dr- J03I^ MASTUAiU k 59 UUZEJ3KI RAVNATELJ JA JUG03LAVIJ L ^30 L 12.—i po* * — P 1 kolon* «* aM* M, Hffllka M eot Mik LH EDINOST ____^„uimm Tnt {3|r oHcm S. Fctaeuco d'A«W 20. T«. fcrioo UJI Dopisi m poCJW» feklfefcio ur®dnišhn», otflad, mtcfr ki d«r pa uprs^kilt^ RokopW m m rvt^o. N«frankirana puma m M - L«* m ti.k Tl.k.m. -Edino*. Podu^dnift™ rGofici.«Jka Glo«* C*rd«cci it. 7, L n. TeWt tt. 32L Glavni in odgovorni urmdnik; prof. Filip Poric. Trst-Hamburg Zopet ae . ke. Tudi potniki so se vcrali pred vojnona*jrajš» z nemškimi m*ta Trsta. -m ^ ^eimirodmh pemiki in sama Hamburg-Ame-navezati po .meanai^^ | ^ Unie in Norddeutscher Lloyd iz Bremena sta prevažala 1/3 vseli paea&irjev med Ameriko in Evropo. Omenjeni druž-bi - sta prevažali izseljence celo iz tržaškega zaledja, poslužujoč se kombiniranih železniških to pomorskih tarif, na- pr. od iztočne nemške meje do Hamburga in New-Yorka. Hamburg, zvezan potom modernih železnic, plovnih rek in velikimi industrij- nlasledstvene drtave da bi £ posluževale pn uvažanju m SSanJu Trsta, ^ go- rfiin u> ured vojno. Nekatere ten fcraiine so se po. vojni popoma-L od Trsta, ubrale so kako drugo bližjo in cenejšo pot do morja. Zato je » Uko boli Trst izguba stsnhm zeio bogatih odjen^cevvkakor Cehoslovaška, deloma Av- prednoBt prvi, ker je P^ rt^rrmnjln in železnice morejo konkurirati. Tekmova«-nje med starima nasprotnikoma je po vojni zopet začelo; put««m naravno, ker nevesta je bogata m se bo odločila za tistega, ki ■ ji nudi največ dobrot. Tudi Ogrska ima lepo doto, za njo se pa tržeta Reka in Split. Hamburg m ječal v tasko dolgi in akutni krizi kot Trst in že lo-ta 1922. so bile dosežene akoraj iL številke, kakor L 1W3. Hitro po prevratu Nemci niso imeli ladij, kmalu so prišli is zagate Razprava o pimadi mmnissmmm^ na vftaro|ia}l RIM, 9. (Izv.) Danes je vodil sejo poganske zbornice pod-nredsednik 011. Acerbo. Po odobritvi številnih dekretov probala poslanska zbornica k razpravi o proračunu ministrstva sa narodno gospodarstvo. Prvi povzame besedo posla^ neo on. De Capitani, ki obširno kanalov z skimi centri Srednje Evrope in Sne VicTu^e po- | podgan lučnega omrežja, od nizkih tržnih in posebno ugodnih že-, lezniških tarif, je delal Trstu pred vojno mogočno konkurenco celo v Avstro-Ogrski, raztezajoč svojo interesno sfero v tržaško zaAedje,in je občutno tla- Srija Jugoslavija, južne nem krajin® Gla^r^t^^e | Racije svoje luke in ielezn^ga ta da nasledstvene države danes ne tvorijo več Poučne enote in zaio si izbere vsaka od njih ki ji je najcenejša in tisto pot, naj udobnejša- V tem poglavju hočem govoriti samo o konkurenci ki jo je 5* Trs^u prld voj- čil trgovino te lukejCona, zve- delal Hamburg lrsui]p zana z rečnimi arterijami, La- no in po njej, o njegovem povojnem položaju, o njegovi borbi proti severnim jadranskim lužam in o sredstvih, ki se jih je V tej borbi posluževal in ki so ga v njej podpirala. O vzrokih pa. ki že po naravi neugodno vplivajo na potek železniškega in pomorskega prometa proti T mu, in o tržaškem zaledju spregovorim pozneje, ko nam bo Salo bolj znana konkurenca ba. Odra in njih pritoki, je zelo obširna in se razteza nad Pru-sHGfŠlezijo, Saksonsko in Češko. Iz teh dežel so se prevažale v Hamburg z rečnimi ladjami velike množine sladkorja, industrijskih in kemičnih izdelkov, premoga in poljedelskih pridelkov; tam so tovore preložili iz rečnih na morske ladje in izvažali po vsem svetu. Koder pa ni medTTrstom in nemSkimTiuka- i plovSh rek in kanalov, so izmed L istem m Baltiškega | vrstne železniške proge z nizki r^ralinh'u^vorih ^ed raspravlja o velikem gospodarskem pomenu_ porican Trust-om (Harimann) so prevzeli promet na onih črtan, kjer so gospodarili pred vojno. Danes pa ima Nemčija Ut laatno močno mornarico, posebno praktične in prostorne tovorne ladje (cargo-boats), in tr^je po vseh morjih. Razpad Avstro-Ogrske ▼ nasledstvene države je za Trst neugoden, ker njegovo zaledje ne tvori več ene politične oblasti, in zato tudi nasledstvene drtave skušajo napeijafti tok svoje trgovine proti onim pristaniščem, ki so bližja, dosegljiva s večjo enostavnostjo in s manjšimi troški. Tako je treba na pr-iz Češke in Avstrije (do Dunaja sega vpliv Hamburga} do Jadrana preko ozemlja Avstrije in Jugoslavije za prvo, preko oeein-lja Jugoslavije za drugo. Prav gotovo te okolnosti ne odgovarjajo primemo potrebam prome-in da se izogne carinskim ja-in mi Severnega ter morja in med Trstom ter tiranskimi — italijanskimi jugoslovenskimi — lukami. Konkurenca Hamburga je tržažko trgovino mnogo bolj pogubna kakor vseh drugih kon-'ur^iitnih pristanišč.Hamburska Inka leži na ustju Labe 90 km od morja — na tej razdalji leži njegova hitTostna luka, za pošto in pasažirje, Cuxhaven — deli 3e v carinsko in prosto luko- rasten toga ima še eno posebno luko, takozvano industrijsko luko, v kateri so osredotočene pomorske industrije in ladjedelnice. Površina vseh teh naprav je velikanska in obsega več kakor 4.000 hektarjev. Celokupni pristaniški sestav Ham-burgai sestoji iz luk Alton a, Haii)urg in Cushaven, ki je njegova hitrostna luka (porto di veloeitk) in je bila zgrajena v še ne dosti oddaljeni dobi z neznanskimi stroški, posebno za regulacijo in poglobitev Labme struge. Na ta način je omogočen dostop v 90 km od morja oddaljeno luko tudi največjim kolosom moderne tehnike in istočasno je bila dosežena ona čudovita fuzija morske z rečno luko. Velepomembne tape procvita Hamburga-, njegovega prometa in razvoja njegove luke imajo temeljni izvor v 1. 1838-, ko je bil tudi carinsko priključen k nemškemu ozemlju. Od takrat je promet od leta do leta neverjetno rastel in sorazmerno temu neprestanemu naraščanju se ie širila tudi luka, ki je bila večkrat razširjena in na novo, opremljena z najmodernejšimi tehničnimi naprajvami. Kmalu po 1. 1888. so bili sezidani novi velikanski pomoli, zelo dolge baaikine ob Labi, posebna luka in iK>moli za trgovino petroleja in lesa; zgrajene so bile mnoge izvrstne železniške in rečne linije m kanali, ki tesno vežejo Hamburg z njegovim bogatim, velikim in zelo industrijskim zaledjem; ustanovljene so bile mogočne paroplovne družbe z neizčrpljivimi kapitali, velike ladjedelnice in druga industrijska. podjetja. S pomočjo svoje čudovite tehnične in administrativne organizacije, s pomočjo svojih najmodernejših pristani-škiJi naprav, številnih ladjedelnic in dokov, ki se nahajajo v neposredni bližini pristana, in s pomočjo gori navedenih tehničnih lastnosti je Hamburg postal ena izmed prvih luk sveta in njegov promet je pred vojsko že prekosil londonskega. Ta prva nemška luka je imela zelo mogočno trgovsko mornarico, sestavljeno iz ladij izvrstne konstrukcije, hitrih, najmodernejših in eenih, med katerimi kolosi čez 50 tisoč ton, ki so bili naj- ta, mi tarifami omogočale Hamburgu konkurirati najsevernejši jadranski lukL Torišče konkurence med Hamburgom in Trstom je bila Češka, Moravska, šlezi-ja in Galicija, toda vpliv Hamburga se je čutil do samega Dunaja. Ta ljuta borba med severnim gigantom in Trstom tudi po svetovni vojni ni prenehala Nemčija se ne straši nobenih denarnih žrtev in dela na vse kriplje, da zopet zgradi močno trgovsko mornarico, opremljeno z novimi komodnimi in zelo modernimi pamiki, da izboljša nekatere svoje luke, železnice, plovne reke in kanale. Ne stra^ šijo se žrtev, ker vedo da jim bo morje dalo največ sredstev za povzdig in prenovitev gospodarske moči ponižane Germani-je. Nemcem ni bilo težko si zopet pridobiti ona tržišča, kjer so pred voino tako zelo uspešno trgovali' Posebno se trudijo, da bi popolnoma zavladali v Baltiku in bili izključni posredovalci med deželami srednje in sever-no-iztočne Evrope. V to svrho so v Landstagu dovolili velikanske kredite za modernizacijo in spo-polnitev glavne pruske luke, Stettin, ki je najbližja Berlinu. Tako bo Stettin delal konkuren-cosamemu Hamburgu, kes/la-dje, idoč skozi Kiel-ski kanal, bodo nosile blago za Berlin preko Stettina, od koder niti železniški, niti vodni prevoz (Odra) ne bo stal toliko, kolikor ie Hamburga (Laba) .Toda kar je za Trst bolj važno in kar smatrajo Nemci za nekaj gotovega, je tendenca Nemčije zavarovati Stettinu ne samo gostodstvo nad pokra jinami ob Odri in nad delom sev. Cehoslovaške in zapadne Poljske, ampak tudi prevoz blaga iz Cehoslovaške, Avstrije in Ogrske v ruska baltiška in dru- postopanjem in tranzitnim tarifam, si je del češke in avstrijske uvozne in izvozne trgovine izbral praktičnejši izhod, Hamburg. Trst je doživel občutno reducirane odnoSaje s Češko in se je obupno boril proti Hamburgu za zopetno pridobitev češkega uvoza in izvoza. Proti tem neprilikam se je sklicala decembra 1. 1922. v Trst trgovinska italijansko-češka konferenca, na kateri se je dosegel med obema državama ugovor, po katerem bo blago namen#ano v cono ali iz cone, ki stoji pod vplivom Hamburga, podvrženo taktni tarifi, ki bo omogočala konkurirati nemškim. Uspeh tega sporazuma se je res pokazal in leta 1924. je stala Cehoslovaška na prvem mestu, kar se tiče uvoza in izvoza, med državami tržaškega zaledja. Toda kmalu je Hamburg zopet pritisnil, reje in z njo spojene produkcije svile, ki predstavljata eno izmed najvažnejših industrijskih panog v Itali ji. O tem priča tudi ofeoknoet, da je Japonska temelfito proučevat Raiijansko industrijo svile. Dočim svilo-reja na Japonskem vedno bolj naređuje, se opaža, da Italija v tem pogledu vedno bolj občuti nazadovanje. Temu neraz-veseijivemu pojavu so krive mnoge okolnosti, katere govornik podrobno navaja. Tudi gojenje murv je treba znatno po-vadigmti. Malemu kmetu je treba omogpčiti cenene kredite, katere radi svoje marljivosti in rt&ooeU v polni meri zasluži. On. Ljpazi razpravlja o zamišljenem državnem parku v Abrucih. On. D Ambroerio se obširno ukv«*a z obrtnimi šolami. Poslanec on. SaLemo razpravlja o rsarah vprašanjih, ki so važna za uspešen razvoj narodnega gospodarstva. Posebno povdarja potrebo temeljite strokovne izobrazbe v poljedelstvu in industriji. Poslanec on. Lu-doviffl-Boncon^pagni razpravlja o pogozdovanju in hvali ustanovitev gozdne milice, katere naloga je, da Čuva in pomno-žuje gozdno bo, pripravlja notranje ministrstvo pod vodstvom on. Mu*solinija in on. Suarda dve važni reformi, ki bosta imeli ne samo velik upra- JI ČJtlllU Lil g A V ^ ^ K j/ » » . » ----I ------1 • , l-i! Reichsbahn je znatno znižala ven, ampak tudi gloDok poiiu-j ' 1 gen pomen: rebrno državnega sveta in reformo pokrajin. Z reformo držarvnegpa sveta, ki bo tvorila eno najdrznejših refoiin fačistovske revolucije, bo stopila oseba predsednika vlade še bolj v ospredje. Njegov vpliv na državno upravo, ki je že sedaj zelo velik, bo postal z reformo še mnogo večji. Ta reforma bo dokončana šele če* nekaj mesecev, toda ni izključeno, da jo bo orn Mussolini omenil že v svojem govoru k proračunu ministrstva za notranje zadeve. ČssasKsffi tš&M tarife za direktni in tranzitni promet med Hamburgom in CehosloVaško in radi tega se je 1. 1925. udeležba Češke v tržaškem prometu ne malo skrčila. Ne smemo pri tem pozabiti, da se praktični Cehi skušajo kolikor mogoče posluževati svoje rečne flote. Še bo delal Hamburg Trstu skrbi in naj bodo odno-šaji med Italijo in nasledstve-nimi državami še tako prisrčni, železniški promet še tako dobro urejen in carinske procedure še tako enostavne, ne bo stalo na trdni podlagi, ker utegne biti vsako majhno nesoglasje z eno ali z drugo izmed držav, preko katerih ozemlja tečejo železnice proti severu, za Trst pogubno Najbolj na poti it. trgovski eks-panzivnosti proti severu je Jugoslavija, prvič ker vse železniške črte iz Trsta gredo preko njenega ozemlja, in drugič, ker ima morje tudi ona in hoče tok trgovine od severa proti Jugu navajati na svoje lastne luke. Za dosego tega ji ni treba drugega kakor postaviti visoke tranzitne tarife. O tem spregovorim pozneje v poglavju o konkurenci med Trstom in ja- ga obmorska mesta. V koliko se | drangfcintf lukami, posebno dal-^ • matinskimi. Trst bi rad svobod- neje dihal. Da se reši teh spon fer postane neodvisen od Jugoslavije in se bo mogel uspešneje boriti proti Hamburgu, se bo zgradila toli obetana prsdilska železnica. S tem se gotovo doseže velik uspeh. H koncu bodi Se povedano, da nemSka konkurenca ni tako vznemirljiva kakor pred vojno in se tudi ni bati, da bi mogla Nemčija popolnoma ab-sorbirati trgnvino prednje Evrope na škodo Trsta. bodo uresničile te nemške, malo preveč opitmistične nakane in v koliko bi utegnili biti od tega oškodovani interesi Trsta, je vprašanje bodočnosti. Vsekakor Hamburg nerad * odstopi tako vlogo Stettinu, z druge strani je pa malo verjetno, da bi Rusija uvažala indirektno izdelke mesto preko svojih Železnic, preko Stettina, in to še s trans-bordacijo v tem mestu. Kakor sem rekel, je torišče borbe med Hamburgom in Trstom Cehoslovaška, bogata izvo-ziteljica sladkorja, kristalnih in ind. izdelkov in najbolj napredna ter industrijska izmed vseh nasledstvenih držav. Metropola te države, Praga, je spojena potom Labe in Moldave, ob kateri leži, s Hamburgom. Čeprav je Praga zračno enako oddaljena od Hamburga in Trsta, ima RIM, 9. (Izv.) Kaltor poroča «L' Informatere doiia Stampa», pripravlja v poslednjih dneh generadni tajnik fafcstovske stranke on. Turati predpise za uvrstitev časopisja v obe kategoriji, ki sta bili določeni na poslednji seji vodstva fašistov-ske stranke. Baje bodo ti predpisi objavljeni v najkrajšem času. Jutri se sestane centralni odbor novinarskega sindikata, ki bo sklepal o uvrščenju novinarjev in o uvedbi novinarskih pokrajinskih sindikatov. a proga Rim- LJnbt) BEOGRAD, 9. (Izv.) Kralj Js podpisal ukaz, s katerim je imenovan dosedanji ljubljanski veliki župan dr. Vilko Baltić sa velikega tupana t Uticah. RIM, 9. (Izv.) Ministrstvo za javna dela sporoča, da bo nova direktna železniška proga med Rimom in Neapljem otvorjena dne 28. oktobra, pa ne dne 21. aprila, kakor so lahkomiselno poročni nekateri časopisi. Da bo nova proga lahko otvorjena dne 28. oktohra, bodo potrebni veliki napori in prisilno delo. ZasM NsMa trM Novi motorji hidreplana «Saata Maiia» BUENOS AIRES, 9. U^v.) Na «Santa Maria», De Pinedovem letalu, so bili montirani novi motorji, ki so prispeli iz Italije. Stari motorji bodo zapečateni in odposlani v Genovo, kjer bodo preizkuš&ni in poskušam. U-radne manifestacije v čast De Pinedu bodo končale v četrtek. Nato bo De Pinedo popolnoma posvetil pozornost pripravam za odhod, ki je bil določen na dan 14. marca. _ Jufiosl. državni proračun v načelu sprejet BEOGRAD, 9. (Izv.) Današnja dopoldanska seja liar. skupščine je tragala samo 40 minut. Predsednik jo je otvoril ob 10-30 ter takoj prešel na dnevni red. Ker se je finančni minister odrekel besedi, se je takoj nato vršilo načelno glasovanje o predračunu. Navzočih je bilo 260 poslancev. Za proračun so glasovali vsi poslanci vladne večine, ki so bili zbrajii razen enega (dr. Korošec) pdnoštevilno, in &o oddali 151 glasov. Opozicija ni bila zbrana v polnem številu, ker mnogo poslancev ni prisotnih v Beogradu. Proti proračunu je bilo oddanih 109 glasov. S tem je bil proračun v načelu snrejet. Na popoldanski seji je narodna skupščina prešla v podrobno debato o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun vrhovne državne uprave. Seja je trajala do 21. ure, do glasovanja pa ni prišlo. Jasflsfevgflskfl MsvsKa dvojica edpeiovala v BuliareSt BEOGRAD, 9. (Izv.) Popoldne ob 18.15 sta nemudoma odpotovala kralj in kraljica v spremstvu admirala Priče ineognito v Bukarešto. Kraijevski par o-stane v Bukarešti nekoliko dni Govori se, da bosta potem kralj in kraljica odpotovala v Francijo. Ta vest pa še ni potrjena. Potovanje se je izvršilo nenadoma. V vladnih krogih se trdi, da je odhod kraljevskega para privatnega značaja in da je v zvezi z boleznijo romunskega kralja. Danes opoldne je bil na dvoru minister za notranje zadeve Maksimovič in ob tej priliki je bil podpisan ukaz, s katerim se kraljevska oblast prenese na vlado za čas, dokler se kralj ne povrne z inozemstva. Albert Thomas, doli francoski minister vojne in municije'.»Netaktno postopanje teh ljudi je pri poslušalcih izzvalo burne proteste, tako da je morala intervenirati policija, ki je s silo odstranila izzivače. Šele potem je Albert Thomas mogel nadaljevati svoj govor. Na koncu so ga poslušalci burno pozdravljali. Thomas se odpelje jutri zjutraj v Ženevo. Zunanja ministra llemtile in PellsMe na razgovoru v Ženevi ŽENEVA, 9. (Izv.) Današnja seja Sveta Družbe narodov je bila posvečena skoraj izključno Poljski in njenim od noša jem do Nemčije. Danes popoldne se je vršil razgovor med nemškim zunanjim ministrom Strese-mannom ter med poljskim zunanjim ministrom Zalevskim, ki je bil že pripravljen za raZr-govore na sestanku med v.nam-berlainom in Stresemannom ter med Briandom in Stresemannom. Današnjemu razgovoru pripisujejo tukajšnji krogi velik pomen, ker bo utegnil imeti za posledico še večjo izolacijo Rusije, na katero tako silno deluje angleška zunanja politika. RIM, 9. (Izv.) Pred posebnim ae je vrtHo danes nadaljevanje razprave proti ta>-kcsvanlm komunističnim ku- faftvoBje Alberta Hmmm BEOGRAD, 9. (Izv.) Danes o-poldne je zunanji minister dr. Perič priredil slavnosten obed na Čast Albertu Thomasu v Jockey-klubu. Zvečer Je Albert Thomas imei predavanje na u-niverzi o temi »Mednarodna gospodarska konferenca v Žene-vi», ki se bo v kratkem vrtila. O priliki njegovega predavanja je 10 do 15 mladih ljudi, o katerih trdi policija, -da so bili komunisti, demonstriralo proti Albertu Tbocnaau in pri vsaki njegovi besedi kričalo: «Doii Ratifikacija pogodbe o Besarabiji Vtisi v Londonu LONDON, 9. (Izv.) Italijanska ratifikacija pogodbe glede Besa-rabije je bila sprejeta v londonskih krogih z velikim zadoščenjem in se jo smatra za prvovrsten mednaroden političen dogodek. Opozarja se, da je ta ratifikacija dala pogodbi šele veljavo, katere prej ni imela. V sle d ratifikacije bo Romunija lahko zahtevala od Družbe narodov, da bo smatrala Rusijo kot na-padalca v slučaju, ako bi ista hotela zasesti Besarabijo. Ratifikacija pogodbe pridobiva na pomenu tudi radi tega, ker se je sovjetska politika v poslednjem času na vse pretege trudilai, da bi izolirala Romunijo od Italije in od balkanskih držav, posebno pa od Jugoslavije. Z včerajšnjo ratifikacijo pogodbe je izginila ne ne- varnost izolacije Romunije, ampak sedaj lahko Romunija gotovo računa tudi na italijansko mornarico, ako bi v slučaju e-ventuelnega za.pretja morpklh ožin s strani Turčije, proti slednji nastopila. Velik uspeh angleškega lisla LONDON, 9. (Izv. juist «Daily Mail», ki je včeraj povišal število svojih strani na 20, je isšol včeraj v skoro dva milijona izvodih. List pripisuje v uvodnem članku ta uspeh tehnični preuredbi tiskarne in prostorov. «Daily Mail» je s tem prekosil naklado vseh ostalih angleških Časopisov in je dosegel svetovni rekord. K temu uspehu so čestitali listu tudi razni zunanji listi in dostojanstveniki, med katerimi je tudi on. Mussolini. ____ Sovjetska diploma tinja NEW-YORK, 9. (Izv.) Gospa Kolontaj, ki predstavlja rusko vlado v Meksiki, bo kmalu zapustila svoje mesto. Kot vzrok svojega odhoda navaja zdravstvene razloge, ker ji nadmorska višina mesta Meksike ne prija. Po drugih glasovih pa bo sovjetska poslanica baje odpoklicana radi tega, ker se ji je popolnoma ponesrečila njena naloga.__ Potresno katastrofa TOKIJO, 9. Natančnejše in podrobnejše vesti o Številu človečkih žrtev, ki jih je zahtevala potresna katastrofa na Japonskem, niso že znane, kajti zveze z notranjimi pokrajinami države so Še zmerom pretrgane. Največ človeških žrtev je bild n. t; V Trsta, dne 10. marca 1927. pri požarih In v hišah, ki so se podrle. Listi objavljajo poročila o katastrofi v Tangu ter opisujejo obupni položaj prebivalstva, ki znofu sedaj živeti pod mi] i m nebom. Ljudje so ob prvih potresnih sunkih pograbili kar Jim |e prišlo pod roke ter po-l>egnili na prosto, kjer je pa div-f*l hud snežni metež. V hudem mrazu so predvsem trpele ženske in otroci. V mnogih krajih se že pojavlja lakota, ker so železniške proge pokvarjene in ni mogoče pošiljati živil. Pretresljive podrobnosti TOKIJO, 9. V Iwataki je osemdeset oseb mrtvih ali ranjenih, 200 hiš se je zrušilo. V Išikavi 54 mrtvih in ranjenih ter 6 hiš porušenih. V Išebi 20 Človeških žrtev. V I m adi 60 mrtvili, zgorelo pa je 80 hiš. Več drugih, manjših vasi je zgorelo, število človeških žrtev pa ni znano. 0-grornne množice beguncev beže iz opustošenih krajev vzdolž železniških prog. Tokijo in Jokchama nista u-trpela posebne škode, čeprav je prebivalstvo prestalo mnogo strahu radi neprestanih potresnih sunkov, ki pa niso bili preveč močni. V pokrajini Osaka je več tisoč oseb brez strehe in morajo zmrzovati v snegu. Kakor se je zgodilo 1. 1923. v Jokohami, tako je tudi sedaj v Osaki in v Kobe po potresu na suhem nastal še hud potres na morju. Mnogo parnikov, ladij in na stotine čolnov se je potopilo. Najbolj je trpel okraj Mine j ama. kjer je baje ogromno številno človeških žrtev in so se vse hiše porušile. Iz ruševin pa se dvigajo črni stebri dima. V Kumihami so. hiše večinoma porušene. Ljudje so si za silo napravili iz odej nekakšne Šotore v bližini obali. Sneg na-letava in mraz je precej hud. Tudi v mestu Tootorv so izbruhnili požari. Potresni sunki so pričeli v nedeljo ob 6.30 zvečer ter so se v presledkih ponavljali do 10. ure naslednjega dne. viti svoja načela v veliki meri in [ proslavi je posvetil — kar Je pač v tako obsežnem okvirja, kakor povsem umljivo — vojaški »troje nacijonaina držav«, katere kovni tisk. Glavni vojaški organ soustanovitelj In najvišji pred- «Kra«Qai* Zvjezda« je označil po-stavnik je sedaj postal. Slovak » 111011 tega Jui>ll*ja ob€nem DNEVNE VESTI po rojstTO, * SSL mm M(B!iI Ml B Mira brazbi je Masaryk združil tudi Čehoslovaški narod. «Reforma» pravi, da vidi na rod v predsedniku Masaryku vzor človeka, nositelja in apostola visokih moralnih načel, ki ga obstoja. Bližnja tri leta — piše «Krasnaja Zvjezda» — so odločilna javno mnenje v zvezi ruskih sovjetskih republik je po veliki večini prepričano, da bo vojna izbruhnila v najkrajšem času. V teh freh letih — nadaljuje «Krasnaja ki so Aosegli znižanje ali pa oprostitev radi toče Poročali in obveščali smo te- gramov, narastlo je za 3277 članov. Po teh poročilih so aledile volitve odbora. Za predsednika, je bil izvoljen g. Anton Roich. Odborniki so- inž. Anton Andrian, g. Alojz Fabiani, inž. Nikolaj Mer-lin, g. Vincenc Bratos, g. Paul kom. lanskega leta naše ljud- **igo, cav. dr. Peter de Resetar, g edina zamorejo voditi zdrav in I Zvjezda» — moramo delati nato, krepak: narod. Ves svet zavida čehoskrvaški republiki njenega predsednika. Katoliški «Čech» naglasa, da je Masaryk v resnici človek dela, ki mu ni samo dnevna potreba, marveč mu je tudi v ve selje. Ta lastnost ga je krasila že tedaj, ko je bil v mlađih letih ; krasi ga tudi sedaj, ko je že v patrijarh al ični starosti. Ma-saryk je sistematičen delavec, kajti vsako stvar že prej dobro premisli in pretehta. Predsednik republike bi lahko vsakemu državljanu služil za vzor in za vzgled. Naeijonalistični «Češke Slo.vo» proslavlja Masaryka kot državnika in vzgojevalca. Narod si mora šteti v srečo, da ima za voditelja tako vzornega Človeka. da bo naše številno prebivalstvo v slučaju vojne čini bolj poučeno in organizirano, zlasti s tehnične strani. Vojna pripravljenost vojske mora doseči najvišjo stopnjo. Izkustva, pridobljena tekom zadnjih vojaških manevrov v jeseni, je treba temeljito izkoristiti. V ta namen moramo začeti pri četi in iti do bataljona in polka; vse bojne sile, bodisi na kopnem, na morju ali v zraku, morajo »kupno sodelovati za dosego istega cilja. -Treba je ustanoviti močne štabe in potem natanko izpolniti njihova stvo, nag napravi prošnje za odpis davka radi vremenskih nezgod, posebno radi toče. Prošnje so bile rešene in okrajne davkarije so poslale davčnim iztir- Vincenc Schemanek, g. Fortunat Stradeila, g. Anton Tomsich in grof Rudolf Viscovich. Za namestnike so izvoljeni: g. Rudolf Bek ar, g. Maksimiljan de Ban, rag. Friderik Pauli in Hamer Vincenc. jevalnicam in p- občinskim u- Pregledovalci računov so: g. Josip radom seznui - onih posestnikov, katerim se je ugodila njihova prošnja. Seznami so bili na županstvih objavljeni, toda večina se ni zato zanimala in ni pogledala, ako in koliko davka jim je bilo odpisanega. Tudi pri davčnih izterjevalmcah se je le redko kdo prijavil, da bi za- Illicher, g. Viljem de Grancich, g. Henrik MoJini, inž. Atilio Pizzetti, g. Josip Simonis in inž. Vito de Ubaldini. Administrativna komisija skrbstvenega sklada «Anton Roich» je sestavljena iz gg.: Simon Jernei-cich, Nikolaj prof. Ravali-co, dr. Simon Pasini iii Ivan Vidulich. Novoizvoljeni odbor je odposlal povelja pa ne samo na papirju, hteval vrnitev zemljiškega dav- zahvalne in vdanostne brzojavke Ob 10-letnici rdeče vojske mora biti vse to doseženo. To je prva naloga rdeče vojsko. Druga naloga je, da se doseže redna organi zacija več milijonske rezerve. — «Krasnaja Zvjezđa» predlaga v ta namen militarizacijo visokih ka. Tekom štirih tednov bodo morale davčne izterjevalnice vrniti ta d ep ar državi, zato naj se vsak. naš kmet, oškodovan radi toče in ki je napravil prijavo, prijavi pravočasno prošnjo pri Nj. V. kralju in Nj. E. načelniku vlade. V SLOVO! «Narodni Osvobozenl», glasilo vni častniki pokazati večje zani- £a ^ ieto jgog v toliki meri v čehoslovaških legijonarjev, pro- | manie ^ vojne stvari. | kolikor mu ^ je davkajPija ^ pisala*. _ Sindikalni davek Zakon o sindikatih od 3. aprila 1926, št. 563 uvaja poseben sindikalni davek. Tozadevne določbe slavlja Masaryka kot legijonar-ja. Pravi, da bi se priznanje Ma-saryka kot politika, državnika in predsednika izvršilo na najlepši način, ko bi bil Masaryk, na srečo republike, letos spet izvoljen za predsednika. Tretja naloga rdeče vojske obstoji po mnenju vodilnih vojaških faktorjev v povzdigu vojno-tehmčne sile armade; to se da doseči z upeljavo najbolj dovršenega orožja in z izkoriščanjem vseh najnovejših iznajdb, ki jih je mogoče uporabiti 'v vojne na- Tagblatt» izraža svoje spošto- I ™nemju sovjetskih vojaških stro- Nemci, piše list, ki so zmerom proglasu mobilizacije, mora biti izkazovali spoštovanje do dr- SVOvjetska Rusija kos nalogi, da žavnega poglavarja, se bodo se- istočasno mobilizira tudi svojo daj spominjali predsednika s še | industrijo. Masarykovo slavje v Pragi Praga, 7. marca. Praga preživlja danes velik dan. Veliki učenjak-filozof in politik T. G. \lasaryk praznuje svoj 77. rojstni dan. A bolj kot Masaryk sani, praznuje to pomembno obletnico ves čehoslo-vaški narod, ki je velikemu možu hvaležen za ogromno delo, ki ga je izvršil za domovino. Masaryk je narodni junak: o svobodil je čehoslova&ki narod, rešil ga je tristoletnega rob-stva; a Masarvk je tudi velik politik in voditelj: pod njegovim spretnim vodstvom se je Čeho-slovaška kmalu izkopala iz povojnih zmed in težav ter je sedaj ena izmed najbolj urejenih držav v Evropi. Zato se je današnji dan izpre-menil v vseh čehoslovaških krajih v veliko narodno slavje. In to predvsem v Pragi, ki je vsa odeta v praznično obleko. Na vseh državnih in privatnih poslopjih vise zastave? Zjutraj so se vršili na raznih krajih slavnostni matineji, za. zvečer pa so napovedane razne slavnostne predstave. Povsod po cestah živahno vrvenje, zvoki raznih vojaških in drugih godb udarjajo na uho in to mnogo pripomore k ustvarjanju še bolj prazničnega razpoloženja, ki ga človek lahko čita ljudem z lic. Posebno pozornost vzbujajo okusno urejena izložbena akna knjigarn, kjer so okoli Masarykove slike razstavljena vsa njegova dela. Ves praški tisk proslavlja današnji dan z dolgimi članki o Masarykovem življenju, delovanju in nehanju. «Narod ni Listy», glasilo naci-jonalnih demokratov, pišejo, da je Masarvk poznan in Si>oštovan tudi v inozemstvu; ves kulturni in politični svet se bo spomnil Masarykovega rojstnega dne. Predvsem pa se Masaryka spominja čehoslovaški narod, ki zna ceniti njegovo veliko delo. V ljubezni do naroda in države čuti ves narod eno s predsednikom, kajti vse Masarykove korake in vsa njegova dela mu diktira njegova velika ljHibezen do domovine. List želi, naj bi Masaryk še dolgo vodil čehoslovaški narod ter naj bi se zdrav in okrepčan povrnil s svojega potovanja na jug. Republikanski «Venkov» opozarja na zgodovinsko pomembnost prvega predsednika in na njegovo plodonosno delovanje. Posebna dobrohotnost usode je filozofu in političnemu mislecu dodelila, da je zamogel uvelia- bolj prisrčnimi čustvi, ker se je v preteklem letu izpolnil drugi del Masarykovega programa: nemški zastopniki so vstopili v čehoslovaško vlado kot ministri. Predsednik Masaryk je, kakor vedno, duševno in telesno SABINI SANCIKOVI Pišejo nam: Pomlad je tu. Narava se vzbuja in si nadeva cvetlično pomladno šol ter ojačenje in razmah civilne- davčni izterjevalnici in naj za- obleko. Trobentice in vijolice vzdi-ga letalstva; končno morajo rezer- hteva vrnitev zemljiškega dav- gujejo svoje zaspane glavice, da v , . " " jih ogreje pomladno solnce. Vse drhti ob probujajoči naravi... Ti Sabina pa odhajaš tja, kjer ni bolečin, ne trpljenja in ne krivice. Prerano se je odprl Tvoj grob — še prerano, ker premalo pomladi je dočakalo Tvoje dobro srce v krogu svojih dragih, ki si jim bila voditeljica in tovarišica obenem. Kot zvesta in prva članica dramatičnega krožka si delovala z vsemi svojimi močmi in znanjem za njegov razvoj in uspeh. Še so nam v spominu Tvoji izklesani nastopi na domačei* odru, rt% katerih si podala vse svoje duševne zmožnosti in znala prikleniti k igri vse gledalce, ki so polnili domačo dvorano. Lepi so nam ti spomini in ohranili jih bomo, ker Tvoj duh bo vedno plaval in čuval nad nami. Zapuščaš svojo žalostno mater v neizmerni bolesti, svoje brate in sestro, zapuščaš nas, ki smo Te ljubili, zapuščaš to solzno dolino, ki si jo ljubila, da se preseliš h vsebuje čl. 5. imenovanega zakona. Tudi nemško glasilo «Pra#er mene. Razvoj vojne tehnike je po Te določbe predpisujejo sledeče: Velik uspeh ženskega pokreta ▼ Romuniji Žensko gibanje v Romuniji je je doseglo te dni lep uspeh. Držav, tajnik v finančnem ministrstvu Mainolescu je izdelal načrt, po katerem bo ženskam dovoljen čil; vsakdo,-ki je prišel v njego- vstop v državne upravne službe; _____^________________w vo bližino, je to z zadoščenjem med drugim so v načrtu tudi na- zi s skupnimi delovnimi pogodba- krilaticam — Tvojeanu očetu v . . . ' . J I nnrtnno maeto lr t nh nnrtft ft(Y)MA _i «_ • • • i i > . ... . trocnn uoamii»m Postavno priznani sindikati imajo pravico naložiti vsem delodajalcema, delavcem, obrtnikom in profe-si j oni s tom, katere predstavljajo, bodisi da so vpisani v sindikat ali ne. leten davek, ki ne sme presegati za delodajalce zneska ene dnine za vsakega zaposlenega delavca, a pri delavcih, obrtnikih in profeeijonistih ne dohodka od enodnevnega dela. Vsaj deseti del teh dohodkov mora sindikat vsako leto deti na stran kot prispevek za poseben sklad, ki bo služil kot jamščina za izpolnitev obvez, katere prevzamejo sindikati v zve- l»Vikr» nffA+A,rii i« I vedena mesta, ki jih bodo »me*e r^rZ S ; 1 etl }e\a%hl zavzemati ženske. Udejstvovale mu ta sreča ostala zvesta tudi v se bodo lahko na prosvetnem, so drugri dobi njegovega predsed- cijalnem in zdravstvenem polju, stva., ki se bo pričela po njegovi I t™ h i v Hm^h uradih bodo smele zopetni izvolitvi v maju. Drobne vesti Angleška zoološka ekspedicija v Vzhodno Afriko. Lansko jesen je prof. H. Cott, dodeljen zoološkemu oddelku na univerzi v Cambridge-u, odrinil s posebno ekspedicijo v Vzhodno Afriko, da preišče ozemlje ob spodnjem toku reke Zambezi. To ozemlje, ki spada k Portugalski, je zelo močvirnato, večinoma nepristopno in je pravcati raj raznovrstnih povodnih žuželk, roparskih ptic in drugih povodnih živali. Prof. Cott se bo mudil na tej do sedaj malo znani afriški zemlji delj časa in bo brezdvomno zbral dragoceno zbirko kač, žab, kuščarjev itd., kajti mož velja za izbornega lovca, ki se je že izkazal tekom ekspedicije ob bregovih južnoameriškega ve-letoka Amazonas. Prof. Cott je specijelno proučeval, kako je treba loviti kače in druge plazilce. Na Maderi je svoj Čas polovil mnogo raznovrstnih guščarjev, pri čemer je moral pokazati vso svojo lovsko spretnost, kajti te živali so nenavadno gibčne in nekatere celo zelo nevarne. Tudi lov na kače je zelo težaven, ker nikakor ni lahko ujeti živali popolnoma nepoškodovane in ranjena kača v jetništvu navadno kmalu pogine. Zlasti pri lovu na strupene kače je treba posebne odločnosti in spretnosti, ker majhna neprevidnost ali nerodnost stane lovca prav lahko življenje. Predno je odrinil iz Londona, je prof. Cott dobil posebna navodila, kako naj se ravna pri tem lovu. Puškinov spomenik. Kakor poročajo iz Leningrada, je bila povodom 90. obletnice Puškinove smrti prirejena na pobudo ruske akademije znanosti razstava načrtov za Puškinov spomenik, ki ga bodo postavili na mesto, kjer je veliki ruski pesnik v dvoboju tragično končal svoje življenje. Razstavljenih je bilo 19 načrtov, od katerih je bilo pet odlikovanih z nagrado. Prvo nagrado je dobil arhitekt Romanov. 9-letnica rdeče vojske. - Ruske vojne pripravo Vojna mrzlica ki se je polastila širših slojev ruskega prebivalstva po zadnjem govoru voditelja komunističnega gibanja o sedanjem političnem položaju v Evropi, je dala sovjetskim merodaj-nim faktorjem povod, da so posebno poudarili proslavo devetlet-nice obstoja rdeče vojske, četudi slavnosti. ki so se vršile ob tej priliki, niso bile veličastnejSe nego v minulih letih. Deveta obletnica rdeče vojske je bila proslavljena s sejami vojaških krogov, z javnimi zborovanji, z otvarjanjem številnih »Društev za obrambo do-movine» v raznih krajih sovjeteke Rusije, z mnogimi članki v časopisih itd. Naivečjo pozornost tej Tudi v drugih uradih bodo smele biti nameščene, le na vodilna mesta ne bodo mogle priti. Čeprav vodilni činitelji ženskega gibanja ne soglašajo popolnoma z Maino-lescuvim načrtom, zlasti glede pravkar omenjene omejitve, je vendar načrt vzbudil med njimi veliko zadovoljstvo. Če piide Asnertkamec v Pasle Frederick Almy je znamenit živinorejec v Rattlesnake v Arizoni (Zedinjene države), poleg: tega je pa tudi zelo bogat. Za«-hotelo se mu je izpremembe in zabave in napotil se je z dobro zlIoženo listnico v Pariz, zabavat se. Žene njegovih prijateljev v domačem kraju so ga naprosile, naj jim prinese s seboj vsaki eno moderno obleko, izdelano po zadnjem pariškem kroju. Ko je Almy letal v Parizu od trgovine do trgovine, da nakupi naprošene obleke, se je zagledal v neki trgovini v brhko prodajalko. Ugajala mu je, prihajal je večkrat, vedno je kupil kako žensko obleko, dokler se nista zaročila in poročila vse v treh tednih. Gospodična Dibble je postaia tako kaj- črez noč žena večkratnega milijonarja in se v svoji najivnosti že veseli, kako bo molzla moževe črede in kako bo opravljala gospodinjske posle na velikanski farmi v Rattlesnake. Iz modne trgovine v amerikanski hlev je korale, ki bi ga rada napravila marsikatera Parižanka in recimo tudi Tržačanka. Zlato na Švedskem V severnem delu Švedske, v tako zvanem Norrlandu, leži pokrajina Westerbotten. Tu pa tam močvirje, slabi, nerodovitni travniki, z mahom zarasla tla in gozdovi. V taki okolici je samevalo mestece Skelleftea. V njegovi bližini so našli sedaj zlato vsebujoče kovine. Vse pokrajine se je polastila mrzlica, domačim in tujci prihajajo trumoma v mesto Skelleftea, ki je postalo nenadoma cilj stoterim revežem. ki bi se radi dokopali do bogastva in kakor oni mislijo tudi do sreče. Svet, na katerem se dobe zlato vsebujoče kovine, je zelo raz se ž en in se vleče od mesta več kilometrov proti severu in zapadu. Raziskovalci in učenjaki so mnenja, da ae naha^ ja tu na tem mestu najbogatejša zlata žila v Evropi, ki saoetaja za pravljičnim krajem Kloodj-ke le v tem, da se nahaja: zlato v kovinh v globokih pinrtch zemlje in ne v celili keptb na povrSini zemlje. mi, ki jih sklenejo. Ta sklad se bo upravljal po določbah, ki jih vsebuje pravilnik. Podjetja morajo naznaniti sindikatom, ki jih predstavljajo, najkasneje do 31. marca vsakega leta število svojih nameščencev. Kdor bi opustil to napoved, jo izvršil napačno ali nepopolno, bo kaznovan z globo do 2000 lir. Za iztirjevanje sindikalnega davka veljajo isti predpisi kot za iztirjevanje občinskih davkov. Del, ki odpada na delavce, se zadrži od njihovih plač ter se plača blagajni sindikata. Letos se bodo začele te določbe izvajati in objavljen je bil že dekret o nakladanju sindikalnega davka. Dekret je zelo obširen in bomo o njem še poročali. Za danes se moramo omejiti le na one določbe, ki so v tem hipu najvažnejše, t, j. one, katere se tičejo napovedi s strani podjetij. — Do 25. marca in 15. jul. morajo naznaniti delodajalci sindikatu, v čigar področju se podjetje nahaja in kateri jih predstavlja, število delavcev oz. nameščencev, ki so jih imeli v službi 1. januarja in 1. julija 1. 1927. V napovedi je treba posebej navesti delavce, delovodje, uradnike, ženske in mladeniče nad 18. letom starosti. Število voditeljev podjetja in uradnikov s pravico podpisa se mora posebej napovedati, t. j. ne z isto napovedjo kakor uradnike in delavce. Istotako se morajo posebej naznaniti sindikatu uradniki, ki so v službi na podlagi zakona o zasebnih uradnikih in katerih mesečna plača presega znesek 800 lir. Kakor rečeno, bomo o tem še poročali. Opozarjamo pa podjetnike, da se že sedaj pripravijo za to napoved, ker je rok le do 25. marca. Tem pedpisom so podvrženi vsi podjetniki, bodisi da so se vpisali v sindikat svoje panoge, industrije ali obrti ali ne. Po zakonu predstavlja namreč vsak prizn. sindikat vse pripadnike dotičnega stanu in ne samo tistih, ki so vpisani. Vsi pripadniki dotičnega stanu imajo torej enake dolžnosti napram sindikatom. Opozarjamo še posebej na te predpise, da ne bo ta ali oni napačno tolmačil zakona o sindikatih, če5 on se ni vpisal in zato tudi ne bo plačal sindikalnega davka. _ OMnl zbor druitvo državnih DpoHojeBcet Dne 6. marca se je vršil v dvorani Tartini občni zbor društva državnih upokojencev. Predsedoval mu je g. Anton Roich. Pred otvoritvijo zasedanja so se vsi na-vzočni na poziv predsednika spomnili umrlih članov. Nato je bil prečitan zapisnik zadnjega občnega zbora. Za čitanjem je bilo podano poročilo o delovanju društva v preteklem letu, iz katerega posnemamo, da je društvo bilo zelo delavno in pripravilo za upokojence veliko olajšav. Za Hktorsko poeojllo je društvo podpisalo 4000 lir. Aktiva društva znaša danes 87.000 lir, kar znači prirastek 42252 lir; društvo je Imelo 30 sej, odposlalo 1060 pisem in 130 tele- večno vsemirje. Ob Tvojem prerano odprtem grobu se Ti klanjajo člani Dramatičnega krožka. Mirno spavaj v rahli domači zemljici. — Ernest Žerjal. Ob težki izgubi prerano ui. -le članice pok. Sabine Sancinove izrekamo tem potom užaloščeni družini naše sožalje. — Dramatični krožek. — Radi prerane smrti sestre našega odbornika pok. Sabine San-cin izreka tem potom potrti družini Sancinovi in g. Benjamina S. k. «Concordia» svoje sočutno sožalje. _ KDO VE KAJ? Pišejo nam: Dne 28. februarja zvečer je odšel iz Radohove vasi pri Št. Petru na Krasu Mranc Kovačič star 15 let, krepak, visok, zdrave zunanjosti, v smeri Razdrto - Senožeče proti Sežani. Kdor ve za njegovo bivališče, naj naznani očetu Francu Kovačič, Radoccova 9, posta S. Pietro del Carso, ali naj sporoči najbližji orožniški postaji, da pošljejo dečka domov. Iz tržaškega življenja Nevaren padec otroka Ko se je branjevka Marija Zen-naro, stanujoča v ul. Cancellieri št. 25, sinoči okoli 20. ure vrnila z dela domov, je na^la svojega 7-letnega sina Libera napol nezavestnega v kuhinji; dečko je bil ranjen na glavi in poškodba je bila očividno huda, kajti siromak ni mogel govoriti; niti ni znal povedati, kaj se mu je zgodilo. Najbrž pa je fantič, ki je bil popoldne sam doma, padel pri igri ter se poškodoval. Mati g-a je prenesla v bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima ubožec počeno kost na čelu in pretresene možgane. Zato je mali ponesrečenec moral ostati v bolnišnici in se bo moral zdraviti, ako ne bo hujšega, najmanj 3—4 tedne. Iz dežja pod kap 54-letna Ida Degrassi, stanujoča v ul. Genova št. 15, se je včeraj popoldne, ko je šla pri obokih Chiozza preko ulice Carducci, hotela umakniti nekemu avtomobilu, ki ji je nenadoma prestrigel pot; s tem namenom je stopila, ne da bi se ozrla, korak nazaj, a pri tem je prišla z desno nogo pod kolo neke kočije, ki je baš v istem tre-notku privozila tam mimo in je ženska ni zapazila. Kolo je De-grassijevo tako hudo zadelo, da ji je zlomilo nogo v Členku. Nesrečna ženska je dobila prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z isto kočijo; nato je bila na lastno željo prepuščena domači oskrbi. ladjedelnici v Tržiču, padlo z visokega odra v oko par ostrih jekl. opilkov. Olivo je bil sprejet v oko-lističu i oddelek in se bo moral zdraviti kake tri tedne. Kako je kmetica prišla ob jerbas jajc. Kmetica Marija Manzin iz Di-gnana je prišla predvčerajšnjim v naše mesto, da bi prodala jerbaa jajc in nekaj zelenjave. Ko je stopila s parnika, je naprosila nekega mladeniča, da bi ji proti primernemu plačilu ponese/ jorbas k neki branjevki v ulici F. Venezian, ki je bila naročila blago; ženska je namreč imela neki nujen opravek in zato ni sama utegnila iti tja. Mladenič se je odpravil z jerba-Bom k branjevki, a medpotoiua jo srečal nekega brez dvoma slabega prijatelja, ki ga je kma'u pregovoril, da je prodal jajca in zelenjavo z jerbasom vred na svoj račun. Prijatelja sta sta izvršila »kupčijo«, pri kateri sta zaslužila 1H0 lir, s posredovanjem neke Ane Moz-zan, stanujoče v ul. Capitelli št. 7; nato sta si razdelila izkupičeJi. Toda kmalu potem so policijski organi, katerim je Manzinova javila dogodek, izsledil? iznajdljiva ptička, ki sta Anton Tom buhu- in Ignacij Lo Re, oba stanujoča v ljudskem prenočišču v ul. G. (iozzi, ter ju odvedli v zapor. Pozneje je bila aretirana tudi Mozzano\a. Tržaško sodišče Sleparije. Ivana R.. vdova K.. Tržačanka, rojena 1. 1874 v Trstu, je obtožena, da je osleparila Virginijo V. /a. svoto 1000 lir, ki jo je zadnja posodila obtoženki 17. in 21. aprila 1920. proti menicam, ki so bil« zajamčene od hipoteke, ki niso bile njene. V močnejše jamstvo je pustila pri V. srebrnega jedilnega orodja v vrednosti 1000 lir. Vrhu tega je dne 5. oktobra prišla k V. proseč jo, da ji po**odi zastavljeno jedilno orodje, ki ga je obljubila prinesti nazaj še isti večer. Ni ga prinesla. Obtožena je tudi, da si je prilastila par nogavic v vrednosti 30 lir, ki jih je dobila v prodajo. Obtoženka pravi, da je imela najboljši namen vrniti svoto, a je kmalu nato, oi>olela iu sicer prav tisti večer, ko je imela vrniti zastavljeno jedilno orodje. Tisti krat je tudi vzela imenovane nog&vite. Ko bi ne bilo bolezni, bi obtoženka vso svar uredila poštenim potom. Oškoclovanka Virginija V. potrjuje obtožnico v opisanem smislu. Naznanila je stvar, kor se je čutila osleparjena. Jedilno orodje je v sodnem nadzorstvu. Obtoženka pove, da je vsega 24 srebrnih žlic in 27 kosov drugega jedilnega orodja. Ona ne zahteva sodnega postopanja proti obtoženki, pač pa prosi, da se ji pusti v zastavo svojega imetja imenovano jedilno orodje. Predsednik: Obtoženka! Ste pripravljeni pustiti jedilno orodje oškodovanki v zastavo4/ Obtoženka: Da! Državni pravdnik zahteva za ob-toženko, ki je že večkrat pred kaznovana, 7 mesecev ječe in vrnitev škode. Brani odv. dr. Josip Giannini, ki pravi, da sleparija sploh ni bila mogoča v smislu obtožnice, kajti V. je imela vso možnost, i.la se prepriča o stanju hipotek potom javno knjige — zemljiškega katastra. Zato manjka v tej si pariji glavna stvar — praktično sredstvo za izvedb^♦slep«rije, ki je |»ri?!a do veljave le radi prevelike dobre vere oškodovanke. Posojilo na menice ima samo te kot jamstvo. Bran i te Pj zahteva oprostitev ob-toženke. Sodišče je i.aio razglasilo razsodbo, glasom katere se Ivana R. oprošča obtožbo, ker zgrešeno dejanje ne tvori zločina. Sinoči je priSel iskat pomoči ▼ mestno bolnišnico 49-letni težak Alojzij Olivo iz Bagllana pri Trii ču; Imel je hudo poškodovano desno oko. Moft je povedal, da mu je x>red nor dnemi. ko ie delal 7 TEHN. VODSTVO NOGOMETA IN S. S. - (Uradno.) Odobrene tekme: Sv. Iv in - Jadran 2:1; Kocol - Val 2:0 . Priljubljen je bil med tovariši in tovariš i o ami, kar so dokazali na dan pogreba, ki se je vršil dne 7. t. m. iz hiše žalosti na domače pookpaiišče. Udeležili so se ga po večini vsi člani in članice našega kakor tudi bratskega društva Iz Žabč. Vsem se na tem me-t-'.u prisrčno zahvaljujemo, prizadeti družini pa izrekamo iskreno sožalje. — Dne 17. t ni. se otvori v naši iulekai*ni m lekarn ko-sirarski tečaj, ki bo trajal do 28. aprila. Ta tečaj je jako poirebem in koristen, ker primanjkuje povsod dobrih mlekarjev. i^iglasilo se je iz naše vasi ie več mladeniče v k temu tečaju, kar je znamenje, da je pri nas dosti zanimanja za mlekarsko obrt. \i tržEsk8_pokrs!lRg ZAGORJE NA KRASU Ze v nedeljo je bilo sporočeno v «Edinosti», da se je vršila na pu stao nedeljo predstava, ki bi bila nekak odsev prejšnjih naših pred-pustnih veselic. Na sporedu sta bili dve deklamaciji v italijanskem jeziku, in sicer Prešernov «Dove» •Kam?) in od Petrarce «Alla Pri-inavera», dalje burko aMutast muzikant" in «Bucek v strahu«, pred katerima je dal g. Ivan Marinčič kratko pojasnilo o njih vsebini v italijanskem jeziku. . Deklamiral je g. Ivan Marinčic, ki precej dobro obvlada i zg o v ar javo, toda pogrešal sem na njem vse drugo, kar bi napravilo deklamacijo tako, kot mora biti. V glasu pretih, geste — kolikor jih je bilo — preboječe. Na tak način ni moglo priti do veljave čustvo, ki bi le moralo izražati v besedi, mimiki in gesti. Za dek lamacijami «Mutast mu-zikantv. Igralci po večini prvič ali drugič na odru. Z ozirom na to. lahko rečem, da so se izvrstno obnesli. Najboljša sta bila in sijajno odigrala svoji vlogi služkinja Katrica in pa Tone Lisica. Slednji je bil še nekoliko pretem-peramenten, kar ga je za spoznanje kazilo. Tomaž Lešnik in njegova žena Mara sta bila v gotovih momentih nekoliko premedla, poznalo se jima je, da nastopata prvič in da nista vajena odra, vendar v glavnem dobra. Ozebek v začetku slab, počnejo sigumejši in z bolj naravnimi gestami. Igra skozi in skozi napeta, konec se je posrečil imenitno, tako da si boljšega skoraj ne moremo misliti. Sledila je druga četa mlajših z «Buckom v strahu*. Najboljši je bil postopač in — ako bi rabil manj gest — Bucefc. Buci je mikalo vaje, mimika slaba. Nevšec-no se sliši pri njej ponavljanje o «pehtranovih Strukljih, ki da se ne smejo ponesrečiti*. Izgleda kot nekak pretiran in nenaraven humor, ki ji ne gre od srca. Punčič dober, le prepočasen nekoliko. Uradnik Marinšek napram grofici boječ in premalo kavalirski, dober pa v prepiru z Buckom. Pri občinstvu je zbudila igra obilo smeha, ni pa v izpeljavi dosegala prve. Reklam« za veselico ni bilo nič, vendar občinstva nabasano polna dvorana. To je znak časa; na celi Pivki ni nobenih kulturnih prireditev in kjor je vsaj nekaj, tja pribiti vse. Spisal sem to kritiko, da vzbudi in obdrži v mladini veselje do odra in ker je igrala najmlajša skupina. Nekateri od teh so se že prej izkazali pri bolj hvaležnih vloer&h, večina je pa sedaj prvič igrala. Od teh jih je nekaj, ki so pokazali izvrsten talent in bi bilo res škoda, da ne bi segali naprej po boljših vsebinsko bogatejših igrah. Pa še nekaj! Zagorci se lahko pobahajo! Imajo dve skupini igralcev, ki se ne strašijo vsakogar. Videl sem podeželske odre širom Julijske Kiajine, toda z neka: izjemami, trdim, da se povscd slabše igra, ko v Zagorju. Bil sem že priča tolikim mučnim priborom na raznih odrih, kar se v Zagorju tudi pri začetnikih ni nikoli v sodilo. Priporočal bi jim, da naštu-dirajo kaj boljeega, kar bi odgovarjalo obsegu odra, ki je v resnici nekoliko premajhen. — J. V. SEHOŽEČ2 Te dni se poslavlja od tu naš sodnik g. dr. Bogataj, ki je premeščen v Atessandrijo. — Gosp. sodnik je bil v svojem sodnem okraju zelo priljubljen in prebivalstvo ga bo jako težko pogrešalo, ker je vsakomur ustregel, če je le bilo v njegovi moči. Njemu in g.e soprogi želimo obilo sreče na novem mestu! na, namreč lastnost upoštevanja in prodiranja domačega. Ugotavlja tudi, , da mnogotero delo nemfikih avtorjev, ki je bilo neštetokrat u- mo naroČili le toliko, koHkor predvidevamo, da lih lahko oddamo. Predznambe in naročila je poslati na naslov: prizorjeno, ni nič slabše kot to in ono delo naših mlajših dramatikov, ki pa doslej od našega osrednjega gledališča niso bila uprizorjena. — Bralko Kraft poroča o «Ru-skem teatru^ Članek je zanimiv in prav bi bilo, da bi ga prečita! marsikdo. «Dram a brez uprizoritve*), pravi, «je mrtvo telo, je oko-stenjak brez mesa. Samo tisto delo je res drama, ki je šlo sk*>zi trde deske teatra, skozi fino dušo igralca umetnika in preko v®eh teh dokazalo svojo življ-enako originalnost in sočnost.» V članku «Slovenstvo in naši kulturni delavci« očita Vlado Premru Zupančiču (drugi pridejo še na vrsto), da previdno molči o vseh javnih slovenskih priPikah. Franjo Aleš vprašuje v članku »Slovenija — Slovencem« sledeče: «Ali smo Slovenci narod kot samobitna kulturna skupnost ali nismo? Ali smo narod, ki si more po vseh pravica** postaviti lastno kulturno, politično in gospodarsko ognjišče, ali nismo?« v naslednjih člankih prinaša Vinko Košak «0 popularizaciji umetno^«, A. Vllkin o «SociaJm reakciji v Jugoslaviji,» Lojze Mlinar o ttZnanstvu v novi Rusija«, J. K - «Nekaj o sodobni vzgoji« in zopet Vinko Košak: «Jakopič m naša nacionalna dolžnost«, v katerem pozivlje poklicane ljudi, naj poskrbijo, da eden prvih naših slikarjev na stara leta ne bo trpel pomanjkanje. Na koncu se list zelo nemilo spravlja nad pesnika Antona Podbevška in na njegovo «Tretjo etiko«, A. Gaspan*maša kritiko Gradnikove pesniške zbir-ke «De profundis«. «Mladmai> je literarno-znanstveno glasilo napredne mladine. «MlacLina« odločno zastopa slovensko stališče: •Stojimo brezpogojno na stališči*, da smo Slovenci samostojen narod, s svojo individualno narodno kulturo, s svojim narodnim jezikom — to je naše tako znanstveno kot čuvstveno prepričanje, kdor pa tr-di nasprotno, je dosledno temu našemu prepričanju izdajalec, ki bi bil drugje, kjer je manj hlapcev in več poštenih ljudi, izplunjen kot vino zavrelica.« — Nekaj mi v «M!adini« ne ugaja, namre-č to, da pišejo tujke tudi taco, Iflar jih lahko nadomestimo z lepimi slovenskimi izrazi. —fb— M&LI ©dUtSS Znanost In umetnost NOV ZVEZEK mladini:, ki se imenuje sama «Izraz hotenj vseh naprednih sil slovenskega naroda«, je izšel v svoji četrti — peti številki. Med pesmimi se mi zdi revija slabša, kot je bila prejšnja številka. Prinaša konec prevoda Wolkerjeve igre > (Wol-ker je bil mladi zelo nadarjeni češki pesnik, otrok in žrtev vojne dobe, ki ga je zadela prezgodnja smrt kot marsikaterega.) Radivoj Rehar prinaša konec Članka ^Najnovejša nemška dramatika,« v katerem u-gotavlja, da imajo Nemci lastnost, ki je nam, malemu narodu neznar Gospodarstvo SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tršsška knnrtijska drsate« v Trstu ima v zalogi: Semeaa, vrtna in poljska, dospela i z Nemčije. Trave in Aetelje zajamčene xad- nje^a pridelka, detelje brez predeli i ce. T aaa*o kmetijsko orodje ročno m vprežno; pocinkano žico za vinograde, šape okoličanske in kraške, žekwne vile, grabije, cepihie nože, drevesne škarje, ta* razno drugo orodje. Drevesni karbonilaj ali tendrm, preizkušeno sredstvo zoper škodljivce in zajedavce sadnega drevja. Umetna e^ofila. Mešanica za krompir, superiosfat, kalijeva sol, amonijev sulfat, čilski soliter. Čebelarske petrebftcine nam dospe io v kratkem. ŽVEPLO IN MODRA GALICA Bliža Bt čas preskrb«. N« zamudite določiti vašo potrebo. Cene modri galici, nemški v sodih, smo določili za vagonska naročila zadnjega t. m, po lir Storila 22.11 eii Trst, neocarinjeno. SEMENSKI OVES IZ 6E6KE sprejemamo naročila ie do zadnjega L m. SEMENSKA AJDA Vsako leto je težko dobiti pr»vo semensko ajdo. Vzroki: prepozna naročila. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Zadruge in preprodajalce, kateri potrebujejo večje število koe »Merkur«, vabimo, da prijavijo množi, ne, ki je bodo potrebovali, ker bo- KROMPIB IZ JUGOSLAVIJE. Cene Jugoslovanskemu krompirju vedno bolj rastejo. Vagonska naročila stanejo danes po 95.— L stot. Opozarjamo one, ki se še niso preskrbeli s semenskim krompirjem, naj no odlašajo z naročili. Triaika kmetijska družba v Trstu ul. Torre bianca 19. k Amerika in imn G. Fr. Cotič se je v «Edinosti» \ dne 1. t m. oglasil na moj članek pod gornjim naslovom. Zdi se mi, da se je malce prenaglil-Res je, da sem hotel pokazati razliko med našo, to je evropsko industrijo na eni strani ter ameriško z njenim vojnim razvojem ter organizacijo na drugi strani. Vidim, da sem v mojem zadnjem Članku navedel vse, kar je bilo neobhodno potrebno za obdelavo vprašanja, in zdi se mi, da sem ga tudi precej «naAeg-nH», ter stavim, da sta se g. u-rednik in stavec dokaj jezila na me, razbirajoč moj klinopis. A pojdimo k stvari. G. Fr. Cotič mi očita, da ne vem, kako je ameriška industrija normalizirana in • tipizirana ter da je tam na korist produkcije človek sploh zgubil svojo individualnost, oziroma da je postal nekak stroj. Kakor da bi v Evropi tega ne bilo in mogoče še v večji meri kot tam preko morja. Amerika je ustvarila svojo moč na znanstveni podlagi dela, odroma tega čemur pravi g. Cotič "organizirano» do poslednjega delavčevega zamaha. V resnici je kapital pomagal ameriški industriji do razmaha, pozabil je pa pri tem g. Cotič, koliko je Amerika žrtvovala, predno je zamogla postaviti svojo industrijo na današnjo stopnjo. Čudno se mi zdi, da vidi v Ameriki vse po gotovi šakkmi, a v Evropi tega ne o-pazi, poena samo Ameriško enoličnost ne vidi pa nikjer skrajno pomaiijklive evropske šablone. Tudi Evropa se vedno bolj normalizira in tipizira* kajti danes vidimo, da le prava in smotrna sistema.iiza.ci j a dela zamore rešiti precejšnji del nage industrije ter konečno vse te forme strmijo več ali manj za tem kako dvigniti produkcijo ter znižati istočasno proizvajalne stroške ter zbolšaii položaj delavca. Evropa je pr©industrijalizirana oziroma trpi na veliki blagovni nadprodukciji ali aH. pravilne j še izraženo kon-zum je padel na. minimum ker smo postali ubožni. Da pa zvišamo konzum moramo predvsem zniiat produkciske štro-ške ter istočasno zvišati delavske plaiče a to se da doseči samo potom sistematizacije dela katera je pa le zmožna sejno potom normalizacije in tipizar-cije. Amerika je lahko zalagala Evropo z izdelki za časa naše blagovne lakote a to le toliko časa dokler nismo popolnoma obubožali. Evropska industrija si ob času blagovne lakote ni opomogla ampak ravno nasprotno z padanjem veljave denarja je industrija mnogo izgubila in vse njene konjukture so bile le navidezno ugodne. Industrija tiči globoko v krizi še BESLIT2-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via 23: F^bio Filzi o ti in pre-284 1\ nfRBNR N- Borsatti & Figlio, T st, LLJUhKuM Corso 47 (lekarna Rous popravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-b OSLABFLI GOSPODJE JnevrasteniM) dobijo važno polnilo. Poaadbe pod *32i>> ga tržaško upravi.Ištvo. STOLARNA, dobro vpeljana se proda ali da v n^jem z viseoii v to stroku 1 a-jočin.! s - ». Pojasnila daje F. Pa v Postojni. ro po poštenih venski. cenr.h. Govori se slo-231 DOBROIDOČA KAVARNA v sredini mesta se proda. Pojasnila daje goriika u-prava. 325 BRIVSKI pomočnik, mlad in priden, se sprejme. Brivnica Žgavec, Vipava 54. ; 327 ! DELIKATESNI voz, katerega se rabi za prodajo na kolodvoru, dobro ohranjen ali nov, kupira. Cenjfene ponudbe naj se pošljejo na naslov Franc Vozel, restavracija pri kolodvoru v Kranju, Jugosia-vija._____^ DEKLE 11 letno, zdravo, čvrsto, če tudi ni še služilo, sprejme slovenska družina Via Tiepolo 4/11., vrata 6, San Michele visoko. _ p s a fJf HI harmort-Ji, avtomatični kla-tLŠUlitiit Virji. n vi. zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Plaćanje na obroke. — Riota, Trst, Valdirivo 24. 2t*6 fiEillii Mil- riu Ter S. j>ini 13 - M kmku mm * registrovana zad u^a z tieom vabi na GLTKOL je edino energično «dravi!> proti glavobolu, Šibkosti, malokrvnosti, obaaano&losti L t. d. Izdalek lekarne Ca-sUUaoovich, Trst, Via dei Giuliani št 42. _306 HtSMI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju i« bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5._. Dobiva se samo v lekarni Čast ellaaovich, Trst, Via dei Giuliani 42. 307 ir uui u silili ki se bo vršil dne 20. marca, ob 15. url, v prostorih g. J. Kerševaaa 3 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorniitva. 3. Odobritev letnega računa za 1. 1926. 4. Volitev načelništva in nadzor-niŠtva. 5. Slučajnosti. ODBOR. Opomba: Ako ne bo ob določeni url z dostno število članov, bo občni zbot sklepčen pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. v®'' t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hči in sestra Sabina Sancin-ova fKotalj) včeraj zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, ob 4. mi pop., iz hiše žalosti v Skednju št. 332. ŠKEDENJ. IO. marca 1927. Terezija, mati. Lidija, sestra. Anton, Franc, Ludvik (odsoten). Benjamin, bratje. (Dalje na IV. strani) FERUO CHti^ PiG^Tf j °k"PieVTALOKRM Pr°" '80 LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mszzini EM fc* & Stroji za šivanje, vezenje • B^Si&a&t^in pletenje, za domin vsako obrtnijo. Potrebščine TRST« Via Muda vecchia 3 Napeljave i motor, p» go- *52 nom. Popravila. * ______ DrcaplaCen pouk v voženju laglstrat«) PODLISTEK (72) V. I. KRIŽANOVSKA: ROMAN Od tistega dne dalje je bila mlada žena pod ostrim nadzorstvom. Levi j« potrpežljivo in vztrajno zasledoval Ruto ter ugotovil, da je puščala svojo kočijo pred kakšnim prehodnim hišnim obokom aii pred trgovino z dvema vhodoma ter prišla ven skozi nasprotna vrata, sedla v drug- voz in se odpeljala k tajinstveni samotni hiši. kjer je ostala po eno ali dve uri. Slučaj je pomagal Levi j u priti stvari na dno in ga še bolj podžgal v njegovi vnemi. Nekoč j© šel Levi v gledališče po listek za ženo in hčerke, in ker je bila pri blagajni neprehodna gneča, se je postavil k zidu, pričakujoč trenotka, ko se bo mogel do tja preriti. Ogledujoč se okrog sebe s svojim pazili m očesom, je zapazil mladega človeka, ki je spremljal Ruto pri njenih tajnih izletih. Ta se je bas v tem hipu razgovor j al s Častnikom, ki je bil obrnjen s hrbtom proti Levi ju. Silno radoveden se jima je Levi približal ter ulovil besede: «reci GemmL..*. Toda njegovo začudenje je doseglo višek, ko je spoznal kneza O., človeka, ki ga je on smrtno sovra&il od dneva, ko mu je mali Ranih umrl, ker je smatral kneza za povzročitelja otrokove smrti. Maščevalnost in upanje vzbuditi Samuelovo iezo sta na novo podžgala njegovo vnemo. V kratkem je imel v rokah vse nitke spletke in z mrzlično ne&trpaio»tjo je pričakoval bankirjevega povratka. Toda pretekel je še mesec, a Samuel se še vedno ni vrnil, a maščevalni starec ae je začel baAi, da se ne bi knezova 1 j ubezen, ohladila, ker tedaj bi se ne mogel maščevati zaradi pomanjkanja dokazov. Lizeta je prinesla v hiSo vest, da je baronesa noseča, in to ga je napotilo, da se je odpravil v Pariz. Samuel se je nastanil v enem izmed! najlepših hotelov kjer je imel lepo stanovanje. Tu je sprejemal majhno izbrano družbo finančnikov m učenjakov ter še vedno odlašal z vrnitvijo, ki mu je bila tako neprijetna. V tem novem bivališču, daleč od doma, kjer se je čutil tlačan, je laie dihal. Edino, ktr ga je včasih vleklo domov — dosi je čudno — je bil otrok s potezami njegovega tekmeca, otrok, ki ga je vkljub vsemu stra&tno ljubil; v tem čuvstvu je bfla pomešana tudi trpkost in ljubosumnje, tako da je včasih težko prenašal, da je Ruta božala dečka. Nekoč po kosilu je kadil s smodko ter čitAl pri odprtem oknu, ko mu je sobar sporočil, da je prišel upravitelj njegovih denarnih poslov u Pešte ter prosi, da bi ga bankir takoj sprejel. V zn emir j eni in začudeni bankir je velel, naj g» takoj pusti noter. — Kaj se je zgodilo, da ste prtifli semkaj* Levi? Ali se je zgodilo kaj otroku, ali pa se je izvršil kakšen preobrat v bazičnem poslovanju? — Ne, baron, vse to je v najlepšem redu; toda moja dolžnost, moja zvestoba in hvaležno«* napram takemu poglavarju, kot ate vi, ao mi velel** uriti gfin)1^ da vam povem... okratka* da vam sporočim... - prenehaj je, ne vedoč kako bi začel svoje poročilo. , .. _ Kakšen uvod je to? Prosim vas, nehajte jecljati in povejte mi, za kaj gre. — Gre za to, da ste varani, in vest nn ne dopušča, da bi dalje molčal, — je rekel z odločnim glasom upravitelj. — Kdo me vara? Ali ste pomislili na posledice t»kih obdolžitev? — je rekel bankir ter pobledel. _ Za vse, kar govorim, imam dokaze; sicer bi ne bil prišel semkaj, — je odgovoril Levi m oči ao mu švigale sem ter tja. — Vaša žena vas varat gospod Meier; ona ima ljubavno raamene s knerom O., ki ga skrivaj obiskuje v samotni hiši, in vrhu vsega je Se noseča! Bankir je skočil a stolice ter strašno pobledel. _ O to presega vse meje! — je zašepetal m stisnil Bobe. — Dokaze, Levi, dokaze! Govorite: aii ae je ta podlež predrznil priti v mojo hićo? _ Ne; vsese vrši zelo tajno in meni ae celo zdi, da knez ne pozna pravega imena svojelju-bic*. TOda dovolite, da vam povem vse po vrsO... In Lmi je v kratkih besedah povedal vse, kar je ud4i1 — In zdaj, gospod Meier, če hočete, ju morate presenetiti na mestu zločina; jaz vem za h»o, kjer ae sestajata, ter vas popeljem tja. Samo ne wne nihče zvedeti, da ste se vrnili. O. moraAe hiti zelo previdni! Brata Netozu-ja, ki euvalata knenov Jelenji park, sta zločinska podleža; toda jas asm izprašal voznika fe svedel, da atovl ha*o-nesa za Italijanko in nost ime Gezmna^ ^ Samuel se je oprl ob miso pođpirafoc m glavo z roko in molče poslušal porofilo svojega bankir uslužbenca; ko je stari Zid utihnil, je dvignil glavo in simrtno bled izprepovoril: __ Hvala vam, Levi! Svoje priznanje vam bom že izkazal. Odločil sem, da odpotujem s prvim vlakom; vi greste z menoj ter me popeljete k tajni hiši, ko se vam ponudi ugodni trenoUik; moja žena ne more imeti najmanjšega suma. kei sem ji še včeraj pisal, da se vrnem desetega junija; danes smo šele o^mnajstega maja; raau-me se, da se ne pokažem predčasno, /a zdaj pa vas ne zadržujem več. Vidiva se na kolodvuiu, poskrbite listke in naumite kupe. Ko je upravitelj odšel, je Samuel pozval sobarja ter mu velel pripraviti kovčeg rekoč da odpotuje sam čez nekaj ur; sobarju pa je naložil, naj oXne v Parizu, da plača račune m uredi ostalo prtljago* Nato naj se odpelje za gospodarjem štiriindvajset ur pozneje; razen tega mu je bankir ukazal, naj ae odpravi naravnest v pi-ed-meatno vilo in naj ostane tam do nadaljmh je dospel v Pešto ponoči ^ se ustavil, v skromni gostihii nedaleč od svoje hiše; ke► je Lui sam, je legel v posteljo In »«el r«wi«ljart. njegove misli so P^Jaleved^ ^Ijso-vražno, fcottne in krute napram Ruti. Bil je popA-noma mvnodušen napram svoji lepi mladi ženi kiea ie strastno ljubila Da so zadostovali samo štirje meseci in pol, da ga je posadila, ga ni rntl nai manje užalilo, toda da ga je varala z njegovim smrtnim sovražnikom ter se udala človeku, ki ga je on sovražil, ta misel ga je pekla ter mu n| date miru in ga ni pustilaspati. Čuvstvo prekipevajoče je*e mu je napol njo, valo src® ter mu porajata krute nes*ravlji*e za, IV. cčDflron* V Trsta, šmm 11 una 1027. jkaaies in se bo rešila le z ame-ciško podporo ter z znanstveno dc&ajkiz&cijo dela. G. Cotič ra-cume pod tem imenom čisto nekaj druzega kod je v resnici. On *kLi v Ameriki en tip, eno formo in eno delo, tako, da je po ajegovem mnenju Amerika velik zavod kjer nosijo vsi enako obleko in imajo enake avtomobile. To pa ni tako, norme moderne produkcije so Čisto kaj tlruztg-a. Oue zasledujejo višji cilj in to pri povišanju produkcije pri znižanju proizvajalnih stroškov z istočasnim izboljšanjem gmotnega, položaja delavca. To je organizacija dela, ki vodi do pravega cilja. Tudi Italja je zabela v zadnjem času organizirati industrijo v tem smislu. Da bi bil okus nas Evropejcev merode^en, v tem, da ameriški produkti ne najdejo trga pri nas ker so vsi izdelani po gotovi šabloni, to ne drži. Drži pa drujro dej5*tvo ki je tehtne j še namreč, da smo veliki reveži. Nai* čut in okus za mnogolič-no«t tiči globokeje in ne v industrijskih izdelkih. Denarna lakota Evrope in ne šablona izdelkov ne dopušča Ameriki, da svoje izdelke dobro vnovči na evropskem trgu in radi tega se je tudi zatekla k sistemu prodaje na obroke v notrajnosti Unije in še to samo pri avtomobilih in poljedelskih strojih. Da gre tudi evropska industrija isto pot bi moral g. Cotič dobro vedeti. G. Goiič se je fino ureza! z negiranjem moje trditve, da Evropa zamore koaisumirati ameriške produkte samo pod pogojem, da Amerika da Evropi daljše blagovne kredite. Tudi tu brani svojo trditev z okusom nas. ter amoiiško šablono. Da je moja trditev prava o tem se iahko prepriča g. Fr. Cotič takoj in poceni v Trstu naj par krat gre na ulico z namenom, da prouči življenje, vzame naj borzno poročilo ter naj prouči ceno dolarja. Ako mu to še ne zadostuje, na.j pogleda kaj pravi Fiidrik Geartner v knigi «Vom Geide un der Geldenvver-timg» na stran 106. drugi odstavek. Tam najde to o čemer sem jaz trdil in trdim tudi danes^ da samo daljši krediti z strani ameriške industrije in trgovine zamorejo pospešit kon-zum ameriškega blaga na evropskem trgu ter tako pripomoči naši industriji do večjega razmaha. Kar se tiče Rusije in Azije mu pov'm na kratko vzame naj poročila o letinah ter ptroduk-cijske statistike zadnjih dveh let in videl bo, da Rusija napreduje in si osvaja evropski trg z žitom. Poleg- tega mu povem, da Rusija nima samo žita in ko-za-kov, ampak tudi nebroj drugih sirovin, ki so neobhodno potrebne za evropsko industrijo. Eaimyn. N ( Si. Frane« Bevk. Ne recite, da obrekujem! Ne trdite, da mislim «vipavca» ali fckaraničansu, če ne celo vlak, ki vo i iz Cftdada v Kobarid. Ne, saj kna Lake vlake celo napredna Amerika, in ne verujte, da se vozijo vsh Amerikanci, ki so znani ba-bači, z ekspresnimi vlakL ŽeJeemca, ki jo mislim jaz, radi tega vendarle ni iz trte izvita in se aaiia>a pod solncem, kako drugače bi se bil jaz vozil po nji. Imenuje se ((Miklavževa železnica*, vsaj jaz 9em slifial to ime. I'rišel je 1)11 ntunr&č v kraj tuj gospod, ki |e staj dolgo pred tem čudom in vprašal končno blizu stojeCega domačina: «Kje pa ste to dobili?« «Ek^> je zganil domačin z rameni in pljunil na čevelj, «pred davnimi leti nam je bil to igračo Miklavž prinesel.* Takrat pa je še vozila pošta iz kraja v kraj In dasi je postni voz yozil še nadaije in je prihajal v taesto pred vlakom, so ljudje v poletju radi vročine in po zimi radi mraza raje zamenjali tesni prostor voza za vlak, ako se jim prav posebno ni mudilo. Pozneje je prišlo drugače. Vrag je iznašel avtomobile, ki so spočetka prevažali samo bogate ljudi, potem pa so jemali kar vse vprek, da so se vozili z vlakom le tisti ljudje, ki novemu vozilu niso zaupali, ali pa so se zakesnili. Na tem skromnem dejstvu je nrlak sezidal svoj obstanek. Odpeljal je dobro uro za avtomobilsko poŠto In pobral vse tiste, ki jih je nesreča zadržala v trgu. Ta nesreča je svojčas tudi mene obsodila, da sem se ž njim spoznal; od tedaj ne zamudim nobene pošte več. Strnil sem se v kot kupeja in Caka!. Po dolgih, neznosnih mukah, po neskončnih klicih in brizgih se je vlak odpeljal. Oddahnili smo se in pogledali na ofo, če imamo že veliko zamudo. Neverjetno! Odpeljal je pol minute jpred ča*om. Na prvi postaji — ki je radi previdnosti ne imenujem — je bilo vse v redu. Vlak je stal rss nekoliko dalje, kolikor stoji osebni vlak v kakem večjem mestu. Radi tega se nismo razburjali. «Saj je Šala začel iti» — smo dejali — «bo le šlo.» Na drugi postaji smo že mislili, da se vlak sploh ne bo ustavil, slednjič so zaškripale is«w», mali dimnik je pihal grde črna saje aad pokrajino, cuknil je in obstal. Izstopila je ženska, vstopil ni nihče Vlak je stal... Iz dolgočasja sem začel opazovati sopotnike. V kupeju sta sedela razen mene še dva človeka, dejal bi: gospoda, ki ju, ko sem vstopil, še opazil nisem, tako sta bila lena in zleknjena v svoje sedeže. Zdaj sta naenkrat oživela. Posebno debelejši je bil ves na trnih. Zdaj pa zdaj je pogledal skozi okno, ošvignil svojega tovariša z obupnim pogledam m vzdihnil. Vlak je stal še vedno. Drugi gospod, ki je bil za spoznanje bolj suh in zelo brkat, se navidezno ni zmenil dosti. Le iz navade, ali radi tega, ker ga je debeluh opozarjal na to, je tudi on pogledoval skozi okno. Debeluh se je naenkrat vznemiril. Potaknil je mrožu podobno glavo skozi odprtino in dejal sprevodniku v rezkem in ne prevljudnem tonu: «No — ali bo kaj ali ne bo nič?» Sprevodnik je bil mož, ki je bil očividno vajen požreti marsikaj. Sploh vprašanja še slišal ni. Nato se je obrnil počasi na eni peti in si z enim očesom ogledal moža, ki ga nadleguje.-Ko je spoznal, da temu človeku ni vredno odgovarjati, se je obrnil z isto dostojanstveno počasnostjo, in odkorakal k stroju nalašč radi tega, da bi ga nadlež-než odslej pustil v miru. «Vi ne poznate tega vlaka ?» je vprašal brkač debeluha nekam sladko in ga je pri tem prijel aa koleno. «PTvič se vozim ž njima, je vzdihnil ta iz polnega trebuha. «Avtomobil se mi je pokvaril...« «Tako?» je dejal brkač, tolkel s prsti po kolenih in raanišljal, kakor da ne ve, kaj naj reče. »Potrpeti bo treba*. Naprej še ne gremo.« Debeluh je odskoči! in pogledal kot zabodena žival:« Zakaj pa ne t« «Tako.» je dejal brkač mirno, kakor da mu dela počasna vožnja neizmerno zabavo. «Vlak bodo vlačili tja po kolodvoru.« «Komu na čast?« je debeluh bolj vzdihnii kot vprašal in se zvrnil nazaj. Brkač je na to vprašanje samo skomizgnil. Vlaka niso premikali. Počasi, potiho je naenkrat odpeljal in se motal med njivami in vrtovi, čez pašnike, zdaj ob cesti, zdaj ob porušeni grapi. Na tretji postaji je imel spre-Vi inik sestanek z ljubico. Vsak večer ga je hodila obiskat po četrt ure daleč, da sta se nagovorila in jima je še časa ostalo. «Hoj!» je vpil debeluh, ki je prišel ta čas nekoliko k sebi, skozi okno. «Ali bosta kmalu končala?« Sprevodnik se ni zmenil; njegova ljubica se je smejala. «Dobiti moramo zvezo z brzovla* kom,« je vpil gospod. «če je ne dobim, bom tožil železniško upravo.« Brkač je poslušal in se smejal. Osobje vlaka je bilo gluho za klice. Postajenačetnik je gledal skozi okno in kadil pipo, ki mu je visela skoraj do tal. «Najmanj tričetrturno zamudo imamo.« Debeluh in brkač sta oba hkratu pogledala na ure. «Saj manjka še deset minut do odhoda vlaka...« Oba sta pritisnila ure k ušesom; obe sta tekli, obe sta kazali enako... Vlak je odpeljal s postaje dve minuti pred časom. Na četrti postaji se je ustavil samo par minut in odpeljal dalje. «Hvala Bogu!« Postaja je bila mimo, čuvajnica tudi, naenkrat se je vlak ustavil z obupnim sunkom zapihal znova in se pričel pomikati nazaj. Prišli smo na postajo, vozili mimo postaje nazaj v smeri, odkoder smo biti prišli. Nato smo obstali na sredi proge. Stroj se je kadil na vse pre-tege in piskal s svojim slabotnim glasom, kakor da kliče na pomoč. Debeluh je gledal brkača milo. Ta je pogledal skozi okno in ugotovil: «Kokoši so na progi.« «Re«?» je sklonil tudi debeluh svojo mroževo glavo skozi okno. Kokoši ni videl, pač pa je spre>-vodnik gledal skozi sosednje okno in mirno kadil svoj ogorek cigare. «cKje so kokoši?« Brkač se je smejal:« Spodili so jih. Povoziti bi jih ne mogli...« «Vi,» je pričel debeluh vpiti nad sprevodnika. «Ali vozimo naprej ali nazaj?« Sprevodnik je gledal sprva debelo, nato je položil prst na svoje prsi in dejal: «Mene vprašate?« «Ali niste vi sprevodnik?« Sprevodnik na te besede sopet ni odgovoril, zganil je z glavo in obrnil oči na tak način, da je pomenilo: Ali se mu meša? »Vlačijo nas po progi,« je tožil debeluh iz ogorčenja, «potem pa Se žalijo.« «Vi,» ga je čez nekaj minut zopet prevzela jeza. da je pogledal skozi okno in poiskal z očmi sprevodnika: «Vi, kje ste se pa učili olike?« Sprevodnik se ni hotel prepirati, umaknil je glavo, da je debeluh videl samo dim, ki ga je ta puhal njemu v zasmeh skozi okno. Nekaj minut za tem je stroj zopet zapiskal, kolesa so zaškripala, les voza je zacvrkal in se premak- nil. Debeluh je vsa is z rokami: «2e sopet gremo nazaj 1» Naenkrat smo treftčili ab dragi vos, verige so saroftljaie, nekdo je dal znamenje s piščalko, nato je bilo zopet vse mirno in tiho. «Ce bi vedel, bi bil vzel s seboj jedi, ali, vsaj Časopise.« Na peti postaji je bil dabaMh podoben razkačenemu modrasu. Pihal je in sikal, da se mu §e sprevodnik očividno izogibal in ae mu ni upal niti prikazati. Ko smo četrtič peljali s postaje in zopet nazaj na postajo, si je debeluh lomil rok$. «AI1 smo blizu železniškega križišča?« «Pol — kaj pravim? — dobre četrt ure...« «Izstopim in grem peš...« je pobiral debeluh svoje reči s police. «Zdaj se odpeljemo,« je miril brkač. «Petič nas ne bodo vlekli nazaj.« «K vragu vi z vašim vlakom!« je vpil debeluh skozi okno. «Kdo si je bil izmislil to natezalnico?« Privozili smo na večjo postajo, kjer je bilo železniško križišče. Vlak se je neusmiljeno stresel in obstal. Sprevodnik je dobil glas, zavpil, da je treba prestopiti in odprl vrata. • Debeluh je letel naravnost k po-st&jenačelniku, ki je stal pred postajo. «Cujte, ta vaš vlak je prava muka... Stavim, da sem zamudil brzo-vlak.» Postajenačelnik ni stavil ž njim. Počasi, dostojanstveno je pogledal na gospoda, ki je stal pred njim, vzel v roko zlato uro in odgovoril razločno, da se niti črka ni izgubila: teše tri četrt ure imate časa« «Še tri Četrt ure!» se je zgrabil debeluh za glavo. «Kako naj ubijem ta čas?» Postajenačelnik se ni več zmenil zanj. RAZNE ZANIMIVOSTI Radi fanrtalTi kratkih Las v smrt V mestecu Barbouville v državi Kentuckv (Severna Amerika) se je osem in dvajsetletni milijonar James WilliamFon ustrelil. Prič kal se je s svojo ženo, ki si je dala pravkar- m proti njegovi volji pristriči lase. Ta zakonski prepir je moža tako razgrel, poeebno še radi' odgovorov njegove žene, da je pohitel v svojo sobo, snel s klina svojo lovsko pušfco in si pognal naboj šlber v srce. Bil je na mestu mrtev. Kje so odkril* rokopise! Ruska carska pisarna je imela svoj zloglasni tretji oddelek. Politični hudodelci so ta oddelek pač prav dobro poznali. V tem oddelku so odkrili več črtic pisatelja Cerniševskega. Kako so prišle črtice v arhiv cesarjeve pisarne? Cer-niševskij je bil zaprt v Petropav-lovski trdnjavi. Dokler je bil v preiskovalnem zaporu, so mu dovoliti pisati. Tedaj je spisal več črtic, povzetih večinoma iz življenja v zaporu, ki so mu jih vzeli in mu jih pozneje niso vrnili na njegovo parkratno zahtevo, naj jih pošljejo na naslov, ki ga je sam dal. Te črtice in povesti bodo zdaj izšle v Moskvi v posebni knjigi. Roške vesetiee. V Leningradu se nahaja posebna ustanova, ki izdaja list, v katerem podaja rezultate raziskavanja, v koliko so nove ruske veselice na svojih prireditvah upoštevale tudi umetnost. Različni sotrudniki opisujejo in preiskujejo veselice s tega stališča od 1. 1919 dalje do leta 1925. Revija prinaša tudi slike in lepo ponazoril je ruske ljudske veselice. — Iz tega se lahko tudi mi kaj naučimo. Včasih nimajo naše veselire — glede na vsebino in glede na vnanjoet — z umetnostjo nič skupnega. In veudar bi to lahko imele. Ml—ts P diska se imenuje četrtletna revija, ki izhaja v Lvovu in se je posvetila zgodovini Šolstva in vz^foje na Polj^ skem. Uredniški odbor sestoji iz več znanih učenjakov. Prvi zvezek je posvetil večjo paznost stoletnici Pest al oz zijev e smrti. Zanimiv je tudi članek