Slovensko-nacijonaten Ust. svoboda, čast, narod, resnica. .Jeseniška Straža' izhaja vsako soboto opoldne. - Naročnina za celo leto 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže' v Kranju. II. leto. »t. a. HT lO. lt>OS5. Častni občani so potrjeni! Deželni odbor je potrdil imenovanje častnih občanov. Le-ti se bodo polno-šleviliio udeležili občinskih volitev. Ker tovai'niška stranka, združena z župnikom Zabukovcem, proti tej volitvi tako kriči, bodi izjavljeno od naše strani, da so se častni občani izvolili soglasno z odborniki kmečkih podobčin in da se je radi tega le-tem zagotovilo že takrat, da pridejo pri svoje-časni volitvi v odbor pri oddajanju glasov od strani častnih občanov v pošlev v prvi vrsti odborniki s Planine,, Plavškega Rovta in Hrušice, ako bi ti propadli v III. razredu. To izjavljamo danes s tem namenom, da opozorimo vse slovenske volilce I. razreda na narodno dolžnost, katero smo dolžni vršiti proti onim, ki so v nedoglednem času ostali na naši strani v prid Slovenstva na Jesenicah. Slovenska ljudska stranka. Dne 27. novembra t. 1. je imel zopet dr. Šušteršič svoj dan. V tiotelu «TJnion» v Ljubljani so zborovali zaupniki ranjke katoliško-naroJne stranke, namreč: Dr. Šušleršič, Franc Šuklje, dr. Scli\veitzer, veliko število župnikov in kapelanov ter tisti ljudje, katere so ravno navedeni pripeljali s seboj v Ljub- PODLISTEK. Anton Linhart. Anton Linhart se je rodil dne IJ. decembra 1. 175(5. v Radovljici na Gorenjskem. Ko je izvršil srednje šole, je mislil vstopili v jezuitski red, ki so ga pa prav tedaj odpravili. Zato se napoli v cist'rcijan^ki samostan stiški in vstopi vanj pod imenom Kristijan. Pa ludi v Stičini mu ni ugajalo. Gre torej na Dunnj in se ondi posveti juridičniui študijam. Fo dovršenih študijah se vrne v Ljubljano in vstopi kot uradnik v knežješkolijsko 'i Jr. Žu.-ileišic je vnovič trdil, da kle- ' iia na Kranjskem ni. In, kakor pred 1.1, v »Slovenskem Listu*, tako je tudi sedaj udarjal na sentimentalno stiuiio. Milo je tožil, da slovenske inteligence še sedaj ni v njegov tabor in da so lenm krivi le predsodki in strah pred klerikalizmom, katerega pa — kakor rečeno — ni. In da bi izginil ta strah popolnoma in za vedno, izvlekel je dr. Krek bel listič iz žepa in predlagal, da se od 27. novembra 1.1. naprej katoliško-narodna stranka na Kranjskem imenuje: slovenska ljudska stranka. In kakor je Bog j-ri sLvarjenju sveta mignil in je nastala iz temo luč, tako je izginila katoliško - narodna stranka, ki je pro-vzročila toliko bojev in sovraštva, ustanavljala in pokopavala konsunie, organizirala ljudstvo po Marijinih bratovščinah, stranka, ki je zadrževala skozi štiri leta vse delovanje deželnega zbora in odjedla deželi na sto- in stotisoče državnih podpor, in na njeno meslo je stopila nova stranka, bela kot lilija in nedolžna kot angelj. In po dvorani je nastalo nepopisno navdušenje, Franc Šuklje je imel čut, kakor bi prišla v deželo nova pomlad in «Slovenec» pravi, da je to zgodovinski dogodek. Nam pa se vsiljuje v prvi vrsti eno vprašanje. Kaj pa je s programom stranke? Ali je ostal isti, ali se je izpreraenil? Ce se program ni izpremenil, zakaj se izpreminja ime, če pa se je izpremenil, zakaj se to ne pove. Nobena resna politična stranka ne išče imena po pratiki, kakor kaka bogata rodbina, ki je dobila prvega sina in kateii je na tem, da prvorojenček dobi lepo, blagoglasno, imenitno ime. Ime stranke naj označi njen program. pisarno, kjer ostane od I. 177;}. do 178B. Potem pa prestopi kot protokolist k c. kr. okrožnemu uradu ljubljanskemu. Ne traja dolgo, ko mu podele mesto e. kr. okrožno-šolskega komisarja in pozneje tajništvo kranjskih deželnih stanov. To službo je opravljal do svoje zgodnje smrti. Umrl je, star šele devetintrideset let, dne 14. julija leta 1795. V svoji mladosti je Linhart pesnikoval, in sicer v nemškem jeziku. Leta 1780 je izdal žaloigro v petih dejanjih «Miss Jeny Lome», nastopno leto pa zbirko svojih izvirnih nemških pesmi. Nemški je pisana tudi njegova zgodovina Krartjske. Naslov ji je: Versuch einer Geschichte von Krain und der ub-rigen siidlichen Slaven Osterreichs Nihče pa ne bo tajil, da pomeni katoliško-narodna stranka v.^e kaj druzega, nego slo-v^ska ljudska stranka. Prva teži v prvi vrsti^za verskimi, druga za ljudskimi cilji. V eni ima duhovščina prvo in odločilno mesto, v drugi ni izključena, ali popolnoma enakopravna je z drugimi pristaši. Nobena resna stranka pa ne more izpremeniti svojega imena kakor Martin srajco, če pride v soboto zvečer od dela. Mi za sedaj nimamo nikakega povoda, veselili se te metamorfoze, ampak čakali hočemo, ali je kaloliško-narodna stranka, ki se je zadušila v svojih grehih, s lem, da je oblekla novega Adama, tudi postala drug človek. Prireditelji shoda zaupnikov niso pripeljali škofa Jeghča na shod in to so prav modro ukrenili. Ali če je ta krsl sploh kaj druzega, nego navadna vaba za manj razsodne elemente narodno-napredne stranke, moralo se bo kmalu pokazati v dejanju. Za kandidate katoliško - narodne stranke je poslavljal škof Jeglič vso svojo stanovsko avtoriteto in vsa mnogobrojna cerkvena sredstva v boj. Za te kandidate se je razpostavljalo Najsvetejše, žugalo z večnim pogubljenjem, pridigal se je bojkot, pretilo se je ljudem, da se jim bodo odrekla vsa verska tolažila na zadnjo uro. Ali vendar klenka-lizma ni. Nasprotno pa so na ta način voljeni poslanci šli škofa na roko, ko je iztiskal denar iz ljudstva za svoje zavode, nalagal najubožnejšim slojem cerkveni davek, podpiral one špekulante, ki so gonili naše ljudstvo ob največjem delu trumoma po božjih potih in vlrjevali ga v vražah in prazneverstvu. Ti (Poskus zgodovine kranjske in ostalih Jugoslovanov avslr.jskih). Izšla je v dveh delih, prvi I. 1788., drugi 1. 1799. V prvem delu govori o ljudstvih, ki so prebivala na Kranjskem, dokler se niso ondi naselili Slovani; v drugem pa razpravlja zgodovino Slovanov do onega časa, ko so jih podjarmili Franki. Škoda, da Linharlu ni bilo dano, izvršiti svojo zgodovino. Posebne zasluge pa si jc pridobil Linhart za svoj narod, da je priredil za slovenske igralce dve gledališki igri. Prvi igri je naslov: »Zupanova Micka« (priredil jo je po Richleijevi «die Feldmuhle»). Igrali sojo prvič v Ljubljani dne 28. decembra 1. 1789. diletantje iz najodličnejših krogov ljubljanskih. Igra se je posebno prikupila. ljudski zastopniki podpirajo škofa v njegovem stremljenju, da zatro vsak prosti dihljaj v znanosti in umetnosti. In vendar je klerikalizem ]")razen strah. Mi smo vedno mislili, da je to klerikalizem, in smo trdili, da je narodnemu gospodarstvu škodljivo početje in sicer škodljivo in graje vredno na strani škofa in na strani njegovih izvoljencev. Ali dosedaj je imel škof vsaj izgovor, da se gre za katoliške namene. In ravno tako so se izgovaijali izvoljenci vsaj pred svojo vestjo, da slone njihovi mandati na cerkvenem uplivu. Ta izgovor je sedaj otežkočen. Najzabi-tejši kmet mora sčasoma izprevideti, da s 1 o-venska ljudska korist ne zahteva, da vzdržuje škof na narodove stroške srednješolski zavod, ko imamo v deželi štiri višje in eno nižjo državno gimnazijo, eno državno in'eno mestno realko. Najbolj omejeni planšar mora sčasoma pregledati, da to ni slovenska ljudska zadeva, če sta si nasproti dva slovenska kandidata in se za enega izmed njih moli v cerkvi, na izvolitev druzoga pa stavi večno pogubljenje. Ge pomislimo na visoki polet, v kateri se je spustil «Slovenec» spomladi, ko je sprožil idejo »slovenske ljudske stranke>, ki naj bi obsegala vse slovensko ozemlje, z dogodkom v hotelu «Union», moramo priznati, da so gospodje postali zelo pohlevni, tu jo res gora, katero je stresel potres, rodila miško. To bi se dalo napraviti mnogo ceneje, kajti, nobeden udeleženec tega shoda bi ne bil ugovarjal, ko bi bil «Slovenec» prinesel poročilo, da se katoliško-narodna stranka imenuje od danes naprej slovenska ljudska stranka. Mi hočemo čakati dejanj. Če bo slovenska ljudska stranka to, kar obeta njeno ime, bomo imeli kmalu najlepši mir v deželi. V to svrho pa je v prvi vrsti njena dolžnost, da popravi ali vsaj ne ponavlja grehov katoliško-narodne stranke. V prvi vrsti naj pazi na to, da škof Jeglič ne bo zlorabljal verskega čuta našega ljudstva v nesrečne svoje finančne in verske špekulacije; da ne bo zlorabljal cerkvenih sredstev v politične namene, da se bo brigal le za svoj posel, naj se postavi v vrsto onih, ki pravijo, da duhovnik sodi v cerkev in ne v pohtično agitacijo in štacuno, naj se vpelje v naše farovže zopet disciplina in nravstveno življenje, naj se na ljudstvo upliva v tem smislu, da naj v nedeljo moli in počiva, med tednom pa dela, naj se ga uči, da smo Igrali so jo že neštetokrat po najrazhčnejših krajih naše domovine. Druga igra se zove: »Veseli dan ali Matiček se ženi». Naslanja se" na igro francoskega dramatika Beaumarchaisa. Imenovani igri nista izvirni Linhartovi. Vendar sta srečno preloženi in prikrojeni našim razmeram. Ž njima je položil Linhart temelj naši gledališčni književnosti. In to mu zagotavlja častno mesto v naši kulturni zgodovini. Kot član kmetijske družbe je priredil po VValdsteinu za živinorejce jako porabno knjigo: Bukve od kug in bolezen goveje živine*. Tiskana je bila 1. 1792. v Ljubljani. To so kratke poteze o Linhartovem življenju in delovanju. vsi bratje, četudi smo različnega političnega mišljenja in naj se ima pred očmi glavna naloga take stranke skrbeti za ljudsko izobrazbo. V tej smeri bi imela prava slovenska ljudska stranka še obširno in zelo hvaležno torišče, tako delo .bi dvignilo naše ljudstvo gospodarsko in duševno. Ne dvomimo, da bo, če krene novo pečena stranka na to polje, imela kmalu v svoji sredi vso slovensko inteligenco. Dosedaj pa smo skeptični, klerikalizem obstoji in steza svoje kremplje po gospodarstvu v deželi. Nikakor ne moremo se strinjati z optimizmom Franceta Šukljeja, da je vsled novega imena prišla v deželo že nova pomlad. Dokler ne vidimo dejanj, ponavljamo: Gujemo sicer poročilo, ali nedostaja nam vere. Čakamo dejanj, dotlej pa trdimo, katoliško-narodna stranka ali slovenska ljudska stranka — to so besede. popisi. z Dovjega. Gospod nadučitelj Franc Jeglič je dobil povodom njegove 25 letnice od občine kot nagrado zlato uro in zlato verižico. Na uri je zunaj njegovo ime, znotraj pod pokrovom pa je gravirano: V znak hvaležnosti k 251etnici. Občina Dovje 1880—190;"). To se vidi, da cela občina spoštuje dobrega učitelja. Mi mu le čestitamo. — Ravnotako imamo dobrega duhovnika gospoda J. Aljaža, znanega širom slovenske domovine. — Občani se štejemo srečnim, da imamo v svoji sredi tako dobra moža, ki vzgajata in oskrbujeta dušne in telesne potrebe. Želeli bi bilo še drugod takih vrlih mož, potem pa ne bo nobenega prepira in sovraštva. Dovje. Brezobzirno postopanje našega župana presega že vse meje. V nedeljo je bil pogreb od kapi zadetega Valentina Hle-banja iz Mojstrane. Po stari navadi so napravili pred pogrebom njegovi sorodniki malo pogrebščino, a naš župan Tonček jim tega okrepila ni maral privoščiti, temveč njih žalost je povečal s tem, da je poslal občinskega sluga k omenjenim v hišo zbranim sorodnikom, da morajo leti takoj plačati dve kroni za mrtvaški ogled. Radi tega žaljivega postopanja je nastala med zbranimi velika razburjenost. Naš župan bi moral pač dobro vedeti, da pri takih trdnih posestnikih kakor so sorodniki ranjkega, ne bi bili izgubil malbnkostnih dveh kronic. Dovje. Pretečeni petek je začel v gostilni «Železnik» za mizo nagloma umirati domačin Valentin Hlebanja. Gostilničarka to opazivši zapove navzočemu delavcu, naj ga odneso v hlev, kar je ta izvršil z veliko težavo. Prinesivši ga v hlev ga hlapci v hlevu niso hoteli sprejeti, na kar ga je moral z velikim trudom odnesti na hlev in ga tem odel s krmo. Poslali so po dušnega pastirja. Dospevši duhovnik ukaže takoj umirajočega odnesti nazaj v hišo, kjer mu podeli sv. poslednje olje. Hlebanja je kratko na to umrl. Ali ni zahteval tukaj človeški duh hitre pomoči, mesto da se je umirajoči okolu pie-našal ? (Prihodnjo številko bomo ustavili vsem onm, Iti niso plačali . naročnine. JCovičar. Občinski možje! Ne samo iz besed komisarja Schittniga se da posneti, nego izvedeli smo iz jako verodostojnega vira, da namerava okrajno glavarstvo v Radovljici v zadnjem trenotku pred volitvami ugoditi reklamaciji Grossa k Gomp. ter ga postaviti, in sicer najbrže kot edinega volilca v drugem volilnem razredu. Radi tega naj se skliče takoj seja, v kateri naj se naroči deputaciji štirih mož, ki se naj podajo takoj k deželnemu predsedniku g. Schwarzu ter ga prosijo, da se mora dotični paragraf našega volilnega reda tako ekstenzivno interpretirati, da se zlaga s § 15. obč. vol. reda za Češko, Predarlsko in Buko-vino ter da velja za II. razred isto pravilo kot zn I. razred, da namreč mora znašati število volitev dvakrat toliko, kolikor je število odbornikov in namestnikov, v našem slučaju torej 24. Kajti odborniki se morejo volili, ne pa imenovati. Poslanec in ljubljanski župan Hiibar bo drage volje predstavil to deputacijo dež. predsedniku g. Schvvarzu. Občinska seja, ki se je vršila z dne 10. t. m. je bila zaključena, predno je odbor končal dnevni red vsled nasilstva klerikalno-nemškutarskih razgrajačev in radi uradne nerodnosti župana Klinarja, ki se je pri tej priliki razkrinkal kot dvorezen nož. Čegava bo zmaga? Volilni imenik je razpostavljen in meseca januarja 190G bodo razpisane volitve, če se bo vse v normalnem tiru vršilo. V^eliko ljudi je na Jescnicah, ki nimajo pravega pojma o volitvah v občinski odbor, ker mislijo, da bo n. pr. Lukman s svojima agitatorjema Zabukovcom in Pon-gratzem, ki lahko precej šnopsarjev nagonita na volišče, tudi pri volitvah zmagal. Temu pa ni tako. V občinski odbor volijo trije volilni razredi. V tretjem razredu volijo vsi 24 letni občani, ki plačujejo n. pr. vsaj 1 v. direktnega davka, V drugem razredu so vpisani tisti, ki plačujeje velike svote davka. V prvem razredu pa volijo večinoma izobraženci n. pr. doktorji, učiteljstvo, duhovščina in častni občani. Kdor hoče torej imeti večino v občinskem odboru, mora gledati, da proderejo kandidatje vsaj v dveh razredih. Na Jesenicah je v prvem razredu 33 volilcev, v drugem 24 in v tretjem kakih 490. Slovenska napredna stranka ima večino v dveh razredih in bi bila prodrla tudi v tretjem razredu, da se ni Zabukovec prodal Lukmanu. Nas lornj ne sme najmanje ostrašiti Zabu-kovčevo rogovilj nje, ker stoji kakor pribito, da bo tudi novovoljeni odbor po pretežni večini slovenski, ker bomo imeli odbornike dveh razredov in poleg tega še G virilistov. Tovarniško vodstvo je pričelo baje z vso silo pritiskati na volilce, ki so le količkaj od tovarne odvisni. Do?ti jih je sicer, ki bi radi nastopili proti Lukmanu, ali tega se boje radi ljubega kruha. In kaj je pravzaprav temu krivo)? Edino žalostna organizacija savskega delavstva, ki se pusti v strokovnem društvu vplivati od črnih klerikalnih netopirjev kakor Zabukovca, ki je pa le orodje nemških židovskih kapitalistov. Pomilovanja vredno je toraj ono delavstvo, ki drvi čez strn in drn za jezuitom Zabukovcem, ki jih izkorišča v svoje namene. Kdaj bo pač napočil dan, da bodo uvideli delavci, da je njih rešitev le v samostojni in neodvisni organizaciji. Ali delavstvo res nima toliko moči in inteligence, da bi samo stopilo v boj za svoje pravice in se otreslo črnih farovških krvosesov!? Nekaj čndnih eksistenc in šnopsarjev sta pripeljala fajmošter Zabukovec in Lukma-nov šribar Pongratz k nedeljski občinski seji. Ko je prišla na dnevni red volitev novih častnih občanov in je pričel g. obč. svetnik Trevn vtemeljevati svoj predlog, se je hipoma začulo po sobi zamolklo rjovenje faj-moštra Zabukovca: »Protestiramo!» Sekun-diral mu je znani nemškutarski kalin Pongratz in kakih 40 pijanih ne volil cev, ki so pričeli tuliti kakor zverine. Najbolj je vpil neki Vil man iz Kurjevasi in kajžar Franc Krive. Zupan Klinar je z ozirom na to zaključil sejo, mesto da bi se bil poslužil svoje uradne oblasti in pustil z orožniško silo od-tirati jezuita Zabukovca, pisača Pongratza iz še nekaj drugih od žganja nalitih razgrajačev. Vedno smo mislili, da ima Zabukovec nebroj volilcev za seboj, ker se v U. K ?r. £atnpret ^ Kranjn TisHama is založti$Wo Poštne hranilnice račun št. 867.oGt), UredniiltVo in ujtraVni^tVo »Gorcttjca" KredniHtVo in upraVniHtVo „3es