Naročnina meaečno 25 Din, za inoiem* atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je » Kopitarjevi nI. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. - nočne 2496. 2994 in 2050 VENEC Ćek. račon: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; •Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneve po praznika Grof Sforza o Pašiču Grof Sforza, znanii italijanski diplomat in zadnji predfašistični zunanji miruilster Iialije je v svoji pravkar iizišli knjigi »Stvaritelji sodobne Evrope« posvetili precejšnje poglavje tudi Nikolaju Pašiču pod značilnim zaglavjeim: Pašič — duša Snhi.je. Sforza d.n Pašič sta bila dobra znanca. V težkih mesecih po nemški invaziji ko je srbska vlada bivala na Krfu, sta otba diplomata mnogo občevala in se spoprijateljila. Sforza je uvcrjen, da ni noben zapadfnii diplomat taiko dobro poznal pravega mišljenja rajnega Pafiiiča kakor on. »Srbski ministrski predsednik je imel navado, da je kljub svojim visokim letom se z mano rad popeljal na kako samotno obrežje, kjer sva se lahko kopala, plavala iia se solnčila. Diplomatičnc laži bi bile težiko na mestu v tako homerični okolici.« V tisbih mesecih jc torej Sforza od Pašiča marsikaj zvedel, kar je uporabil sedaj v svojih političnih spisih. Sforza dokazuje, da jc bffla predvojna politika Pašiča napram Avstriji absolutno miroljubna in da se je Pašič mnogo trudil in veliko žrtvoval, da bi se raziinerje med monarhijo in Srbijo izboljšalo. »Ponovno je v dneh Aerentliala im nazadnje — zaman — v času Berchtokla Pašič poizkušal na lastno polko, neodvisno od kakih ruskih nasvetov, izboljšati odnose do sosednje monarhije. Brezdvoma je gojil v srcu misel, o-novno poizkusil iu izrazil željo, dn pride na Dunaj, da se ustvari političen m gospodarski dogovor, šlo je tedaj za najtežje, dasi ne nerešljivo gospodarsko vprašanje: kako naj bi Sribija dobila dostop do Adrije bre/. razširjenja njenega ozemlja. Še danes se zdi, da bi bil 7& Berchtokla gotovo velik političen uspeli, ako bi se mu posrečilo spraviti nu Dunaj diplomatu Pašičevega kova, ki je stal na videz tako čisto pod vplivom Rusije. 1 o je bilo tudi mnenje pa-triotičniili in dal okov šdnih Avstrijcev, kakor prof. Redlidh« iin dr. Baernratherja, ki sta bila odlična člana avetriljske gosposke zbornice. Berehtold pa je odbil vse nasvete uglednih parlamentarcev in se je s pravcato domiišljaivo6tjo »visokorodnega grofa« branil sprejeti Pašiča.« Kljub temu, da je bil Pašič na tak način odbit, je čez 12 mesecev še enkrat poizkusil zbližanje. Zvedel je namreč, da je avstrijska vlada L 1913 nameravala Srbiji napovedati vojno, pa potem tega ni storila radi nezanesljivega zadržanja Italije, oziroma radi intervencije ital. min. predsednika Giolittija. V prvih dneh oktobra se je Pašič zopet ponudil, da pride na Dunaj, da se stvori baza, bi »bo za desetletja ите-diki odnose med obema državama«. To pot pu Pašič ni bil odbit le od Berclitolda, ampak se je o njegovi ponudbi razpravljalo v ministrskem svetu in je bila predložena tudi cesarju. »Trajno odklanjanje vsakega razgovora s srbskiim ministrskim predsednikom je bil očivklen dokaz, da se Dunaj pripravlja na akcijo s silo.« Ko je avstrijski poslanik baron Giesl izročil znano ultimativno noto, ni dobil Pašiča v Belgradu. Treba jo je bilo predati njegovemu namestniku. Čeprav je iz mralličniilh vojnih priprav Avstrije ves svet vedel, da grozi Eviropi vojna vihra, je bil srbski ministrski predsednik v onih dneh ves predan vollilvtii agitaciji za radikalno stranko v južnem' dolu novooevojene Srbije. Ko ga je vest avstrijskega ultimatu ma dohitela v neki vasi v Sandžaku, je kljub temu baje nameraval posetiti grškega min. predsednika Veniizclosa v Solunu, kakor je bilo že preje dogovorjeno. Pašič pa ni tako ravnodušno postopal radi tega, ker ne bi uvidel resnosti položaja, ampak ker si je v dolgih letih politične delavnosti pridobil imponujočo lastnost, da je z nudkriljujoičo ravnockišnostjo in mirnostjo motril dogodke in ljudi, kar je bilo vedno njegovo uajjačje orožje sredi sveta malenkostnih in dražijivih politikov. Morda je ostal talko miiren tudi zato, ker je z vsega početka pruv presodil položaj: stvar velesil in ne male Srbije je, da bodo odločile o vojni ali miru. Zato tudi niii odpoklical šefa srbske armade vojvodo Putiuka, ki ga jc napoved vojne zalotila v avstrijskem zdravilišču. Sforza popisuje, du sta v onih mesecih nu Krfu večkrat govorila s Pašiče.ni o sarajevskem atentatu. Potem je Pašič z velikim poudarkom vedno pristavil, da srbska vlada o celi zaroti ni prav nič vedela. Sforza ga je opozoril n« okolnost, da je srbski poslanik na dunajskem dvoru Jovaai Jovanovič odsvetoval svarilno dunajski vludli obisk prestolonaslednika na Vidov dan v Sarajevu. Kaj naj bi to pomenilo? Pašič mu je po kratkem premisleku pojasnil z odgovorom, ki je vsekakor značilen: Mar ne ve vsakdo, da jc v poletju vroče? »S tem je hotel rečill da jc moral vsakdo predvideti, de bo ©bi.*k prestolonaslednika v Sarajevu nujno izzval nevarne manifestacije rastočega sovražnega rarz4»oloženja«, v katerem se jc tedaj nahajala Bosna radii avstrijskega režim«. Sfonza tudi sicer dokazuje, da ni iiuela arb-fcku vlada nikake krivde na sarajevskem umoru iin pravi da izjave Ljube Jovanoviča iz leta 1924. v znanem članku »Slovanska kri«, iz katerih bi sledilo, da je vsaj indirektno Belgrad ▼rdel za priprave n« atentat, nikakor ne o«Igo ra.i'bnjo resnici. Prtpisorvnti jilh jc oslarelosti Za katero ceno nudi Nemčija mir Revizionizem je postal det evropske politike — Potreba jasnih pojmov — Velikanski program nemške vlade Berlin, 22 nov. —m Po zadnjem govoru nemškega zunanjega ministra ne more bili več nobenega dvema, da je izdelan načrt za novo zunanjo politiko v vseh podrobnostih. Nemčija ga bo začela polagoma izvajati. Govor dr. Curtiusa je bil zelo jasen predakt. Zunanji svet do sedaj šc ni mnogo povedal, kaj misli o novem kurzu v Berlinu, toda zaveda se dejstva, da je za enkrat politika, ki j« nosila ime Stresenianna, nehala in da se začne nova doba. I)r. Curtius je govoril na razhodišču dveh političnih teorij. Sicer samo na sebi ni prav nič napačno, če se razbistrijo pojmi. Do sedaj so si države druga drugi zatrjevale svoje mirovno razpoloženje in svojo pri-pravljencst celo neka;' žrtvovati na oltar evropskega miru, na dnu pa je ždela naprej iskra sovraštva alt nezauipnosti. Polrebno bo položiti karte na mizo in doigrati to igro na planem. Jasnost bo več koristila, kot pa v zlato pobarvane pušice. Po informacijah, ki sem jih dobil od informiranih oseb na zunanjem ministrstvu, ki so pri sestavljanju načrta sodelovale, je zunanjepolitični program zelo obširen in obsega sledeče to'ke: 1. Najprej zahteva Nemčija rehabilitacijo svoje čas'i s tem. da bivši sovražniki prekliče jo očitek, da je samo Nemčija kriva zadnje svetovne vojne. 2. Nemčija stoji na stališču, da morajo deset let po versajskem miru bivše sovražne velesile iz- polniti svojo obljubo in razorožiti do isto višine, na kateri se nahaja nemška armada. V nasprotnem slučaju pa sc mora Nemčiji glede oboroževanja dati popolna svoboda. 3. Nemčija ne more zdržati plačevanja reparacij. Zato sc inora najti nafin, ki jo bo razbremenil. Ključ razbremenitve jo v rokah Zedinjcnih držav, ki naj izbrišejo vsa vojna posojila ter tako osvobodijo Evropo in Nemčijo gospodarskega robstva. 4. Nemčija zahteva revizijo vzhodne meje. Poljski koridor mora izginili, mesto Danzig mora biti nemški državi vrnjeno, Poljski pa se ponudi svobodna luka in posebna mednarodna garancija za njene manjšine. Istotako so mora memelski okraj odstopiti Nemčiji. Nemčija bi eventuelno pristala na nov plebiscit, ki hi obsegal vse ozemlje od vzhodne Prus;je pa do Šlezije. Med teritorija!ne zahteve spada tudi Posaarje in ICupen ler Malmedjr v Belgiji- 5. Vse prekomorske kolonije, katere so bile Nemcem odvzete čisto po nepotrebnem in brez pravega vzroka, ee ji morajo vrniti. Nemčija bi bilu eventuelno pripravljena pristati na to, da bo svoje bivše kolonije vladala pod kontrolo Društva naro dov kot mandatna ozemlja. 6. Manjšinsko vprašanje mora biti rešeno lojalno in manjšine same pasti pod dejansko kontrolo Društva narodov. 7. Dovoli naj se plebiscit o vprašanju, če s* naj Avstrija pridruži k Nemčiji ali ne. Nemško zunanje ministrstvo smatra, da je ta program zelo zmeren. Razlikuje se od pretiranosti desničarjev, ki zahtevajo odpoved verzajskega miru. razlikuje se pa tudi od popustljivega stališča levice, ki bi najrajše videla, če bi Nemčija trojno ostala pod varuštvom bivših zveznih velesil. Navedeni program je torej minimalni. Za enkrat zunanje ministrstvo nima namena predložiti Evropi celoten nač.rt, vendar ga govor dr. Curtiusa že vsebinsko ponatisku.e. Izveden bo pesi oporna. Nemška vlada ee ne vprašuje več, kaj bodo k temu rekli bivši zavezniki. Neizbežno je, da se bo dvignil proti Nemčiji velik val protesta, loda, tako trdijo moje informacije, Evropa se bo tudi na to privadila, бе resnično želi napraviti konec gospodarski mlzerijd in dejanskemu vojnemu stanju, v katerem se nahaja. V tukajšnjih političnih krogih se je enkrat ie namigavalo, da je nemška vlada svoje težnje že s[»oročila Francija in Angliji ter da je akcija, ki jo jo uvedel Gustav Hcrve za sporazum Francije z Nemčijo, bila naročena od francoskega zunanjega ministrstva, ki se je hotelo prepričati, kako ba sodilo o lem francosko javno mnenje. To so morda samo politična domnevanja, kar pi je nad vsakim dvomom, to je dejstvo, da se je vprašanje revizije ofic.ielno vključilo v evropsko politiko, ter da bo v prihodnjih letih najpoglavit-uejša točka v mednarodni politiki. Protiboljševiški pokret v Rusiji Alarmantne vesti o uporu rdeče vojske - Pretrgane telelonske zveze Varšava, 34. nov. kk. Iz Sovjetske Rusije prihajajo tudi danes najrazličnejše vesti, ki si popolnoma nasprotujejo. Brezžična postaja v Vilni je danes popoldne sprejela brezžično vest iz Moskve i naslovom-. »Na vse!«, v kateri Vorošilov obeta prebivalstvu Sovjetske unije širše pravice in vojakom rdeče armade posebne privilegije. Iz Minska so došle čez mejo nekontrolirano vesti, po katerih se vrše v okolici Moskve srditi boji, in sicer med četami Vorošilova, ki so se stavile na razpolago Stalina, in med pristaši Rliirhcrja, ki ima na razpolago več kot 10.000 vojakov in močne skupine delavcev. Nasprotno pa javlja poljski poslanik la Moskve ofieiozno, da vlada v Moskvi mir. Pariz, 24. nov. ž. »Le Journal« prinaša iz Varšave vest, da potniki, ki prihajajo iz Sovjetske Rusije, pripovedujejo, da je v več meslih prišlo do spopadov in da je sovjetska vlada mobilizirala več letnikov rezervne vojske. Vse čete iz Be3nrabije so pozvane v Moskvo in v druga velika mesta. Agenti GPU vršijo preiskave. Praga, 24. nov. ž. Češkoslovaška agnerija Iskra poroča, da je prišlo v soboto v Moskvi do velikih spopadov. Rdeči vojaki so se uprli in zapustili Kremi. Pariz, 24. nov. ž. »Liberte« prinaša senzacionalno vest o velikem probiboljševiškem pokretu v Rusiji. Po teh vesteh eo se rdeči vojaki uprli. Teh vesti ni mogoče natančno kontrolirati Agencija »Tass« domantira te vesti in odločno trdi, da ,so vse te vesti gladko izmišljene. »Izvestija« so proti dosedanji navadi pričela z nnipadi radi vesti o uporih. »Libertec priobčuje te demantije, pa nasprotno naglasa, da so vesti o upo- rih v Rusiji resnične in da te vesti potrjuje dejstvo, da so telefonske zveze z Moskvo prekinjene in da se tudi po radiu ne dajo dobiti nobene vesti, niti ni mogoč noben razgovor. Varšava, 24. nov. ž. Telefonsko in brzojavna zveze z Rusijo niso Vpoetavljene. Na Poljsko prihaja iz Rusije le malo potnikov, naglašajo pa, da so neredi na dnevnem redu in da so neresnične vesti, da je telefonski promet prekinjen zaradi neurij. London, 24. nov. ž. »United Press« prinaša a Moskve vest, da so delavske organizacije eklicale protestno zborovanje radi sabotaže, ki jo izvajajo v nekaterih industrijah. Zborovanja se je udeležilo na sto tisoče delavcev, ki 6o obšli mesto v sprevodu in nosili napise proti kapitalizmu in imperializmu. To zborovanje se spravlja v zvez» s procesom, ki se vodi proti nekaterim inženjerjem, ki so podpirali protircvolucionarni pokret v Rusiji in v nekaterih podjetjih izvajali sabotažo. London, 24. nov. ž. »United Preesc poroča, da je Stalin sprejel nekega tujega časnikarja in mu dal intervju, v katerem je naglasil, da so vesti o izgredih popolnoma izmišljene. »United Press« na-glaša, da je to prvi intervju, ki ga je dal'Stalin kakemu tujemu časnikarju, odkar je Stalin na vladi. Varšava, 24. nov. lik. Kakor se poroča iz Vilne, se je slišalo včeraj od ruskega obmejnega mesta Bigusova ves dan močno streljanje. Posebno so se čule salve in streljanje s strojnimi puškami. S poljskega ozemlja se je čulo tudi stokanje rar njencev in velik nemir v sosednih ruskih vaseh. Mod Poljsko in Rusijo so Se vedno prekinjene vse telefonske zveze. Volitve v polfshi senat 50 odstotna udeležba — Vladni blok dobit veli ho večino Varšava, 24. nov. AA. Senatske volitve so potekle v popolnem redu. Udeležba ni bila velika, največ zaradi dežja in viharjev. Varšava, 24. novembra, kk. Pri senatnih volitvah je bilu včeraj udeležba zelo slaba in ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Po dosedanjih rezultatih je dobil blok Pilsudskcga 70 mandatov (prej 46), levičarski blok 15 (26), un-rodni demokrati 13 (9), krščanski demokrati 2 (6), Ukrajinci 7 (13), Nemci 2 (5) in Židi 2 (6). V senatu je torej mnogo večja Pilsiidskijeva večina kakor v sejmu. Vrntislavn, 24. nov. kk. Volitve v senat v poljski Gornji Šleziji so bile včeraj še burne j-šc kakor volitve v sejm, tako da je predsednik mešane komisije, zvezni svetnik Kalonder smatral zn potrebno, dn je resno nastopil pri vojvodi. Prišlo je do mnogih protinemških demonstracij. Nemška volivnn skupnost jc dobila 1 mandat, krščanska demokratska Korfantyjcva stranka 2 mandata, vladne skupine ра 1 mandat. Pri volitvah v šlezijski sejm je dobila nemška volivnn skupnost 7 mandatov (prej 15), Korfnntyjevn skupina 19 (13) in vladna stranka 19 (10), nemški socialisti pa so dobili 1 mandat, dočim so poljski socialisti dobili tudi samo 1 mandat, prej pn 4. Skupaj so Nemci od maja meseca tekočega leta zgubili nad 108.000 glasov, vlada pn jc pridobila 87.000 in Korfantyjevn skupina 65.000 glasov. Storo želez e Atene, 24. nov. klk. Kot posledico pogodbe, podpisane s Turčijo v Ankari, je odredil Venizelos, da se stavita iz službe obe stari oklopni križarki »Kilkis« in »Limnos«, ki imata ob« po 14.000 ton. V službi ostane samo še ena križarka 7. 10.000 tonami. Jovanovič« in žel ji po interesa nt nostk ko je s precejšnjo fantazijo obnavljal svoje spomine. Ljuba Jovanovič ni o stvani v resnici ničesar vedel kakor se jc Sforza prepričal iz večkratnih razgovorov i. njim med vojno. Članek grofa Sforze o Pašiču je piwi.il z veliko simiMitijo in nepriikritšm občudovanjem, kar je redkost v knjigi, ki je sicer .prežeta z : ostrimi sodbami in jedkim sarkazmom, s kute- 1 rim ne prizanaša inuraiikelci politični »veličini«. Sforza je mnenja, da veliki uspehi Pašič« niso temeljili (oliko v naslonitvi na rusko diipl'oiina-, uijo, — kakor sc splošno misli, — ainjvik iki nje- govi veliki ljubezini do Srbije, ki jo jc strastno ljubil itn na temeljitem po/nanju življenjske biti naroda, iiz katerega je organično rastel. Pašič ni nikdar izgubil vere v veliko bodočnost srbskega naroda, kateremu je ostal vselej zvest. Bil je bistroumen politik, ki jc z veliko vztrajnostjo zasledoval svoje zamisli, ki jih jc dolgo pretehtava! molče in zaprt s«,m vase. Bil je za роШко sodelovanja in prijateljstva z Italijo. Ideje Jugoslavije pa ni doumel in grof Sforza z nekakim posmeškom omenja, da je že na Krfu gledal »lo z nezaupanjem, kako se večja Srbija, ki 'in ie hotel, raseviiu v kraljestvo SHSt... Hitlerjeva stranha pred razpustom Berlin. 24. nov. kk. Ker so narodni socialisti napadli plesno prireditev nekega delavskega družabnega društva v Charlottenbargu, se merodajni vladni krogi resno bav!;& z mislijo, da se razpusti narodnosoeiali strankn v Berlinu. Preteklo noč je 25 narodnih socin-listov udrlo v pnltco »Eden«, kjer so streljali in težko ranili tri clnne delavskega društva. Eden izmed njih je v smrtni nevarnosti. Četrtega delavca pa so težko ranili z udarcem na glavo. Policija je aretirala sedem napadalcev. Z merodajnega mesta se izjavlja: če vodstvo narodne socialistične stranke ne bo preprečilo nadaljnjih aktov surovosti, bo moral policijski predsednik napraviti mir in red s tem. da bo prepovedal stranko. Tržaška banka ustavila poslovanje Trst- 24. nov. ž. Banca ilella Venezia Giu-lia je ustavila poslovanje. Banka je imela več podružnic v Istri, ki so tudi ustavile svoje poslovanje. Tudi podružnice v Postojni, Pa-zinu, Pulju. Porccu in Opatiji so zaprle. Poslovna glavnica znaša 5 milijonov lir. Ni znano, s koliko pasivo se je otvoril stečaj. Vsekakor je prizadetih s tem stečajem veliko število naših ljudi, ker je banka po tem, ko je prenehala s poslovanjem podružnice Jadranske banke in razne hranilnice, prevzela nase poslovanje in zlasti jemala vloge na varčevanje. V Padovi pa je upravni svet Bane o Veneto po dolgih posvetovanjih sklenil, prositi sodišče, da se ji dovoli 40% moratorij. Insolveoca teh dveh zavodov je nastala radi težkega finančnega položajja, ki je povzročil stagnacijo bančnih poslov. Sestanek Grandi-Litvinov Milan, 24. nov. kk. Italijanski zunanji minister Grandi jo danes dopoldne s svojim kabinetnim šefom dospel iz Rima v Milan, kjer je imel sestanek z ruskim ljudskim komisarjem za zunanje stvari Litvinovom, ki sc nahaja na pavratku iz Ženeve »d razorožitvene konfcrcncc. Sestanek obeh državnikov sc zaenkrat strogo prikriva in italijanski listi nc pišejo o tem niti besede. Domneva sc, da bosta imela razgovore v glavnem glede razorožitvene konference in medsebojnih trgovinskih odnošajev med obema državama. Milan. 24. nov. kk. Raegovr italijanskega zunanjega ministra Grandi j a in ruskega ljudskega komisarja Litvinova v palači vladnega namestnika v Milanu je trajal nad dve uri. Pozneje je Grndi priredil Litvioavu banket. Italija menja albanske ministre Tirana, 24. nov. kk. Nenadni odstop albanskega zunanjega ministru in bivšega poslanika v Belgradu Reufa Fika je izzval v diplomatskih krogih veliko senzacijo. Zvedelo se je, dn se je njegov odstop izvršil na zahtevo italijanskega jioslaniko. ker je objavil v »Novi Albaniji« članek, v katerem ostro kritizira italijansko-albansko politiko. Članek jo bil demontiran, toda vendar je poslanik ifiler-veniral. Reufa Fiko je užival zaupanje kralja Zo-gua. Kot drug razlog njegovega odstopa pa se navaja to, da se ni strinjal s predsednikom vlade Vandželijem v notranjepolitičnih vprašanjih. Iz tega se vidi. kako je italijanski vpliv v Albaniji zrnstel, ker more Italija menjati v Albaniii ministre. ki ii ai.so ixi volji. Švedski polip in njegove žrtve i Območje švedskega vzigalčnega trusta Kreuger & obkrožili celo zapadno mejo Rusije — Zanimiva dvobojev Toil - Švedski kapitalisti podoba velehapitatiatičnih Varšava, 24. nov. d. (Od našega poročevalca.) Vlada jc podpisala novo posojilo pri švedski grupi Kreuger in Toil ter zastavila svoj viigalični monopol do leta 1965. To je kratko obvestilo, ki ga ie izdalo finančno ministrstvo o dogodku, o katerem se že nekaj časa poročali svetovni gospodarski listi. Zanimivo je zasledovati delovanje te švedske fl me, ki sc ie redkokrat imenu e, o kateri svetovno časopisje nc poroča, a ki ie danas brez dvoma ena najvažnejših faktoriev v evropski politiki. Politika, katero zasleduje ta švedska firma, ki šteje med svoje dolžnike skoroda vse evropske države, stopi bolj jasno pred oči šele, če se študira na zemljevidu. Vse baltiške države, Estonl|a, Finska, Lctonska in Poljska so danes med dolžniki švedskih iabrikantov vžigalic. Te države do'gujcjo skupno vsoto 175 milijonov kron (dve in pol milijarde Din). Zadnja leta je padla med dolžnike tudi Litva, za n(o svobodno mesto Danzig, nato Romunija in druge balkanske države. Na drugi strani pa stega svoje roke tudi med zapadne države, kot je Francija In hoče spraviti v svoje področje J« Italijo. Slednja vsled tega, ker nikjer drugod ne more dobiti kakega posojila. Z eno besedo rečeno si je Kreuger in Toil, ali Svenska Tiindsticks AB, podjarmila vse dežele, ki mejijo na zapadno stran sovjetske Rusije. Med srednjeevropskimi državami si I« osvojila Nen'čijo in Madiarsko, na zapadu Španijo in Portugalsko. Očividno c sovjetska vžigaDna industrija naj- večji konkurent Švedov, Sovjetska industrija je spoznala nevarnost švedske obkrožcvalnc politike, ter se je zadnj^ leto vrgla z vso močjo, da prebije železni obroč švedskih monopolov. Pri tem je seveda pripomniti, da je Krcugcrju bilo sorazmerno lahko osvojiti si vso vzhodno Evropo, ker te države rabijo denar in so se podvrgle tudi najtežjim pogojem, samo da dobijo vsaj malenkostno denarno pomoč od zunaj. Mednarodna financa jih je odbijala ter jih tako naravnost gnala v roke švedskega po-apa. Za Rusijo te ugodnosti ne obstoji o. Sovjeti ne morejo nuditi nikakih posojil, dun'ping pa je brezuspešen pri blagu, ki je monopolizirano. V Belgi.i sc jim je posrečilo najti odjemalcev; ludi v preko-morskih krajih so Imeli več uspehov. Iz prednjega jo popolnoma razvidno, da Ima Ivar Kreuger življenjski interes na lem, da se sedanje politične meje njegovih držav-dolžnikov v bodočnosti nc spremenijo. Kot največji lab.ikant vžigalic na svetu pa mu jc na tem, da stalno slabi sovjetski gospodarski razmah zato. ker razen sov-fetoT nima na svetu konkurenta. To je političen odsev Kreugerjevega, navidezno čisto gospodarskega prizadevanja. In ker stoji za njim seveda ludi švedska vlada, ni pretirano, če rečemo, da bodo severne države v vprašan.u revizi.e meja, osobito pa v ruskem vprašanju zavzele čisto določeno »tališče. Zelo zanimiv je iz tega stališča zakulisni boj, ki sc ie razvnel na haaški konferenci, ki je imela odločili o nemških reparaoilah po Youngovem načrtu. Kreuger in Toil je bil na lej konferenci zastopan, ravnflaku banka Morgan iz Amerike. Banka Morgan vodi seveda zopat svojo lastno denarno politiko, ki ima namen osvojiti zapadni del Evrope, Ko jc Kreuger zahteval, da se nnj pri plačevan.u nemških reparacij najprej zasigu a plačevanj« obresti za njegovo posojilo, jc banka Morgan doseg a, da je konferenca Kreugsrjevo zahtevo zavrnila. Morgan hoče Švedom zabraniti dostop na znpadno-evropski trg. Istotako se je Amerikanccm posreči'o pregovoriti Francijo, nai vrne posojilo, ki ga ima od Kreugcnja (75 milijonov dolarjev — 3 milijarde 8.0 milijonov Din). Švedski velekapital jc torej zadobil občuten udarec na zapadu, zato pa se je polastil vseh držav srednje in vzhodne Evrope, katere bo sedaj gospodarsko in politično izigraval proti sovjetski republiki, V zadnjem času je napovedal sovjetom boj tudi v Aziji in dc-r na kitajskem trgu. Dvoboj bo zavzel torej čisto sv lovni značaj. Kreuger je botel že s pomočjo posojila kupiti tudi sovjetsko industiljo, toda slede ji so vse ponudbe, ki so bile prenizke, zavrgli. Mi bomo priča še zanimivih dogodkov. To je ozadje gornje kratke notice o poljskem posojilu. In cn dokaz več zalo, da dostikrat v mednarodni politiki ne odločajo resolucije, ki jih sklepa galeri a, niti parlamentarne večine, niti lako-zvani interesi posameznih držav, ampak nevidne sile velikega kapitala. Nastavitev učiteljev Belgrad, 24 nov. L Po odloku prosvetnega ministra *e postavijo za začasne učitelje in učiteljice: Kralj Vilma v Smihel. okr. Novo mesto; Gjorgjevič Radomir v Fram pri Mariboru; Viči« Zorislava v Veržej. okr. Ljutomer: Kutin Elizabeta v Bohinjsko Bistrico, okr. Radovljica; Prek Pavle v Dobrepolje, okr. Kočevje; .legi i č Olga v Bukovico, okr Kranj; Nerima Marija v Treonje, okr. Novo mes!p. — Napredovali so: iz IV. v III. skupino Gaberšek Marija in Pertl Marija; iz V. v IV. skupino Gorup Marija. Kal. školie v Belgradu Belgrad. 24. nov. 1. Jutri prispejo v Belgrad *afn;ebšk'i nadškof dr. Bauer. ljubljanski škof dr Rofcan, djakovski škof dr. AkšamoviČ ln splitski škgf Bonefačič, da v imenu episkopata obiščejo uimKlajne činilelje. Kriza našega rudarstva Belgrad, 24. nov. ni. Kriza našega rudarstva •Je vadno večja. Posebno težka kriza jc zajela trboveljski rudnik, ki ima veliko premoga. Položaj se ni mnogo spremenil. Delavstvo v teh rudnikih se jo obrnilo na merodajne činilelje s spomenico, ki so bo objavila prihodnjo nedeljo na zborovanju v Trbovljah. V spomenici so prosijo merodajni čini-telji za pomoč, da se rudarske družine podprejo. Dela se tudi na ustanovitvi skupne jugoslovanske sindikalne organizacije, ki bi skrbela za inleresc vsega jugoslovanskega delavstva. Nova razmejitev občin Belgrad, 21. nov. AA. Na podlagi Člena 1 zakona z ilne 12. februarja 1929 o izpremembah in dopolnitvah v občinskem zakonu, je minister za notranje zadeve in predsednik ministrskega sveta podpisal uredbo o izpremembi meja upravnih občin Svetega Jeronima, Motnlka in Trojan v dravski banovini. Iz upravne občine Sv. Jeronima se izločita katastrski občini Gora i Molnlk ln Zaplanina. Katastrska občina Gornji Motnlk зе priključi upravni občini Motnilc, a katastrska občina Zaplanina upravni občini Trojane. Lesne cene padajo Belgrad. 24. nov ž Radi hitrega dovoza ruskega lesa na naš trg so cene lesu v naši državi zelo padle, radi česar so lesni trgovci v velikih skrbeh. Velik del teh podjetij je zašel v težaven položaj, ker cene lesu vsak dan padajo. Radi tega so se lesna podjetja obrnila na merodajne činl-telje, da da vlada pomoč doinnči industriji, ki je radi ruskega dumpmga zašla v težaven položaj. Gibanje slarohatol hov Belgrad, 24. nov. kk. Snoči je Imel starokato-llski škof Marko Kalogjera predavanje o staroka-lolicizmu. Po njegovih navedbah je na svetu 13 milijonov starokatollčanov. V Ameriki imajo 1(5 škofov, na Filipinih pa 30. V Jugoslaviji je staroka-toličanov 13.000. Zanje se je najbolj zavzemal Paja Mnrinkovič, bivši poslanik v Bukareštu. Prihodnjo nedeljo bo v Belgradu prva etarokatollSka služba božja. Zborovanje hotelirske zveze na Rabu Belgrad. 24 nov. A A. Danes sta odpotovnla nn Rab načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Ciril Žižek in referent za hotelirstvo v istem ministrstvu Milan Bernard, ki bosta zastopala ministrstvo in kraljevsko vlado na izredni skupščini Jadranske hotelirske zveze v Splitu, ki bo 27. t. m. na Rabu. Dne 28. t. m. se vrši islolam konferenca zveze kopališč v Splitu s predstavniki zavoda za pospeševanje turizma zaradi posvetovanja o zakonu za pospeševanje turizma. Tej konferenci bodo prisostvovali tudi predstavniki ministrstva za trgovino in industrijo. Uredba o poboliševalnicah Belgrad, 2i. nov. AA. Na podslavl §§ 457 in 452 zakona o sodnem kazenskem postopku sla minister pravde in prosvetni minister predpisala uredbo o delu in vzjfoii v državnih nobol,ševalnicah ra mlajSe mladoletnik«, ч Še nobenega zblizanja v avstrijski notranji poHtiki Dunaj. 24. nov kk. Razgovori zveznega predsednika Miklasa z voditelji strank niso dovedli do nobenega rezultata. Miklas je sklical narodni svet za dan 2. decembra. Podoba je. da se hoče.o Vaugoin. Seipel. Starhemberg predstaviti parlamentu, da prisilijo Schobrov blok, da skupno s socialnimi demokrati potom nezaupnice povzroči padec vlade. Vaugoin hoče v velikem govoru razvili delovni program za rešitev gospodarstva. Na nekem oficlelnem shodu je govoril skoraj tako kakor voditelj llcim-\vehra Starhemberg. Od parlamenta samega nI pričakovati nobene rešitve. Paktiranje z notranjimi sovražniki pa jemlje vrednost vseni zakonom. Ne sme se ugoditi onim zahtevani, ki bi lahko doved-le do dru^u valutne krize. Ta besedna igra z diktaturo napravlja najslabši vlis za otvorilev novega parlamenta, ker je Schober izreino izjavil, dn njegova stranka ne more podpirati Vaugolnovega kabineta. Krščanski socialci bodo imeli v Četrtek sejo svoje parlamentarne frakcije, na kateri bo morda večina priporočala Vaugoinu odstop. Dunaj, 24. nov. kk. Dr. Seipel sc je danes v daljši izjavi obrnit na skupno avstrijsko javnost * Amerika izpodriva Anglijo London. 24. nov. kk, V Farnhamu je imel angleški finančnii minister Snovvden govor, v katerem je izjavil, da bo depresija v angleški industriji kmalu minula, i.c je videti znake boljšanja. Samo da se enkrat začne dviganje navzgor, 1к> zboljšanje prišlo izredno hitro. Industrija naj pokaže več podjetnosti. Mnoge angleške vcleindustrije so slabo opremljene. Vlade bo z vsemi sredstvi podpirala racionalizacijo industrije. Nazadovanje angleškega deleža v svetovni trgovini v primeru s prejšnjimi leti Francija noče vojne a je podvojila čuječnost Pariz. 24. nov. kk. Poincare je imel včeraj v svojem rojstnem kraju Snnipignyju govor o varnosti. Izvajal je, da Francija noče nobene nove vojne, ker nima nobenih teritorialnih in tudi nobenih drugačnih aepiracij. Z onstran meje pa se f oje jo govorice in bojeviti govori. Francija na to do sedaj Se ni odgovorila z izzivajoči mi demonstracijami, temveč samo s leni. da je podvojila svojo čuječnost. Za Francijo tvori garancija varnosti predpogoj za vsako novo razorožitev. Francija rabi svojo armado, da more varovati svoje meje, svoje brodovje pa, da more brainiti svoje obale in kolonije, stražo v zraku pa zato, da bo mogla odbiti letalske napade. ali pa jih kaznovali z reprcsalijami. Tudi vojni minister Maginot je govoril o vprašanju varnosti. Omenil je, da mora francoska armada. ki žalibog po številu ni zadosti močna, pri- I dvema predlogoma. Prvič predlaga, da bi vse neso-cialielične stranke sestavile skupno vlado, ki bi I Imela v bistvu parlamentarni značaj, katero pa naj bi v zmislu ustave imenoval zvezni predsednik. Ministri naj bi pripadali posameznim noso-cialističnim strankam, odgovorni pa naj bi bili samo svojim poslanskim klubom, ne pa tudi izven-] parlamentarnim strankarskim institucijam. Ta prod-I log Je Seipel spopolnll še z drugim predlogom, rta naj neeocialislične stranke ustvarijo parlamentarno delovno skupnost s pravicami frakcije, tako da bi skupne zadeve vodilo posebno predsedstvo, v katerem bi bile zastopane vse skupine. Ta delovna skupnost pa bi se morala nanašali samo na sedanje parlamentarne razmere, ne pa tudi za prihodnji parlament. Predsedstvo te frakcije ne bi smelo postati postranska vlada. Odpoved takega dogovora naj bi bila mogoča vsaki posamezni skupini, preden pa se odpoved objavi, sc mora sporočiti vladt. Schobrov blok je že danes odklonil Seiplov predlog z izjavo, da je razpravljanje o vprašanju bodočnosti nemogoče, dokler ne odstopi Vaugoinova vlada. na svetovnem trgu je brez pomena, čim bolj sc posamezne države industrija Iiz i raj o, mora nazadovati angleški delež v svetovni trgovini. Svetovna trgovina pa je Se v povojih. Dve tretjimi prebivalstva na svetu živi šc po zelo nizkem svetovnem standardu. Samo, če «c dvigne tn standard, bo nastalo večje povpraševanje po izgotovljcnih produktih. Ker angleške tvrdko nimajo podjetnega duha, so jc Ameriki posrečilo, pridobiti v angleških domiiiionih 90 odstotkov avtomohil-skegn trga. dobili potom boljše kvalitete toliko, da bo mogla preprečiti vsako sovražnikovo poželenje. Na zborovanju bivših francoskih bojevnikov orlenlske armade pa je govoril jugoslovanski poslanik dr. Srala.lkovič o vprašanju revizije. Izvajal je, da ui mogoče misliti nn lo, da bi katerakoli država na svetu proslovoljno tudi le najmanjši del svojega ozemlja hotela odstopiti, da bi e lem zadovoljila eventualne zahteve po reviziji. Naloga pravih pacifistov je ta, da ne pobijajo samo vsakršno vojno, temveč tudi vsako zahtevo po reviziji, ki bi se mogla praktično uresničit! samo z novo vojno. V trenutku, ko Evropa bolj kol sploh kdaj potrebuje miru, je zločin, govorili lahkomiselno o reviziji mirovnih pogodb, ker se s leni samo zviša politična negotovost in oležkoči gospodarska ozdravitev. Madžari ne puste Otona Avstrijcem Pretirane vesti iz Rusije? Ob sklepu Heta smo prejeli še naslednji de-mauti o protiboljševjškeiii pokretu v Rusiji, o Čemer poročamo na prvi strani: Berlin, 24. nov. kk. Vznemirjajoče vesti o Rusiji so nastale radi tega, ker je bilo prekinjeno telnfoii.okit poročcvan.je med Berlinom in Moskvo. I)au«» |ia se je uredništvu »Vossische Zeitung« posrečilo priti v direktno telefonsko zvezo z Moskvo. V kratkem razgovoru se je ugotovilo, da je v Moskvi zunanja slika nespremenjena, tako da ae ne moro govoriti ali sklepati na kake večje rcvolu-ciouarao rovolto. Na drugi struni pa do sedaj Ke ni ničesar zanesljivo znanega o tem, koliko resnih dogodkov je povzročila skrajna napetost med Stalinom iu opozicijo v posameznih delih Sovjetsko unije. Letalstvo v sfužbi vo 'ne Ženeva, 24. nov. A A. Društvo narodov je nedavno lega objavilo zanimive dokumente o letalstvu. Civilna avijaolja Je Izrazito ofenzivnega značaja. Po drugi slrani pa so je v zadnjih Ireh letih vojaško lelalslv« razvilo v izrazito defenzivnem praven. Civilna lelaln so zgrajena lako, da se lahko preko noči pretvorijo v letala za bombardiranje. Po konferenci, ki je bila v Ženevi, so bile uvedeno rožno novosti. Mnoga trgovska lelala se lahko opremijo s lopovi, ki morejo streljali ined poletom. Tako težka lelala lahko imajo na krovu več strojnic, bombo in drugo orožje in so lahko dvignejo v višino (1000 melrov, kjer jih noben protiletalski tok no more doseči. Tn napredek v gradnji trgovskih lelal je bil dosežen zlasti v državah, kjer je prepovedana gradnja vojaških letal. O teh vprašanjih je razpravljal ludi odbor za pripravo razoro-Žilvene konference. Delegat, ki je pore f al, so jo na koncu vprašal, koliko bi lake države gradile te vrste letal, da niso podvržene mednarodnim omejitvam. Nemški delegat ternsdorlf je odgovoril, da l, . ore ti podalki za to, da se naj podatki o civilnem letalstvu javno razglašajo. Odbor je sprejel 1» predlog s 17 glasovi. Viharji v Srednii Evropi Budimpešta, 24. nov. AA. Nad Budimpešto je včeraj divjala nevihtu s ločo, ki je povzročila mnogo škode. Zlasli so prizadeti kraji Kečke-mel, Miškolc in Sehetsi Temešvar. V okolici Budimpešto se je utopil nek ribič. Berlin, 24. nov. A A. Včeraj je po Nemčiji divjalo strašno neurje. Najbolj sla prizadeti Bavarska in Radenska Brzojavni drogovi so se podrli, telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Promet je jako oložkočen, deloma nemogoč. Mnogo hiš je zelo poškodovanih. Burja je pulila drevje s koreninami vred. Vode so povsod narasle. Pariz, 24. nov. A A Iz Angersa poročajo, da je reka Sartlie prestopila bregove, vdrla v mnoge Itiš in napravila velikansko škodo. Bruselj, 24. nov. A A. Vsa belgijska obala je hudo prizadela po neurju in viharjih. Morje se je zagnalo čez obalo in voda je vdrla v hiše, v kleti in pritlična stanovanja. Viharno morje je razbilo luili mnogo oken. Tudi v okolici Bruslja in Ost-endo je škoda, ki jo je povzročil vihar, zelo velika. Pariz. 24. nov. AA. Zaradi hudih nalivov je Sena inočno narasla. V pariški kotlini je velika nevarnosl poplav. Neurju divjajo po vsej zapadni Evropi. London. 24. nov. AA. V soboto je divjal nad Anglijo knkor v večjem delu Evropo silen vihar, ki je dosegel v Midlandu 80 milj hitrosti ua uro. Na Škotskem je v več krojih zapadel sneg. Pri Bulverhythu v bližini Hastingsa je morje odplavilo na tisoče ton zemljo in je ogrožalo glavno žeIe?.niSko zvezo med Hastlngsom in lirightonom, ki so jo pa nagloma zavarovali. Budimpešta, 24 nov. ž. V gornjem teku Tise vode naraščajo, radi česar je dolnje 1'otisje v nevarnosti. Nasipi so v redu, tako da jo upali, da se bo mogoče ubraniti katastrofe. Berlin, 24. nov. AA. 0 usodi nemškega par-nika »Lou sa Leocnardta«, ki se je v soboto nahajal na potu iz Hamburga, še ni ničesar znanega. Sodijo, da je parnik zašel v vihar in da je poslal plen valov. Posadka je štela 30 ljudi. Viharji tudi v Ameriki New)'ork, 24. nov. ž. V državah Newyork, New Mexioo, Colorado, Arizona, Kalifornija, Ne-wada, Te.\as in Oregon je divjal strašen snežni vihar, ki je prizadejal ogromno škodo in čigar žrlev je bilo 20 oseb, več sto jih je pa težko ranjenih. Zgodilo se je veo letalskih nesreč, ker so letala zašla v vihar. Tudi železniški promet je mnogo trpe!. Izdaja potrdil o vojaškem s užbovanju Belgrad, 24, nov. A A. Da se izognejo nep<* trebuemu prepisovanju potrdil, ki jih državni urad. niki rabijo radi ureditve svojili službenih položajev, je ministrstvo /л vojsko in mornarico poslalo vsem ministrstvom razpis, v katerem razjasnuje, da taka potrdila izdajajo komande vojnih okrožij, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi podalki glede vojnih obvezancev svojih področij. Vojna okrožja so opolnomočena in pozvana, da izdajajo taka potrdila o urejenih vojaških dolžnnostih, vojnih letih itd., ki so v vsakem oziru zakoniti dokumenti in se morajo v vsakem pogledu kol laki smatrali. Strelske tekme v Kranujvvacu Belgrad. 24. nov. AA. Minister za promet je odobri! 50% popust na državnih železnicah vsem strelcem članom strelskih družin v Jugoslaviji, ki želijo sodelovali pri strelskih tekmah, ki bodo od 27. do 80. t. in. v Kragujevou. Budimpešta, 24. nov. ž. Predsednik legi t iin i-stične stranke grof Apponyi je dal uredniku >Posti Naplo« izjavo, v kateri pravi: -Morda ho pri mnogih vzbudilo pozornost, da jc princ Oto prijavil svojo pravico na avstrijski prestol. Ugotovili smo, c(u Oton no more zasesti prestola drugo države drugače, kakor po pristanku Madžarske. To vprašanje pa sedaj ni aktualno, „Zagreb" v tfuarnnsji Aibnnlk, 24. nov. ž. Nocoj je s Snšaka odpeljal proti Sibeniku parnik »Zagreb«. Okrog 10 je sredi zadrskega kanala pri rlu Mika prišel parnikn uasproll italijanski vojaški parnik. Phil Je v njegovo levo smer, ni se pa hotel umaknili, čeprav jo bilo očilno, da mora priti do trčenja. Zato se je moral Zagreb, naglo okrenili in je lako skoro nasedel, da ee je rešil katastrofe, Proslava Otonovcga rojstnega dne sc je v Budimpešti zelo posrečila. Da jc b'ihi prostolioa slnlni okrašena z zastavami, je vzrok ta. ker sc mnogi ljudje nc želijo javno označiti koi Icgi-llmisti. Razen tega pn sc mnogi nahajajo v težkih raeterijeltvh razmerah in so zalo nc brigajo zn to Vprašanje. Ivo bo to vprušunje postalo aktualno, bo \os na rod stol na eni platformi.« Zagrebške vesti Zagreb, 24. nov. ž Novi Novi kardiua|-pro-tektor si. Jcronini Bonnavoiitura Cerrelti je imenoval na рпчПоц rektorju dr, Magjerra za vicc-direktorja zavoda dr. Ivo Bučlča. Zagreb, 24. nov. m. Radi prostornosti zagrebške katedrale ni bilo moči čuti pridig po celi cerkvi. Radi lega so na raznih mestih postavili megatone. da bodo verniki lahko čulj pridigo. Belgrad, 24. nov. AA. Na predlog ministra za zunanje zadeve je bil upoko en naš delegat v repa-racijski komisi.i v Parizu Male Boškovič v 1-1. DUNAJSKI GOVEJI SEJEM (Pcrcčilo tvrdko Edvard Saborsky & Oo., Dunaj.) Na Irg je bilo pripeljanih 2313 glav živine, iz Jugoslavije 09. Cene: voli najboljši 1.80—2, I. 1.45 do 1.50, II. 1.15—1.40, 111. 1—1.10; biki 1—1.35, krave 0.80—1 30, klavna živina 0.60—0.8G. Tendenca: Prvovrstni biki so se pocenili za 5 grošev. vse drugo kvalitete pa za 10 grošev. Vzamem zesMvo popolne ali nepopolne špecerije za Slovenijo. Res dobro upeljan in veslen iščem tudi dobrega in . stalnega mesta. Potujem 10 let brez menjave delodajalcev. Ponudbe pod it. 50 na upravo.