Kako uboge koroške Slorence v šolali ponemčnjejo. (Govor državnega poslauca dr. Vošnjal^a v drž. zboru ) Zupani koroški trdijo in, kakor pravijo, razjarjeni odbijajo, da se moie vsled ne-nškega | ouka v naših slovenskib srednjih solah žalostuo zaostanje v splošuej oraiki, slabo gospodarenje in vidno padanje Ijudskega blagostanja zaznamenovati. Oui tidijo, da so to neresnice, da, oni celo najdejo, da se prav dobro gospodari, oni se bvalijo, da jim gie prav dobio, sklepati se mora torej, da mislijo, da se jira zaradi znanja nemščine tako dobro godi. A tudi trditev nij resnična, da je blagostanje v Koroškej tako veliko. Gospoda nioja, če je uže tako daleč prišlo, da so, kakor se godi v Koroškej, skoro cele doline nakupile topilnice fužine, in da so se kmetje s posestev spravjali, kakor v Teistonu, če pride tako daleč, da so v samo jednej občini Zavrbu grofa Tburna topilnice nakupile 40 kmetij, da so se torej vsi ti kmetje iztirali iu naredili v nemaniče; da niso več samostojni prebivalci na svojib kmetijab, ne! da so postali sužnji velikemu kapitalu (Čujte! čujte! na desnici), gospoda moja, tedaj naj se ne govori o blagostanji v Koroškej. To je žalostno znamenje nazadovanja in bojim se, da naposled pride vsa Koroška v roke topilnicam, v posest velikega kapitala, in da se bode kmetski stan povsod zatrl. In potem bode tem dobrim kmetoni znanje nernščine malo koristilo. Župani koroški celovskega okraja kažejo v svojej izjavi na spomeuico onih 97 katebetov, katere sem v svojem času v interpelaciji oraeDjal, in o njib se opaža, da delajo nfakcijozno opozicijo", ker zdanjiin napravam ljudske šole nasprotujejo. Kdor pozua dubovščino v Koroakej, ve, da je morda najmenj voljna, fanatično se potezati za kaj. Dubovščina v Koioškej živi 8 svojim ljudstvom, pozua ujega potrebo in deli z njim veselje in žalost. 0 njej ne nioremo trditi, da se je kedaj močno v politiko vmešavala, še meuj pa v opozicijo proti kateremu zakonu in katerej odločbi; naopak, večkrat bila je še premlačna, po mojem ninenji namreč in osobito v narodnem oziru ni stoiila nič posebuega. A ravno to toli pretrpežljivo in tnirno du* hovščino je 12 let obstoječi šolski zakon do tega privel, da se je vzbudila in naposled vladi in deželuemu šolskemu svetu naznaoila, kaki so prav za prav uspebi te nove uredbe šol. 97 katebetov je 12. marca 1878 naznanilo deželoemu solskemu svetu svoje prosnje in želje glede verskega nauka v ljudskih žolab. Oni se nanašajo na državni šolski zakon, po katerem mora biti verozakon učni predmet v ljudskej šoli in za kateri se mora upeljati vselej primerna dovoljena šolska knjiga. Res da je slovenski katekizeni upeljan, a oui trdč, da se otroci v šoli niti toliko brati ne naufe, da bi nmeli ta katekizem. Nemačine pa tudi ne umejo, torej ostane pouk v veroznanstvu brez sadu. Oai pravijo — hočem nekaj tuest z dovoljenjem gospoda predsednika navesti, ker mi je na tem, da trditve svoje interpelacije kot resnične dokažem — (bere): ,,da skoro izkljueljiva raba neniškega učnega jezika v čisto slovenskib šolab s popoluim izključenjeui sloveuščine kot materinščine naših šolskib otrok in druzega zakonito jednakopvavnega deželnega jezika, kakor je v našib šolab, nasprotuje vsem pedagogičnim načeloni in je ovira izomiki slovenske mladine v učnib piedmetib ljudske šole in ta vendar nikakor ne more biti namen visokega deželnega šolskega sveta." Tu mislili so katebetje prenaglo, ker je ponemčevanje, kakor znano, nameo deželnega šolskega svcia. Ti katehetje pravijo (bere): ,,da se čutijo zavoljo verskega pouka v svojej vesti dolžni, da proti takej nadvladajočej rabi nemščine v čisto slovcuskili šolah in popolnej izločitvi slovenščine kot materinščine šolskih otrok iz šole nlože odločno zavardvanje in da so primoiani, poučevanje v čisto slovenskib šolab" — v slovenskih kiajili bi se pač moralo glasiti, ker slovenskih šol ni — rpostaviti na naravno in jedino pravo podlago mateiinščine nčencev, ne da bi s tera se izločilo piiučenje nemščine, kajti ljudska šola ne sme postati sanio učilrjica jezikov, ona mora biti vedno učilnica ljudske omike." Ooi predlagajo, da bi v Ijudskih šolah vsaj do petega leta slovenščina ostala učni jezik in da bi se stoprv v petem letu upeljala nemščina kot učni jezik. Jaz menim, da se je tu šlo zelo daleč, da se ljudska šola ne more smatrati učilnico jezikov, da torej mora ostati v Ijudskej šoli materinščina nčni jezik do zadnjib let. Vendar se nečcm z njimi pričkati, ker poznajo oduošaje v Koroakej in vedoč, kaj ugaja tem odnošajem. Oni stavijo prošnjo (bere): ,,Deželni šolski svet naj učiteliem naroči, da pri poučcvanji rabijo slovenščino kot učni jezik in jo rabijo do petega leta in učence v njej vadijo do spretnosti pismenega izraževanja mislij in še le v najviajib treb letib nemščino kot učni predmet upoiabljajo." Deželui šolski svet koroški ni, kakor nmevno, se oziral na to peticijo v letu 1878.; izdal je marveč določbo, nai vse ostane pri starem in pri tej priliki omenil je deželui šdlski svet skoro isto, kar so nruenili župani v svojej izjavi tako, da se nii v resnici čudno zdi strinjauje obeb pismenih izjav, in vir tej izjavi se niora skoro gotovo kje drugje iskati, nego v prosteni zboiovanji županov. Deželni šolski svct je namreč opazil v svojej določbi nasproti vlogi katebetov (bere): ,,da klasifikacija v peticiji izraženih bojaznij nij potrdila, ker je v vseb teb šolah 98*6 odstotkov zabtevam tudi v verozuanstvu zadovoljilo in samo 1*4 odstotkov ne." Gospoda moja! Kdor \k, kaj pomenijo take klasifikacije v ljudskib šolab, ne bode tej opazki prideval nikake pomcrabe. S cer pa so ti katebetje v vlogi ua ordiuarijat, o katerej vlogi bodeni še govoril, saini izjavili, od kod to izvija. Če bi namreč katebetje ostro postopali, kakor jim predpisuje zakon, če bi zahteve, kateie bi se uiorale staviti, tudi stavili, da bi potem zelo malo otrok moglo prestopiti v višje razrede, pofem bi klasifikacija v veroznanstvu skoro vse otroke ovirala prestopiti v višje razrede. Kateri katehet pa bi se botel takemu sovraštvu v občini izpostavljati ? Tega ne bode nihče storil in zato 80 zabteve kolikor možno pomaajšali in na podlagi teb khisificirali. To se godi in se je vedno v Ijudskej šoli godilo, ker nimajo spričala ljud.ske šdle dalje nobenega ponaena za življeuje. Klasifi ciranje ljudske šole niti uioia vrednosti, da bi iz nje piestopiti se moglo v srednje šole, narediti se niora izkušnja, pieduo se more vstopiti v srednje sole. Zato uo bode nobedea katehetoui za zlo jemal, če sc takemu sovraštvu od strani občiue izpostaviti nečejo. (Dalje prib.)