakor lansko lelo zaupana okrožnim kapitanatom z izjemo v mestu v kateri je organizacija poverjena zvezi sami. Proslava, ki se bo izvršila v okviru zbrane intimnosti, bo značilna zaradi razdelitve denarnih nagrad številnim družinam ter revnim materam, ki so obiskovale posvetovalnice zdravstvenega doma z večjo pridnostjo in koristjo s ciljem, da so njihovi otroci higiensko vzgojni te bodo obenem presojene po sodbi zdravstvenih organov kot najbolj zaslužne po gorečnosti, požrtvovalnosti in odpovedi. Razen tega bodo razdeljene otroške opreme novorojencem, ki so bili rojeni to leto ter obleka otrokom od I. do 6 let. ki so posebno revni. Družine v pokrajini. ki mislijo, da imajo potrebne pogoje za nagrade, «o vabljene, da se obrnejo na okrožne ka-pitanate ter na Pokrajinsko zvezo Opera Nazionale Maternita e Infanzia, Puccinijeva ulica št. 9. |. nadstropje. »SLOVENCI'] V KOLI'] DA K « bo knjiga, ki ho neobhodno potrebna /.a vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir. Kako se branimo pred posledicami južnega snega Pod južnim snegom pojmujemo vlažen sneg, ki pada pri temperaturi nad ničlo. Ta pojav je v Ljubljani pogost, zlasti spomladi in jeseni. Južni sneg v pretežni večini slučajev nastane iz dežia (prej dežuje, a pozneje se dež. spreminja v 6neg). Značilno je tudi, da južni sneg večinoma pada v obliki velikih in gostih snežink. Zato ta sneg naglo prekriva zemeljska tla, strehe, drevesa, telefonske in druge žice itd. Ker je moker sneg težak in 6e dobro lepi, kmalu tako obteži predmete, da lahko povzroči občutno škodo. Tako se žice trgajo, drevesne veje pa lomijo Če pada sneg vztrajno in močno (kot n pr. 6 oktobra 1936), potem je škoda po vrtovih in gozdovih ogromna. Posebno jc nevaren južni sneg, če so drevesa nagosto prekrita z listnato odejo. Tudi promet zelo trpi zaradi debelega mokrega snega Zaradi tnokre snežne odeje je zrak močno prepojen z vlago, kar je nevarno za prehlad. Iz navedenega vidimo, da južni sneg ni zaželen,^ v pozni pomladi pa je lahko celo katastrofalen. Ali je kakšna obramba? Moramo reči, da za večje gozdne komplekse ni prave možnosli obrambe, ker bi bila za to potrebna mobilizacija tele armade liudi, pač pa je za vrtove in majhne gozdne komplekse obramba povsem možna. Sneg namreč sestoji iz majhnih ledenih kristalov. Da raztopimo tak posamezen kristal, je potrebna neka precej velika množina toplote. Težava je zlasti v leni, da toplotni lok prodira zelo počasi v notranjost ledenega kristalčka, ket je led že sani po sebi slab prevodnik toplote in so li kristalčki pri južnem snegu obdani z gostimi vodnimi hlapi, ki še bolj branijo dotok toplote. Zato se južni sneg kljub temperaturi zraka in predmetov nad ničlo lopi počasi in naredi popolnoma zimski razgled. Snežno -lepilo* sestoji iz zinesi kristalov in vode. Kakovost tega lepila pa je odvisna od množine obeh sestavin. Najbolj 6e sneg lepi, ako znaša množina ledu 80%. 20% pa vode. Ako je ledu in vode enaka množina, nastane neka snežna kaša, ki postane tako sjx>lzka, da se ne more več držati na drevesnih vejah in podobnih predmetih. Iz tega sledi, da ako dodamo južnemu snegu vode, onesposobimo njegovo »lepilno« lastnost in tako rešimo vrt (oziroma gozd )pred škodo Vsak vrtnar si mora torej priskrbeti posebno vodovodno cev, slično oni, ki se uporablja za polivanje cest. Ko je južni sneg že dovolj na debelo prekril drevesa, moramo začeli polivati: vodni curek vrže že 6 svojo mehanično silo večji del snega proč, preostali sneg pa se tako namoči, da bo 6am padel na tla. Mokra drevesa pa 6e bodo še po polivanju dolgo upirala snežni odeji. Ko pa se sneg znova nabere, moramo zoj>et začeti polivanje itd. V nekaterih primerih pa 6neži tako močno, da bi bilo potrebno ponavljati polivanje večkrat na uro, kar je včasih težko izvedljivo (zlasti ponoči). V takem primeru 6i lahko pomagamo s tem, da dodamo vodi nekaj kemikalij, ki so značilne kot lopilci snega. Sem n. pr. spada bakrena galica. klorasti kobalt, klorasti kalcij in končno tudi navadna kamena sol. Pri tem pa je seveda potrebno dobro poznali vrslo dreves (in zlasti rož), ker se za ne-nekatere rastline nekatere kemikalije lahko strupene. Torej moramo izbirati primerne topilcc ;nega, jih raztapljati v vodi in naio polivati drevesa. Ta način postopanja je tako učinkovit, da zadostuje tudi pri močnem snegu le enkratno polivanje za celo noč (če je seveda raztopina dovolj gosta n. pr. 3-4%). Poleg škode na vrtovih je škodljiv moker 6neg tudi na strehi: voda (snežnica) se zajezi ob snežnih uiasah in tako preveč namoči streho, da celo v mnogih primerih prodira v stanovanja skozi strop ali stene. Poleg lega je značilno za snežnico, da kemično razjeda strešno gradivo, a še bolj apnenec (iz katerega so povečini zgrajene stene). Zato je dobro odstranjevati moker sneg tudi s strehe. 'I o pa lahko dosežemo na isti način kot pri zaščiti vrtov, torej s polivanjem (a potrebno je bolj obilno polivanje!). Odstranitev snega s strehe z lopato je možna samo takrat, kadar jc sneg že nehal padali, ker bi v nasprotnem primeru (ve sneg še naprej pada) bilo treba preveč truda. Zato je dobro, če so strehe strmo zgrajene, ker se na njih ne more vzdržati debel, moker sneg. V krajih ki imajo obilico snega, imajo hiše strme strehe. Pri tem pride v po-štev ne samo namakajoči učinek snega, ampak tudi teža snežne plasti: če jc sneg en meter visok, potem se streha lahko zruši ali se vsaj upogne. Ttidi zidovi so preobremenjeni in zato jx)kajo. Strme strehe pa že zaradi svoje ohlike preprečujejo nabiranje prevelikih snežnih mas. To dejstvo tudi prihaja v poštev za suhi sneg, ker je tudi ta v velikih množinah nevaren, da napravi škodo. Poleg v^ega pa nakopičene snežne mase padajo s 6trehe in so zato lahko smrtno nevarne. Strme strehe te pomanjkljivosti nimajo; pri manj strmih si pomagamo z čiščenjem ali s posebno ograjo ob strešnih žlebovih. Bolgarija gradi donavske ladje. Bolgarski promet na Donavi'se vedno bolj razvija. Za osebni promet 60 dali v obrat tri nove parnike. Sedaj je izdelan načrt za velikopotezno obnovo donavskega ladjevja, ki pa bo zahteval skupno 600 milij. levov. Načrt računa z zgraditvijo 1 osebne ladje, 8 motornih ladij in 30—40 vlačilcev, 5 tankovskih vlačilcev in 3 parnih vlačilcev. Šport v kratkem Objava N. Z. Nagrade za mošta, ki eo sodelovala pri jesenskem nogometnem turnirju, se lahko dvignejo pri nogometni zv^-zi. Glede nagrade zu najbolj fnir moštvo je oilo po sodniških poiočilin ugotovljeno, da moštva Žabja-^a. Viča in Dopoluvora v turnirju \ lermošna Ljubljane, Marsa, Dopolavora, Zabjaka in Viča niso prejela v teku turnirja nobene kazni ali opominu in zmanjšano število točk, ki jih bo treba oddati Tako n. pr. je bilo za moške zimske plašče potrebnih 30. za ženske 20 točk, odslej pa bo potrebnih samo 20 ločit. Centralizacija gospodarske propagande v Belgiji je nameravana. Vsaka reklamna in anončna družba bo morala zaprositi za dovoljenje obratovanja. V vsako hišo »Slovenca«! •::: :::: Siti CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ker je bil vojvoda Maksimilijan stalno odsoten, jc morala njegova družina zelo dolgo bivali v gradu Posscnhofcii in mali Eli-z.aboti se je to zelo dopadlo Ko .je v začetku leta 1853. vstopila v svoje 15. leto, so se že začele opažati na njej poleže zanimive osebnosti. Bila je velika, vitka, zelo gibčna, harmoničnih jiotez, posamezni telesni deli pa so že napovedovali vso bodočo lepoto. Imela je krasne, bogate lase. visoko čelo pa je gospodovalo nad nežnim obrazom. Ves izraz obraza pa je bil v očeh, ki so sijale v globini in jih je od časa do časa prešinil čuden, zasanjan, miren pogled. To je bil pogled plahe srne, ki je bila pripravljena vsak hip j>obegniti. Značaj je bogato označeval očeta, ki je silno skrbno in nežno skrbel za tega svojega olroka. Na sprehodih s svojim očetom sc je toliko pogovarjala o naravi, o cveticah, o lejioli jutranje zarje in sončnega zahoda, sanjala sta skupno o pesmi mesečine in prepevala slavo zvezdnatemu nebu. Od njega je tudi jiodedovala strast z.a gibanje na zraku. Oče je napravil iz nje neutrudnega pešca, amazonko in neustrašeno pristašinjo lova na divje živali. Prav tako pa se je med sprehodi po gozdovih navdušila za preproslo kmelsko življenje, rada se je pogovarjala s krneli In zahajala v njihove koče ter sedala za njihovo skromno mizo. Iz teh kmetskih domov se je vračala s prekipevajočim srcem. Kako so ee ji v primeri s tem monakovski 6aloni zdeli ponarejeni, dolgočasni in domišljavi. Dasi je bila na svoje brate in sestre zelo navezana, saj se je udeleževala vseh njihovih podjetij in iger, vendar ni podlegla njihovemu vplivu. Med njimi pa je najbolj ljubila svojo mlajšo seslro Marijo, ki je bila jionosna in viteška; njeno romantično junaštvo se je nekaj let pozneje uveljavljalo na prestolu neapeljskih kraljic. Tej svoji sestri je brez dvoma Elizabeta zaupala idilični roman, ki ga je tedaj dožvljala in kj ji je odprl vrata v liolečine ljubezni. Elizabeta je na dvoru srečala lepega mladeniča, mladega grofa Riharda, ki je imel tako bleščeče oči in tako čudovit glas, da jo je jKipolnonia presunilo. Izmenjala sta nekaj ljubeznivih besed. Poslej je Elizabeta mislila samo nanj. Bila jc kakor začarana. Že nekaj časa si je drznila svoje srčne utripe zaupati kratkim stihom, v katerih se očituje vpliv pesnika Heineja, zlasti pa njegove »Nočne pesmi« iu »Intermezza«. Skrbno je skrivala te svoje pesmi, ki jih jc pisala v majhen zvezek. Skrit je bil v globini predala, kakor da bi bil najdragocenejši zaklad njene duše. Sama sebi se tako izpoveduje: Ah, Vaše temne oči! V Vas sem strastno so zazrla, Vaša slika v srcu gori in nikdar ne bo v njem več /zamrla! Večkrat se ji je jiosrečjlo srečati lepega mladeniča in mu priznali vso ljubezen. Toda gorje! Njeno sramežljivo ljubezen so kmalu odkrili. Prav hudo so jo ošteli in svojega viteza ni smola več videti: Mlada in sveža ljubav, blesliš se kot mesec maj — pa je jesenski dež pal, in vse je uničeno zdaj! Zdaj daleč od mene si. Kje? Ne vidijo več Te cod|>oro pri mestnem socialnem političnem uradu, naj takoj sporoče jiovratek interniranea iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa Iudi vse druge morebitne spremembe. 1 Sv. Miklavž Ivo tudi letos obdaroval naše malčke in odrasle v frančiškanski dvorani 5. in 6. decembra ob 4 po|>oldne. Prišel l>o z vsem svojim spremstvom. Zato otroci prosite svoje starše, da rezervirajo vstopnice, katere bodo na razpolago od 26. novembra dalje vsak dan od 4. do 6. ure pri blagajni frančiškanske dvorane. I Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta darovala v počastitev spomina blugo-|K)kojnc gospe Ane Javornikove iz Žal 11 c gospod rač. sv. Avgust Bukovce in soproga iz Ljubljane znesek 100 lir, za kar jima izreka društveni odbor prisrčno zahvalo. I Drugi simfonični koncert, ki l>o v ponedeljek. dne 23. t. m. Ik> imel naslednji spored: 1, Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru. ki je splošno znana |iod naslovom »Eroica«: 2. Chcru-bini: Anakreon, predigra in 3. Smetana: lz čeških "logov in gajev, četrta simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«. Ta dela bo izvajal simfonični orkester, ki ga tvorijo člani ljubljanskega opernega in radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Maria šijanca. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 18. uri, konec ob 19.15, Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Učite se strojepisja. Novi eno- dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično dne 18. iu 19. t. m. Najuspešnejša desetprstna ■ učna metoda. Specialna strojepisna šola. Naj- : večja moderna strojepisnica, razni sistemi stro- i jev. Posebni odelek tudi za dijake-inje. Učnina zmerna. — Novi posebni tečaji za knjigovodstvo, stenografijo, itd. Izbira predmetov po želji. Zahtevajte nove prospekte s slikami. Trgovsko učiiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska c~sfa 15., 1 Razne nesreče. Zascbniea 60 letna Ana Bogo jevičeva je padla na cesti in si zlomila levico. — 60 letna Ivanka Kovičeva je padla in se hudo potolkla po obrazu. — Vlakovodjeva žena, 67 letna Frančiška Vjčičeva si je pri padcu zlo- Iff«?. Sovražna ladja, ki so jo zadele bombe italijask,.»u letalu, se potaplja v vodah Sredozemskega morja mila levo roko. — Čevljarski pomočnik, 21 letiti Anton Storič se je močno urezal v desno nogo. — Dijak Albin Gerkman jc igral nogomet. Med igro jc dobil hud udarec v čelo, da jc iskal pomoči v bolnišnici. Naznanila Gl.EUALISCK. Drama. Sreda, 18. novembru nli 16.30: .Deseti brut«. Hed lt. — Četrtek, 11». novembru "b 16.30: -Gradbenik Solnes«. Iteil Četrtek. — Petek, 30. novembru ob 111: -Krnlj na fletujnovi , Izven. Zelo znižan« cene o(ln«pnrone . Opereta. Hed Sreda. — Četrtek. 19. novembra ob 16: Don Pa«quute>. Hed A. — Potek. 2«. novembra: Zaprto (Generalki!). — Sobota, 31. novembra ob 16: Maček v žuklju . Opereta. Krstna predstuva. Iled Premieroki. ROKODELSKI ODKR. Prihodnjo nedeljo ob pni 5 uri popoldne boste zu dve urici poiubili svoje skrbi, ko vas bodo Igralke ln Igralci Rokodelskega odra prestavili v svet. A Iu boj ne izsiljuje solz., dvigu in vedri uus z veselimi preokreli in bistrimi domislicami. — Vstopnice za predstavo Conners-nve komedije Roksi dobite v predprodaji v nedeljo od 10. do 13. ure in dvo uri pred prlčetkom v društveni pisarui, Pctrar-kova 12.-t. nadstropje. KRA NCISK.VNSK A PRONVETA otvori let<»ujo sezono v nedeljo, dnu 22. uoveuibrn ob >. uri popoldne v Irnučiškunlski dvorani, t. Ogriutčevo burko v Ireli dejanjih >V Ljubljano jo dajmo«. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Sifllgoj. Frančiškanska ulic-H in v nedeljo od 9.—12. ure dopoldne ter dve uri pred predstavo pri blagajni. Cene od S lir navzdol. RADIO. Sreda, IN. novembra: 7.30 Lahka glasb« — 8 Napoved času — poročilu v italijanščini — 12-20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lnlika glasba — 1.1 Napoved časa — poročita v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano glasbo vodi dirigent 8e-guriui — 14 Poročila v itnlijuuščini — 14.ij Novi orkester vodi dirigent Fragna — 15 Poročila v slo-venščiui — 17.10 J'pt minut gospoda X — 17.15 Koneert čel i Rta Cendo Scillbauerja — pri klavirju Marijan Li-povšek — 17.35 Koncert pianista Vineenza Mannlnlja — 10 -Govorilno italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasbn — 20 Napoved čaas — poročila v Italijanščini — 20.20 Komenlar dnevnih dogodkov v slovenščini — 30.45 Radio za družino — 21.30 Znane pesnit izvaja orkester, vodi dirigent Zcme — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Koncert violinista Sabatinija — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNI'. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pic-coli. Blelwcisovn ce«la 6. tnr. Hočevar. Celovška e, 62 iu mr. Gartus, Mo«te. Zaloška cesla 47. Rdeči križ sporoča V glavni pisarni avtonomne sekelie llalijansVega Rdečega križa, Gosposvelska cesla 2 II se naj javijo: GerzetiC- Jožica, šerbek Zorn. Novak Angela. Uruin Andreja. Gole Draga. Potekal Stanislav, Svetinu Vladimir, Kolar Gabrijela, Held Frančiška, I.ogar .lože. Božič Franc. Knmenšek Blaž, Trainpuž. Marija. Hrl-novec Marija. Petelin Olga, Ilvaia Antou, Uonsclt Edvard, Prečunica Vasilij, štrukelj Avgust. 1'ršič Črtomir. Kralj Franc, Andrejčič Antonija. Zobce Ivan, Stroiin Štefan. Ilc Štefan, fitlb'1.1 Jožefa, Prunk .lovpf, Cretnik Viktorija. Hren Fant. Ccrno Angela, Nimončič Ana. Zorko Elizabeta, Sotlar Anica. Ccbul j Jernej, Korošec Genovefa, Reričič Julija, Likar Jožef. CotlS Josip. Iz Novega mesta še je čas tn teden, dn se naročite na Slo-venčev koledar v tukajšni Slovcnčevi podružnici. Naročniki »Domoljuba«, »Slovenca«, »Slov. doma«, »Bogoljuba« in -Slov. knjižnice« dobe koledar za ugodno ceno 20 lir. Naročniki iz bližnje in daljne novomeške okolice tudi lahko naroče v naši podružnici. Pohitite, dokler jc še čas — ne bo Vam žal. Iz Hrvaške Slovesen sprejem nemških in hrvatskih čet v Sarajevu. Dne 9. 1. m. je prispel v Sarajevo oddelek nemške in hrvatske vojske, ki sta bila prejšnje dni očistila mesto Jajce in njegovo okolico partizanske nadloge. Vojaki so bili navdušeno sprejeli. Sprememba ustaške varnostne službe. S posebno zakonsko odredbo je glavno ravnateljstvo za red in javno varnost prevzelo vse osebje dosedanje ustaške varnostne službe. KULTURNI OBZORNIK Novi Misijonski koledar Že nekaj let sem pričakujemo lo publikacijo s posebno radovednostjo, češ, s čim nas bo njen izvrstni urednik Lado Lenček CM tokrat presenetil. Vsako lelo jc posvečena posebnemu velikemu poglavarju iz, misijonske zgodovine in sedanjosti, vsako leto jo preveva lopla ljubezen do misijonskega dela in velika zaskrbljenost za misijonsko bodočnost. Tudi v tem težkem vojnem lotu naša pričakovanja niso bila varana. Letošnji Misijonski koledar bo postavljen v častno vrsto z dosedanjimi. Vsebinsko in na zunaj je bogat in lep. Posvečen je listi, ki jo je Pij XI. postavil za posebno zavelnico mbijonov — sv, Tereziji Deteta Jezusa, ki bi sama »rada hitela po vsem svetu in oznanjala Tvoje ime, o Rog«. Ni ji bilo dano, zato pa je s svetniškimi žrtvami pomagala misijonarjem in posebno po smrti rosila I »ožjih rož na nepregledna misijonska polja. Mirko Kambič CM je svoj spis o njej ljubko ilustriral. Po članku o papežu Piju XII. sledi lep življenjepis našega misijonarja Knobleharja, v katerem nam dr. Fr. Jaklič razkriva moža, s katerim se bo slovenska zemlja vedno lahko ponašala. Bil je velik kot človek in misijonar. Njegova žrtev je svetniška. Prelat J. Kalan nas spomni na velikega Barago, ki mu moramo pomagati do oltarja, tako junaške in zgledne so njegove kreposti. Hvaležni moramo biti J. Mcjaču CM. da se je s toliko pietelo spomnil očeta slovenskega misijonskega dela — dr. L. Ehrlicha. Zaradi njegovih ogromnih zaslug tnisi- joni po pravici jokajo. Kar primerno je, da je takoj za tem opisana dvajsetletna doba, odkar izhajajo pri nas '»Katoliški misijoni«, ki pomenijo zrcalo vsega misijonskega dela v naši zemlji in vez s tolikimi slovenskimi misijonarji in misijo-narkatni tam daleč. Daj Bog, da hi se v bodoči dobi la list obenem z vsem misijonskim delom še boga I o razširil in vedno značil eno najbolj odličnih slovenskih kulturnih prizadevanj. V drugem delu prehaja Koledar k posebnemu letošnjemu poglavju o vlogi in zaslugah žene na misijonski žetvi. S. Darina s sebi lastno nežnostjo pesniško opisuje Njeno skrivnost, ki je v misijonskem poklicu; prav tako je lep njen sestavek Smehljaj, Prva žena misijonarka je Marija, Kraljica misijonarjev. Janez Kopač CM ji posveča globok članek. Takoj za njim pa podaja St. Boljka CM nekak zgodovinski pregled ženskega dela v misijonih, ki je nujno zelo skrčen, saj kdo bi mogel opisati neizmerne zaslugo današnjih 60.000 misijonark v daljnih deželah. Pravično je, dn se Franc Sodja CM še posebej spominja 4—6 tisoč usmiljenk v misijonih, med katerimi so najbolj znamenite Tiencinske junakinje-mučenlce, katerih zgodbo ganljivo opisuje Tone Rupnik CM. Njegov članek o Misijonnrkah-domačinkali je lopo dopolnilo drugih in opozarja na prevazno vprašanje misijonske bodočnosti. Urednik Lenček v daljši razpravi opozarja na misijonsko zaledje v današnjih dneh, ki da se ne sme izgovarjali z vojsko in domačimi težavami ter se tako oprostili važnega sodelovanja pri misijonskem delu. Delavnost tudi slovenskih katoličanov za misijone mora tvoriti njihovo resnično zaledje, iz katerega živijo sedaj, posebno pa bodo zaživeli takoj, ko se bodo meje odprle. To sodelovanje mora biti v misijonskih molitvah in žrtvah, posebno pa Iudi v skrbnem zasledovanju mi- sijonskega vprašanja, v ljubezni do legn dela. v širjenju misijonskega tiska in v včlanjanju v pa-peške misijonske družbe, posebno v Družbo za širjenje vere. Tudi moramo Slovenci svoje misijonarje vedno močno podpirati v vsakem oziru, da ne obnemorejo. »Nikdar še nisem slišal,« 0|>0-zarja Fr. Sodja CM v naslednjem članku o Svetovni misijonski fronti, na besede nekega misijonarja, »da pošilja vojskujoča se armada okrog vojake, da prosjačijo za puške, za topove, strelivo in druge potrebščine. Ves narod plačuje za svojo prniado in vsaka družina daje svoje sinove armadi brez raz.li*> lako za mir kakor za vojno«. Nekaj podobnega bi morala doživljali tako živahna, ali lako malo oskrbovana svetovna misijonska fronta. Žetev je zares ogromna, ali delavcev jo malo. Za to žetev je treba imeti le malo razumevanja in srca. pa naš |iogled v bodočnost ne !>o pesimističen. Ali se bomo od tolikih misijonskih pozivov navdušenih sodelavcev Koledarja dali kaj premagati? Kakšen zgled nam daje ravnatelj misijonske tiskarne v Pekingu lazarist br. Avgust Maes. ki je obhajal lela 1933 svojo osemdesetletnico, ki je bival in delal na Kitajskem od leta 1878 dalje. Njegova kratka biografija, ki jo priobčuje Fr. Sodja CM, je zelo [>ouina tudi za sj>oznavnnje kulturnih zaslug misijonstva. Tako nam Koledar nudi v živahni in raznobarvni zunanjosti tudi izredno bogato in poučno vsebino, ki jo zaključuje posrečeni povestni in zabavni del. kar je že v tradiciji vseh koledarjev. Uredništvu letošnjega Misijonskega koledarja moramo čestitali k iznajdljivosti in se inu zahvalili za veliko delo za razširjenje misijonske misli med Slovenci, ki jo bo tudi la koledar uspešno razširjal. Najlepša zahvala bo pač ta. da ga vsak kupi in res preuči. Za 10 lir ga dobi pri misijonarjih na Taboru v Ljubljani. Dr. V. F. Se /e čas da se naročile na najlepšo in najcenejšo knjižno zbirko Naša knsšcja - (il. polletje) 4 KNJIGE Že izšla! Kociper: GORlCANEC, 330 str., (prodajna cena I, 60*—) Že izšla: Snl^aneschi: PAGANINI-CHOPIN >00 str., (prodaina cena L 60'—) Do konca lela izide - Dickens: DORRITOVA NAJMLAJŠA, l.-ll.del, 800str. Naiočnina za vse štiri elegantno opiemljene kniiee je L lfiS- ali štir,e obroki po L 42 -Naročniki „Naše knjige" imaio pri vseh ostalih naših knjigah 25% popusta Založba .Naša knjiga" LJUDSKA KNJIGARNA v LJUBLJANI Pred škofijo štev. 5 SKRJANCEK .IE BIL ZDAJ KRALJ IN JE VLADAL DEVETI DEŽELI. NEKEGA DNE PA SE JE SPOMNIL NA SVOJEGA BIVŠEGA KONKURENTA ZDREGO IN POtSLAL PONJ. »KER SI MI S SVOJO NEVOŠČL.J1 VOSI.10 PRIPOMOGEL DO KRALJA, TE HOČEM NAGRADITI: ODSLEJ BOŠ MOJ DVORNI ČEVLJAR! s 79. ZDREGA JE DOBIL LEPO DELAVNICO IN ORODJE IN ZBIJAL ČEVLJE ZA DVORJANE. ŠKRJANEC SE JE MUČIL Z VLADARSKIMI SKRBMI, KADAR PA SE JE HOTEL OD POČITI, JE STOPIL K ZDREGI, GA OPAZOVAL IN OBUJAL SPOMINE NA VESELE URE, KI JIH JE PREŽIVEL OB CE V LJARSKEM STOLČKU. KONEC. A. Fogazzaroi 40. Palača ob iezeru »Edita, gospod župnik .. .« Pri teli besedah se je Steinegge s cvetlico v roki približal svoji hčerki, ki je stala nekoliko ob slrani polog ograje. Edita se je smehljaje zahvalila in vzela cvetlico. Cc/. nekaj časa pa je vprašala: »V kateri smeri je Milan?« »Milan... Milan...« je ponavljal don Ino-cencij in si z desnico zasenčil oči; Milan jo tam dol na jugu, nekoliko proti vzhodu, prav za tistimi griči.« »Gospod,« je zaklicala služkinja skozi okno, »če se hočete vrniti domov, morate pohiteti, ker l»o prav kmalu deževalo.« Dež! Sonce je lako prijetno sijalo in nihče n| pomislil, da se more vreme v hipu spremeniti. Vendar pa je stara Marta imela prav. Od gora onstran jezera so se vlekli gosti in temni oblaki, ki jih je gnal veter. »Marta!« je poklical župnik. »Prinesite dežnik!« »Steinegge je ugovarjal. Marta je gospodarju namignila, a la njene kretnje ni razumel. »Kaj je? Prinesite vendar dežniki« Marta je znova še bolj razločno namignila, a zaman. »Čemu se obotavljate?« Marta je vsa razdražena šla od okna in godrnjala nad čudaki, ki nič ne razumejo Malo pozneje se je prikazala v vrtu z neko zeleno stvarjo v roki. ki io je s kislini obrazom podala župniku in dejala: »Tu imate dežniki Res primeren je, da ga |K>sodite gospodi. Kaj si bodo mislili o vas v Palači?« »Kaj naj bi mislili? Ce pa nimam drugega. Lepa reč. Dam pač to, kar imam.« Res je don Inoeencij imel več srca kot dežnika. Ta polomljena zelena ropotija pač ni zaslužila več imena dežnik. Marta se ni mogla premagati, da ne bi zašepetala Editi: »Imel jo tako lep in še popolnoma nov dežnik. Podaril ga je. Vse, kar ima, razda.« Oče iu hči sta odšla po stezi, ki vodi preko travnikov okrog vasi, ob jezeru pa se začne vzpenjati, dokler ne doseže ceste, ki vodi do Palače. Marta je medtem stresala svojo nevoljo nad gospodarja, ki ji je kratko odgovarjal: »Nisem storil prav? Že dobro. Molčite, saj vem, da imate prav.« Vesel je bil nove prijateljske zveze. Mislil je na lo, da mu bo |k>Ioiii Steineggeja lažje priti v Palačo, kar je tako zelo želel. Ta hiša, ki je bila izven njegove črede, mu je bila holj pri srcu , kol ostalih devet in devetdeset, zbranih okrog cerkve. Nebo se je obema Sleineggejenia še smejalo za hrbtom, pred njima pa je bilo grozeče. Ob nekem ovinku je Edita obstala in se ozrla. Poglejte, oče, z idile prehajava k tragediji.« »Oh, ne Nikuke tragedije ni.« Zunaj vse tako krasno, v srcu mojem je lepo I -Se Sc s|h)ininjuS naših pesmi, očka?« On pn je začel |ieti: Ančka iz Tara. zlato srce, v veselju in boli o[>rto na me, Ančka iz Tara, moja sreča si ti, ti moja duša, meso moje in kri. Pel je z »čmi, polnimi smeha in solz. Hodil je par korakov pred hčerko, da bi mu ne mogla videti v obraz. Hil je podolren dečku, ki sta ga opijanila vonj cvetočih travnikov in svoboda. Edita ni mislila več na tragedijo, kljub temnim obla- kom in redkim debelim kapljam, ki so padale na liste platan ob jezeru in ki so risale velike kroge na mirni gladini jezera. Tudi njo je prevzelo veselje. Kdo bi si mogel misliti, da je to tista Edita, ki je prejšnji večer prišla v Palačo? Trgala jo cvetlice in jih metala očetu, tekala in pela kakor otrok. Nenadoma je obstala, se zazrla v jezero in začela peti neko žalostno pesem. »Nikar!« je zaklicat oče in stekel k njej. Ona pa je smeje se zbežala in zopet začela peti. Všeč ji je bilo, da ji oče ne pusli peti te žalostne pesmi in je uživala nad tem, da ga je dražila. Stekla je zopet naprej in nadaljevala pesem; čez nekaj časa pa je pustila, da jo jo oče dohitel in poljubila dlan, s katero ji je zaprl usta. »Srečna sem, očka, in bom srečna vedno, dokler ostanem pri tebi. Veš, zdi se mi, da sva oba nekoliko prismojena. Dežuje.« Steinegge tega ni opazil. Z velikim trudom je odprl župnikov zeleni dežnik. Medtem ko sta nadaljevala pot pod ogromnim dežnikom, je Steinegge izrazil upanje, da bosta zopet videla župnika. Edita pa je nenadoma obstala in resno pogledala očeta. >Očka,< je dejala, »ali tiova midva sploh mogla še ostati tukaj?« Steinegge jo je pogledal ves presenečen. Niti malo še ni bil pomislil na lo. Sreča, da je imel pri sebi ljubljeno hčerko, je zasenčila vso druge misli in skrbi. Edita ga je morala zopet privesti v resnično življenje s tem, da mu je začela pojasnjevati, da ne moreta zlorabljati grofovega gostoljubja. Dejala mu je, da ga čakajo še druge žrtve zaradi nje. Zasmejala sc je, ko je ob teh besedah oče spustil dežnik na tla. jo prijel za roke in jo gledal, ne da bi mogel spregovoriti besedico. »Prav imaš očka,« jc dejala. »Bojim se, da nisem dovolj odkritosrčna.« Tedaj mu je začela pripovedovati, da ji je tisti uradnik na poslaništvu svetoval, naj se nastani v Milanu, kjer je večje število Nemcev, ki so po večini bogati. Tukaj bo lahko poučevala nemščino, oče pa 1k> užival zasluženi počitek. Najela si bosta lično stanovanje v kakem zatišju, izven mestnega vrveža, kjer bosta imela dovolj zraka in sonca. Poskrbela bo za nemško kuhinjo in gospod očka ho dobil vsak dan svoj vrček piva. Steinegge je ugovarjal, ker mu pivo ni bilo všeč, Edita pa tega ni vedela in je zato ponavljala. da si bosta lahko privoščila še drugačne priboljške. Ob nedeljah bosta hodila na izlete v bližnjo in daljnjo okolico. Ce bodo posli dobro uspevali, ho gospod stotnik morda od časa do časa lahko jahal s svojo hčerko tudi kam bolj daleč. »Ti znaš jahati?« se je začudil Steinegge. Edita se je nasmehnila. »Da, očka,« mu je dejala. »Ali se še s|x>mi-njaš, kako rada sem imela konje, ko sem bila še otrok? Ko so se bratranci učili jahati, je ded želel, da naučijo ludi mene. Naučila sem se z lahkoto. Veš, kaj mi je rekel učitelj glasbe, ko me je videl na konju?« »Ti znaš tudi glasbo?« jo jo š-< bolj začuden vprašal oče »Saj vendar nimam več osem let, očka! Dejal je, da se vidi, čigava hčerka sem. O moji italijanščini pa ne rečeš nič? Naučila sem se je v zadnjih šestih mesecih.« Prav o tem se oče ni mogel uveriti, da namreč nima več osem let. Ob vsem njenem znanju je bil lako prevzet, kakor da bi doživljal kako čudo. Ubogi Steinegge! Ko sta dospela do vrat, se jc umaknil, da jo spusti naprej iu si je nezavedno snel klobuk z glave. I Jeseničani vodijo v nogometu j Jeseničani vodijo v koroškem nogometnem j okrožju s pet točkami, vodijo pa tudi v boksu, j ki ima na Jesenicah vedno večje število pri-1 jateljev. Jeseniški nogometaši so bili v nedeljo v Kranju, kjer so nastopili v prvenstveni tekmi. Borba je bila hudo žilava in jo jc gledalo H00 gledalcev. V prvem polčasu se je posrečilo Jeseničanom, da so dosegli po Popru vodilni gol. izenačil pa jc v drugi polovici igre Fale in tako je bilo stanje 1:1. Čeprav so Jeseničani ( izgubili v Kranju eno točko, so ostali kljub: temu še na čelu razpredelnice s točko naskoka J >red letalskim športnim klubom iz Celovca. Od i kranjskega moštva hvalijo časopisna poročila 1 Zorca, Krečeka in Slokarja, od Jeseničanov pa vratarja Krtina, Knifica in Razingerja. V soboto zvečer so imeli na Jesenicah zanimivo boksarsko prireditev, katero je obiskalo tisoč gledalcev. Jeseničani so bili izvrstno razpoloženi. prav posebno pa Zupan, ki je pošteno obdelal že v drugem kolu Tutscnka z Dunaja. Presenetil je tudi mali Volčič, ki jc odpravil po vseh pravilih boksarskega boja nasprotnika ('hlndo z Dunaja. Senzacija večera jc bila borba med Schieglom (Dunaj) in Baloghom. Tu se je moral Balogh z vso silo otepati, da jc zmagal po točkah. Razen omenjenih so nastopili šp Pristov. Razingcr. Ažinan (ki je še vedno pod običajno formo) in drugi. Švica : Švedska 3:1 (1:0) O švedskem nogometu smo čitali nedavno, da je izredno inorun-r-fiaj je cnajctorica z La-iponrcm Nordaklom na čelu premagata najpreje Nemce, za tem pa še Dance. Medtem so Švicarji dvakrat zaporedoma izgubili. V nedeljo se je Švicarjem spet nasmehnila srečaj s 3:1 (1:6) so odpravili slovito enajstorico Švedov. Težko bi bilo pojasniti kaj je bilo tokrat^ Švedom. Že pri generalni poizkušnji svoje državne HT 1*1 H i1 VI ,'M—' aMHI,llll 1'MJ 1 ^ iHSMrež Delavniki: 15-30. 17-30. Sloga oo 14 dal|e, nedelje in prazniki 10. 13-30. 15-30. 17-30 Film poln dramatičnih motivov je Pot vrnitve V glavni vloci zopet flvula Csartos poznan iz filma »Jetnlca«, Klari Tolmajr in Maria Mezey KINU SLOGA - TEI. 27-30 Tragična llnbezen ruske veliknSinie ... , Film razkoSja. romantike in opojne glasbe Fedora Izborna igralska trojica Luisa Ferida. AmeJoo Nazzari. Osvaldo Valenti KINU MATICA - TEL. 22—41 Tc>.ka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon Glas vesti V glavnih vlogah : Renzo Ricci, Luiselia Beghi. Maric lia Lotti in drugi KlNu UNION - i EL. ^2-21 reprezentance so pogoreli v Coteborgu, kjer jih je mestna reprezentanca potolkla s 3:1. To je bila zu zmagovito moštvo prevroča prha. Glavobol ni izostal. Dr/al se jili je še v lepi alpski pokrajini, kjer so doživeli tako nepričakovani |K>raz. UOSPOD.il' POZOK Klohučarna ..PAJK' Urokov, očisti preoblikuje in prebarva vse rrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delav niča. Se priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra c.Sf liubljan. dijaška in ljudska kuhinja bo imela redni občni zbor v Četrtek, dne 3. decembra 1912, ob 5 popoldne v svojem poslovnem prostoru v »Ljudskem domu«. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev sklepnega raCuna za poslovno leto 1911/12. 4. Volitev tretjine odbora. 5. Volitev nadzorstva. S. Slučajnosti. Denar še doma Morete ga naložili v jako dober namen Da obenem v lastno večjo korist. Zavarujete ca lahko z vknjižbo na posestvo najmanj osemkratne vrednosti. Do 300.000 lir ga moremo sprejeli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »L. K.« št. 6396. | SUižbe j Jttelo: Dekle vestna in marljiva vajena pospravljanja boljših sob in drugih del, želi službo pri boljši družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Značajna« 6388. Ižiirolil Konja srednje velikega, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6376. | Službe 1 Dobe: Kuharico samostojno, Iščemo za takoj k majhni družini. — Naslov v upravi »Slov.« ood št. 6360. trni J ste|o: Gospodična v stalni službi išče manjšo sobico ali kabinet v bližini glavne pošte. Ob prostem času je pripravljena pomagati pri delu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6386. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6284. G Tulipane in krokuze originalne holanske smo dobili Sever & Komp. Ljubliana črno redkev 1 kg 1 Uro nudi Sever & Komp., Ljubljana. Pesa in korenje naprodaj. Vprašati: Zaloška c. 74, Moste. Kuharico pošteno ln Cisto. Iščemo v centru. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plača dobra« št. 6385. i Krojaškega pomočnika za vsa dola. sprejmem. -Modni salon Slapar — šmartinska cesta 8. Mizarskega pomočnika sprejme, najraje starejšega. Zupan, Rožna ulica I štev. 36. b Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje in razmnožuje Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge »Servis biro«, LJubljana Sv. Petra cetta 29. V različnih barvah lepo Izdelane, na željo takoj, naredimo vaše slike za legitimacijo. Dijaki in dijakinje, samo še do 1. dec. popust 20 odst Pohitite. — Se priporoča Kocniur Marjan, fotografija. Društvena ulica 34, Prešernova 9. O čudežu Osram žarnice Del prodigio della Lampada Osram Sembra oggl una- cosa semplle« avera a dlsposizlone la lampada OSRAM, sleura dispensalrlce di luce ot-time ed abbondanla. Ma quale somma di Indegini icienlipche e -di lavoro erealivo hanno dovulo coro-piere i laboretorl »paciallzzetl della Osram per rag-giungere 1'odierna perfezionel Perfezione che «1 compendie nelle perole IAMPA0.E OSRAM-O molla luee • poco consumo Danes se nam zdi naravno, da imano na razpolago OSRAM Samico, sigurno razlirjevalko odlične in zadostne luči. Toda koliko znanstvenih naporov in ustvarjalnega dela so morali vloiili, posebni laboratoriji pri OSRAM-u, da je žarnica dosegla današnjo popolnost. Popolnost, ki jo moremo na kratko izrazili z besedami O S R AM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in mqjluta porabo G I Zahvala Za vse dokaze soCutja in naklonjenosti ob priliki težke, nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga in očka, gospoda Aloizšia Lenčka ravnatelja Javnih skladišč za vse poklonjeno cvetje ln za številno zadnje spremstvo, izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Zlasti se globoko zahvaljujemo rodbinama inž. Rustja in Verovšek za Izredno sočustvovanje in nadvse ljubeznivo pozornost in pomoč, ki sta nam jo nudili v naših naltežjih urah, ter cenj. uradnlštvu tv. »Javna skladišča« in »t.. Jeras« ki so mu požrtvovalno prihiteli na pomoč, da mu rešijo niesovo za nas tako dragoceno življenje. — Sv. maša zadušnica bo v petek, 20. nov. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Fant Lonček s hčerkama. Edgar VVallace: 6 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Grozili mu boste,< je nadaljeval, »in mu merili naravnost v srce. Drugega ne smete nič storiti.« Možic se je v zadregi izvijal. >Vse bom napravil tako, kot pravite, efendi, je rekel, »toda .. .« »Tu ni pomislekov,« mu je ostro odvrnil Kara. »Izvršiti morate, kar sem naročil, brez nika-kih nadaljnjih vprašanj. Potem boste videli, kaj se bo zgodilo. Jaz bom v bližini. Imam poseben razlog za to igro.« »A če bo streljal?« je nadaljeval možic, ki je bil vedno bolj v zadregi. »Ne bo streljal,« je odgovoril Kara z gotovostjo, »ker njegov revolver ni napolnjen. Sicer pa zdaj lahko greste, dolgo pot imate še. Ali poznate cesto?« Mož je pokimal. Prehodil sem jo že prej,« jc povedal zaupno. Kara se'je vrnil v udobno limuzino, ki ga je čakala nedaleč od postaje. Po grško je rekel nekaj šoferju in mož se je dotaknil klobuka. II. Policijski komisar pristav T. Ks. Meredith ni uradoval v New Scotland Vat du. Posebnost javnih zgradb je, da so po načrtu namenjene nuditi kar največ prostora za vse potrebe, a ko so dozidane, se izkaže, da ne zadostujejo za razne od- —_immmmmm n — ■ ------ — — Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS delke, ki so se incd grajenjem čudovito pomnožili. T. Ks. je imel, kar je bilo znano policiji vsega sveta, svoj zelo razsežni oddelek v VVhitehallu, ki je bil stara hiša nasproti trgovinskega ministrstva in je napis na starih vratih opozarjal ljudi, da uraduje tam »Policijski komisarijat — posebni oddelek«. Delokrog Ta. Ksa..je bil zelo velik in različen. Ljudje so pravili — mogoče pa tli bilo res, kakor je često z ljudsko govorico — da je bil načelnik »ilegalnega« oddelka Scotland Yarda. Ce bi slučajno izgubili ključe svoje blagajne, bi vam — tako je trdila ljudska govorica — T. Ks. lahko poslal tatu, ki bi vam gotovo odprl blagajno v pol ure. Ce je živel v Angliji kak znan nepridiprav, zoper katerega ni mogia dobiti policija nikakih dokazov, da bi utemeljila proli njemu zakoniti postopek a bi bilo v splošno korist, da bi so izgnal, je hil T. Ks., ki ga jo aretiral, ga spravil v kak voz in ni zapustil svoje žrtve, dokler je ni izkrcal v pristanišču kakega prijateljskega naroda. Ko je bil poslanik neke majhne države, ki je ne imenujemo, odpoklican, da bi se pred svojo vlado zagovarjal, ker se jc postavljal z nepristnimi naslovi, je neki oddelek, ki ga je nadzoroval T. Ks. — to drži ko pribito — vdrl v hišo njegove eksceleuce in vlomil v blagajno, da je našel potrebne dokaze. Navajam, kar drži, ponavljajoč samo mnenje verodostojnih ljudi: načelnikov državnih uradov, ki govorijo pritajeno, tajinstvenih državnih tajnikov, ki v odmaknjenih kotili svojih sob mrmraje razpravljajo v svojih zaključenih krogih, in jasna poročila ameriških dopisnikov, ki ne oklevajo. ko gre za to, da seznanijo svoje bralce s takimi odkritji. Mi vemo, da jo bilo delovanje T. Ksa. v skladu z zakoni, ker je bil neomajljivo odločen, saj trdijo, da je s svojimi jedkimi izvajanji o notranji upravi strmoglavil nekega ministra, da je v zmedi krivih pričevanj izsledil Deptfondove morilce in da se mu je posrečilo prijeti sira Julija Waghteja, čeprav je skušal zakriti svoje poneverbe z bilancami štiriintridesetih družb. Tretjega marca zvečer je sedel T. Ks. v svojem uradu in se pogovarjal z nekam nezattpnim nadzornrkom mestne straže, ki je bil Mansus. Izraz Ta. Ksa. je bil še mladosten, ker je bil v obraz kar deški in so se mogle samo od blizu opaziti okoli njegovih oči drobne gube in napeta črta ob njegovih ravnih ustih, kar je kazalo, da se bliža štiridesetim. V mladosti je bil nekoliko pesnik in je izdal zvezek »Gozdnih pesmi«, spomin na katere je v poznejših časih zadoščal, da se je čutil neznansko nesrečnega. Bil je zelo obziren, a samozavesten, znal je govoriti nenavadno prepričljivo, a tudi izzivalno. Po objavi neke korespondence in izjavi prejšnjega notranjega ministra je bilo obžalovati, da ni o-ospod Meredith jemal svojega mesta tako_ resno, kakor bi bilo pričakovati pri javnem uslužbencu. Govoril je torej s poudarkom in postajal nasilen in nenavaden. Uporabljal je besede, ki niso bile kar nič običajne in je podajal svoja navodila in opomine v najbizarnejši frazeologiji. Tako se je zdaj zibal na stolici v svojem uradu v vznemirljivi drži in srdito gledal svojega nesrečnega uslužbenca, ki je sedel na robu slolice onstran pisalne mize. _ »Toda T. Ks.,< je ugovarjal nadzornik, »res ni bilo mogoče nič najti.« Bila je muha gospoda Mereditha, ki je zahteval, da so ga morali tovariši klicati z začetnimi črkami njegovega imena, kar so mu predstojniki tudi zamerjali. »Da se ni dalo nič najti I« je razdraženo ponovil. »Sijajno, Mina!« In se je tako urno vzravnal, da je policijski agent kar vznemirjeno odskočil. »Poslušajte,« je rekel T. Ks.. divje zgrabil slonokoščeno rezilo za papir in bil z ročem po mizi, da bi dal večji poudarek svojim besedam, »sraka ste!« »Redar sem,« mu je odgovoril Mansus potrpežljivo. »Redar?« je vzkliknil ogorčeno T. Ks. '•Slabši ste ko sraka, polž slinar stel Dvomim, da bi mogel napraviti kdaj iz vas detektiva!« In je obupno zmajal z glavo nad smehljajočim se Mansusom. ki je bil žo v policijski službi, ko je T. Ks. še kot deček trgal hlače v šolskih klopeh. »Ne bister ne iznajdljiv niste, v vas se druži neizkušenost vojaka novinca s preprostostjo podeželskega župnika, za mežnarja bi bili!« Mansus je njegovo žalitev tiho požrl. No more sp reči, kaj iii bil odgovoril ali kako novo žalitev bi bil še izzval, če ne bi bil prav tedaj vstopil sam načelnik. Načelnik policije je bil ta čas sivolas, že utrujen mož z zakrivljenim nosom in z udrtimi očmi. ki so se lesketale pod lokom sršatih obrvi, in so se ga v njegovem oddelku vsi bali razen T. Ksa., ki se ni strašil tta tem svetu nikogar, pred onostranstvom pa le nekoliko. Mansusa je mimogrede pogledal. Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenžii