NOVB MESTO, 9. JULIJA 1975 LETO V., št 2
30 let svobode
Letos praznujemo 30-letnico zmage nad fašizmom. To praznovanje, ob katerem se spominjamo najtemnejših časov naše zgodovine, nas navdaja s ponosom ob zavesti, da smo ravno sredi najhujšega pričeli našo socialistično revolucijo. Vsi dogodki v teh letih so tesno povezani s TITOVIM imenom. On je namreč tista osebnost, s katero je zaznamovana naša revolucija in naša socialistična izgradnja^vse do danes. Tito je simbol tega obdobja.
Njegovo ime se je preneslo čez meje Jugoslavije na vse kontinente sveta, v Vietnam, Kambodžo, Alžir, Angolo, povsod tja, kjer se je bil in kjer se še bije boj za človeško dostojanstvo, za nacionalni, družbeni in človeški obstoj. Danes, ko praznujemo obletnico zmage nad fašizmom, se poskušajmo vrniti teh trideset let nazaj. O teh tridesetih letih naj govore Titove misli in besede.
26. maja 1945 je Tito prvič po vojni obiskal Slovenijo. To je bilo komaj nekaj dni potem, kar je zadnji okupatorski vojak zapustil našo deželo, kajti tukaj je vojna trajala teden dni dlje od njenega uradnega konca. Na Kongresnem trgu so pred univerzitetnim poslopjem v dežju in nalivu stali skoraj do kolena v vodi desettisoči meščanov, katerih pozdravi so se, brž ko se je maršal pokazal na balkonu univerzitetnega poslopja, spremenili v hrupne ovacije. ,,Bratje in sestre, tovariši in tovarišice, dovolite mi, da vas pozdravim v naši slovenski, v naši jugoslovanski Ljubljani... Danes lahko tu na ulicah Ljubljane smelo rečemo, da smo izpolnili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne domovine. Naš boj z največjim sovražnikom ne samo Slovanov, marveč vsega človeštva, je končan. Ta osvoboditev je v prvi vrsti dejanje vas samih, je dejanje najboljših sinov vseh jugoslovanskih narodov."
Sredi avgusta 1948 je tovariš Tito obiskal komuniste Prve proletarske divizije. O resoluciji Informbiroja jim je rekel naslednje: „Noben pošten komunist, noben pošten človek, ki ljubi domovino, ki ljubi socializem, ki je zvest ideji Marxa, Engelsa in Lenina, ne more biti zoper linijo naše Partije, ko mu vse razložiš. Tovariši, položaj je zdaj precej težak, vendar bomo spričo enotnosti ljudstva naše
Sestanka obeh osnovnih organizacij ZK v Novem mestu, na katerem so sprejeh tudrnovrčlane-ZK, se je udeležil tudi član sekretariata izvršnega komiteja ZKS Franc Šali.
države premagali težave in dokazali, da so nas po krivici obsojali".
Z udarniškim delom so jugoslovanski narodi dokazali vsemu svetu, da jih pri graditvi socializma ne more nič omajati. Rudarji Alija Sirotanovič, Ethem Škorič in še mnogi drugi so postali priljubljeni v vsej Jugoslaviji.
27. junija 1950 je zvezna skupščina sprejela temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. S tem se je začelo samoupravljanje v jugo-slovansekm gospodarstvu. „-Zavedamo se," je dejal tov. Tito, ,,da se bomo morali še zelo truditi, preden bodo naši delavci premagali vse težave, ki izvirajo iz naše zaostalosti. Toda bodimo prepričani, da bodo naši delovni ljudje zmagovito prebrodili vse težave, ker se zavedajo, daje zgraditev socializma njihova lastna stvar, da ga bomo mogli uresničiti samo z lastnim vztrajnim, požrtvovalnim, ustvarjalnim zagonom." Ko so se tega hladnega januarskega dne leta 1953 Beograjčani zbrali okrog Ljudske skupščine, je bilo vsem jasno, da se dogaja nekaj pomembnega. Ko so topovske salve naznanile, da je Josip Broz Tito izvoljen za prvega predsednika republike, veselja ni bilo konca. Prvi predsednik je takole govoril poslancem: „Rad bi vam zagotovil, da bom tudi na tem visokem, najodgovornejšem in težkem položaju vložil vse svoje*sile in vse svoje znanje, da bi opravičil vaše zaupanje in ga izpolnjeval".
Tovariš Tito je bil tudi gost Novomeščanov. 22. avgusta 1958 je obiskal graditelje ceste Bratstvo-enotnost. V Trebnjem se je predsednikov avtomobil ustavil in brigadirji so mu pri-
redili najprisrčnejšo dobrodošlico. To se je ponovilo tudi v Dol. Ponikvah. Novomeščani so napolnili ulice in v najhujšem dežju pričakali tovariša Tita. Ko je prišel, so ga navdušeno pozdravili, njegov avto pa so zasuli s cvetjem.
In tako je bil Tito ob vsakem pomembnem dogodku. Bolje kakor drugi je razumel surove zakone zgodovine. Razumel je hotenja družbe, dojemal človekove težnje. Za take ljudi pravimo, da so veliki. Dokazal je to tudi ob praznovanju 30-letnice zmage nad fašizmom, ko je dejal: „V drugi svetovni vojni je padlo ogromno žrtev. Milijoni ljudi - otroci, ženske in starci. Milijoni so za vedno ostali v ruševinah bombardiranih mest. Milijoni so izgubili življenje na bojiščih. Zato mlade generacije vsega sveta ne smejo dovoliti, da bi se še kdaj pojavila fašistična ali kakšna podobna nevarnost.
Trideset let je minilo v miru. Mislim, da še ne razumemo dovolj resnosti in pomembnosti vsega, kar seje zgodilo. Nekateri tega nočejo razumeti in govore o minuli vojni proti fašističnemu navalu in imperializmu kot o nekakšni navadni vojni. To pa ne drži. Važno je, da Jugoslavija ostane zvesta sama sebi in da na mednarodnem področju intenzivno nadaljuje svojo dejavnost skupaj z drugimi neuvrščenimi deželami kot faktorjem napredka v svetu. Ne moremo gledati samo nase in počivati na lovorikah preteklosti in uspešnega boja za osvoboditev. Misliti moramo tudi na druge narode. Zakaj tudi naša dežela ne bi mogla ostati vedno neodvisna, če bi se ponavljalo to, kar se je dogajalo v drugi svetovni vojni. Zato je Jugoslavija tudi dosledna v politiki miru in v boju za svobodo in enakopravnost vseh narodov".
dan
krvodajalcev
4.	junija je bil dan krvodajalcev. Na ta dan se vsako leto spomnimo vseh tistih, ki so nesebično dajali svojo kri in s tem pomagali pri reševanju pre-nekaterega življenja. Ta čas običajno naredimo tudi analizo, kako smo izpolnili svoj program krvodajalskih akcij.
V	občinskem merilu smo p lan izpolnili 105 %. Zato so naše zdravstvene ustanove imele vedno dovolj krvi. Izpolnjen pa ni bil plan krvodajalcev naše TOZD Ločne in skupnih služb. Za leto 1974 smo plan izpolnili le s 73 %, leto prej pa s 110 %. Tako imamo sedaj od skupnega števila zaposlenih le 12 % krvodajalcev. Sindikati in ZSM si morajo prizadevati, da se čim-več proizvajalcev vključi v to človekoljubno in humano akcijo.
Ob dnevu krvodajalcev podeljuje občinski odbor RK tudi odlikovanja krvodajalcem, ki so večkrat oddali kri.
V	letošnjem letu so prejeli odlikovanje:
za 5-kratni odvzem:
1.	Koželj Anica, ind. šivilja;
2.	Jerman Slavka, ind. šivilja;
3.	Blatnik Zdenka, ind. šivilja;
4.	Pavlin Jožica, ind. likarica;
5.	Kobe Milena, tehnolog;
6.	Kaič Marija, ind. šivilja; za 10-kratni odvzem:
1.	Hrovat Tone, sklad, delavec;
2.	Mišura Marta, ind. šivilja;
Za 15-kratni odvzem:
1.	Hrovatič Franc, skladiščni delavec.
Vsem odlikovancem iskreno čestitamo, z željo, da še naprej ostanejo vestni krvodajalci.
letošnji
rezultati
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo opravili
25.208.000	minut proizvodnega dela ali 6,2 % več kot v istem obdobju lani. Število zaposlenih je bilo poprečno 1.252 ali 8,2 "/( več kot v letu 1974. Iz tega bi sledilo, da se jc storilnost zmanjšala za 2%. Čeprav ni posebnih učinkov, ki bi prepričljivo dokazali povečano storilnost, se ta vendarle kaže v prizadevanju za premagovanje težav, ki so nastopile v letošnjem letu pri redni oskrbi surovin. Vzroki so bili predvsem:
1.	Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino jc brez. predhodnega obvestila znižal akontacijo l)K za I. trimesečje iz 40 na 25 %.
2.	Domači dobavitelji se niso držali rokov dobav in kvaliteta tkanin jc bila večkrat tako slaba, da smo jo morali vračati. Delne težave so imeli tudi pri firmi Elntior, kjer je izpadlo v mesecu aprilu 32.000 srajc.
3.	Domača lepljiva podloga ni ustrezala našim zahtevam.
4.	V I. poli. lani je bil prevzem srajc še v likalnici in so bile delavke na prevzemu štete v proizvodnjo.
Proizvedli smo 873.000 srajc ali 1,9 % več kot lani. Za izvoz jc bilo poslanih 405.146 kosov v neto vrednosti 487.278. dolarjev. V aprilu je bil izvoz le 32.463 kosov v vrednosti 43.809 dolarjev.
Na domači trg smo v prvih treh mesecih odpremili za
42.528.000	din izdelkov, v aprilu pa je bil dosežen rekord odpreme 39.754,547 din za domači trg in 2.269,346 din za
izvoz. Samo v tem mesecu je bilo izdanih 9.300 odprcmnic in 5.600 faktur, šoferji pa so prevozili 67.700 km. Tako smo v prvih štirih mesecih poslali na domači trg 54 % več izdelkov kot lani v istem obdobju.
Nekoliko zaostaja tudi ciklus nedokončane proizvodnje. 30. 4. 1975 je bilo v TOZD Ločna
97.000	kosov, v Ubili 94.000 kosov in v Delti 68.000 kosov nedokončane proizvodnje, v kooperaciji za 23.000 kosov, od tega za domači trg 182.784 kosov, za izvoz pa 80.405 ali skupaj 263.189 kosov, kar predstavlja skoraj enomesečno proizvodnjo. Zaključek teh gibanj je, da smo surovino spremenili v gotove izdelke in v nedokončano proizvodnjo in da smo zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje povečali iz prejšnjih 12 na 22 proizvodnih dni, kar jc enako koledarskemu mesecu.
Uresničevanje načrta glede količine planiranih kosov in proizvodnih minut jc stabilno, kar lahko štejemo za velik uspeh. Ostanek dohodka iz domačega trga je v indeksu 54,4 %, izvoz, ki je imel lani za to obdobje 1.002.689 din izgube, pa kaže letos 786.314 din plusa. Ocenjujemo, da je vzrok v zalogi izvoza konec leta in da izvoz še vedno ne pokriva planiranih stroškov, čeprav kaže obračun 30. 4. 1974, da znaša poprečna cena storitev 1,21 dolarjev. Skupen ostanek dohodka 31. 3. 1975 znaša 721 milj. S din, kar je 16,8% več kot lani, toda pri tem moramo upoštevati 267 milj. S din izrednega dohodka iz lanskega leta in da so vkalkulirani riziki za 1,50 milijona S din nižji od lastnih. Če še zmanjšamo ostanek dohodka za izplačan višek ob 1. maju, jc ostanek dohodka za sklade minimalen. To nas opozarja, da moramo vse storiti za izboljšanje rentabilnosti, čeprav
so vzroki za tako stanje v veliki meri zunaj podjetja - zlasti slaba situacija na trgu. Izplačani OD na mesec so znašali 2.645 din ali 34,7 % več kot lani in so v mejah planiranih za letošnje leto.
Med stroški za minuto so se pogodbene obveznosti povzpele na indeks 182,1, zakonske pa na indeks 271,1. Skupni fiksni stroški so za 30„9 % večji od lani, vrednost uporabljene surovine pa je kar za 58,2 % večja. Dobaviteljev je za 76% več, kupcev pa za 28 %. Razmerje med kupci in dobavitelji jc še vedno ugodno, saj znaša 1:2,72.
V preteklem obdobju smo imeli žal nekaj pripomb k izdelavi izdelkov za izvoz in za domači trg. Zaradi tega jc Melka poslala še enega kontrolorja in prevzemalca. Zaradi slabega položaja na domačem in tujem trgu moramo posvetiti kvaliteti šivanja in likanja še veliko večjo pozornost.
Zaradi težav, ki nastajajo ob /manjšanju potrošnje v Jugoslaviji, smo se odločili, da od julija do konca septembra izdelamo za Elmior še 40.000 srajc več kot jc bilo dogovorjeno. Iščemo tudi možnost, da bi izvozili na Madžarsko pribl. 80.000 srajc, če bomo mogli dobiti tkanino po primerni ceni.
Poslovanje v prvih štirih mesecih tega leta lahko ocenimo za uspešno, čeprav splošne težave na trgu in drugi vplivi pri nas in v svetu prizadevajo tudi nas. Precejšen problem predstavljajo r)ezasedena delovna mesta v knjigovodstvu skupnih služb in v TOZD Libna. Sedanja samoupravna organiziranost in delegatski sistem in s tem v zvezi oblike in obseg obveščanja nam nalagata nove naloge in če jih hočemo uspešno opraviti, bo potrebna še večja samostojnost in iniciativnost TOZD.
ZDRAVKO PETAN
rekli so...
IK predsedstvo CK ZK Slovenije: Potrebno jc hitreje spreminjati družbeni položaj žensk!
Ko so na predsedstvu obravnavali program oh mednarodnem letu žensk, je bilo med drugim rečeno:
„Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi uveljavljanju žensk v družbenopolitičnem življenju. V SRS je od skupnega števila zaposlenih 43 % žensk, toda v samoupravnem delovanju jih je še vedno premalo čutiti. Pozornosti jc vredno zlasti dejstvo, da je razmerotna malo žensk na odgovornih delovnih mestih, tako v gospodarstvu, kot na drugih ravneh. To se žal dogaja tudi v tistih gospodarskih vejah (tekstilni), kjer so v proizvodnji zaposlene v veliki večini le ženske. . .
IV. KONGRES SINDIKATA
DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA
19. in 20. junija bo v Beogradu IV. kongres sindikatov delavcev industrije in rudarstva. Kot glavni temi na kongresu bosta:
1.	akcijski program sindikata delavcev industrije in rudarstva.
2.	Statut sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije.
Javna razprava bo organizirana do 10. junija, organizirali pa jo bodo republiški in pokrajinski odbori sindikata delavcev industrije in rudarstva.
Sindikat delavcev tekstilne in usnjarske industrije ter republiški odbor v sodelovanju z občinskimi odbori sindikata sta izvedla evidentiranje delegatov za kongres tako iz tekstilne kot iz usnjarske panoge. Kongresu bo prisostvovalo 9 delegatov tekstilne in usnjarske industrije iz Slovenije.
Od tekstilne konfekcije bosta delegata na kongresu tov. Šter Cveta, Toper Celje in Žagar Milena, Labod Novo mesto.
Na gradbišču za tovarno v Novem mestu so znova zapeli stroji. Gradijo zadnjo fazo poslovnih in skladiščnih prostorov. Objekt gradi Pionir iz Novega mesta.
Na proslavi v počastitev 1. maja je novoustanovljena kulturna skupina izvedla s pomočjo učencev stopiške šole svoj prvi program. Organizatorjem velja vse priznanje.
franc
kramberger
Ko prelistavamo strani ptujske zgodovine polpretekle dobe, zablesti med imeni padlih v osvobodilnem boju ime junaka Franca Krambergerja iz Nove vasi pri Ptuju.
Kramberger se je rodil leta 1894 v Krčevini pri Ptuju v revni kmečki družini, v kateri je zraslo osem otrok. Franc se je izučil za slikarja in pleskarja. Po prvi svetovni vojni, v kateri je bil ranjen na soški fronti, je našel službo v železniških delavnicah v Ptuju. Tedaj ga je študent Franjo Žgeč, ki se je kot vojni ujetnik v Rusiji udeležil proletarske revolucije, navdušil za komunizem. Že na parlamentarnih volitvah jeseni 1920 je oddal glas za komunistično stranko. Od tedaj je zvesto služil veliki ideji socialistične revolucije. Leta 1922 se je naselil v Novi vasi pri Ptuju. Od tedaj so se na njegovem domu shajali komunisti iz železniških delavnic, med njimi dr. Jože Potrč, pozneje pa še Jože Lacko in drugi. Kramberger je opravil veliko poti v Ljubljano za komunistično partijo. Leta 1928 je postal član komunistične celice v železniških delavnicah, ki so jo takrat ustanovili.
Med fašistično okupacijo je postal Krambergerjev dom pokrajinska javka Osvobodilne fronte za severovzhodno Slovenijo, zato so se tu oglašali razni kurirji. Pri Krambergerjevih se je nekaj tednov mudil mladinski aktivist Dušan Finžgar-Fidži iz Celja, za njim pa partijski funkcionar Jože Marn iz Zagorja. V osvobclilnem gibanju sta požrtvovalno delovali tudi Krambergerjeva žena Nežka in hčerka Štefka. Ko je kurir Hanžič iz Savinjske doline prišel v roke celjskega gestapa, je izdal Krambergerjevo postojanko. Medtem ko se je gestapu 7. decembra 1941 posrečilo aretirati Nežko in Štefko ter Marna, je Franc, kije bil tedaj odsoten, ostal na prostosti. Moral pa je v ilegalo. Kot član ptujskega okrožnega komiteja KP je propagiral z Lackom, Osojnikom in nekaterimi drugimi komunisti v ptujskem okraju boj za svobodo.
Ko je prispela marca 1942 v ptujski okraj Mirna Kovač-Barč-ka, poslana za sekretarko ptujskega okrožnega komiteja KP, je s člani komiteja sodeloval pri ustanovitvi partizanske skupine v Slovenskih goricah. Njej se je pridružil 7. avgusta in padel že naslednjega dne v zadnjem boju Slovensko-goriške čete v Mostju.	V. R.
storimo več za lastno kulturno življenje!
Zrcalu slehernega naroda je poleg njegovega materialnega bogastva in življenjskih dobrin - kultura.
Naš narod si je stoletja prizadeval da bi se s svojo kulturo predstavil svetu in ga s tem opozoril da živi med Triglavom in Jadranskim morjem ljudstvo s svojo besedo, kulturo in tradicijo. Čitalniški večeri so združevali kulturne entuziaste in napredne sile. Iz naroda so vstali velikani naše kulture: Prešeren, Cankar, Aškerc, Kajuh in številni drugi možje, ki so zagotovili našemu narodu nesmrtnost . . .
Minili so časi, ko je bilo govoriti slovensko greh. Težka in trnova je bila ta pot. In vendar danes, v tekmi za materialnimi dobrinami vse preveč pozabljamo na naše duhovno življenje. Pozabljamo na dolg našim dedom in tistim, ki so položili na Talijin oltar svoja življenja zato, da bi mi lahko uživali v lepoti duhovnega razcveta.
V zadnjem času se vse bolj zavedamo, da smo v tekmi za življenjskim standardom oropani tistega, kar je v človeku najplemenitejšega - kulture. Dejstvo je, da so naše poklicne kulturne ustanove dosegle visoko kvalitetno raven, da pa med delavci ni take dejavnosti, kot bi to ustrezalo standardu.
Kulturo delavcu in med delavce!
Temu klicu smo se odzvali tudi mi - iMbodovci, TOZD Ločna in Skupne službe. Imenovana je komisija za kulturno dejavnost, ki je že izdelala delovni program in ga dala v razpravo in potrditev upravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam podjetja. V programu je predvidena kulturna dejavnost v pasivni in aktivni obliki.
Po programu pasivne kulture se moramo zavzemati za to, da bomo našemu delavcu omogočili obiske kvalitetnih predstav poklicnih gledališč in skupin. Aktivno delo pa predvideva udeležbo naših delavcev v različnih smereh udejstvovanja. V letošnjem letu naj bi zaživel mešani pevski zbor in recitatorska skupina, v naslednjem letu pa naj bi pričela delati folklorna skupina.
Za dan republike želimo pripraviti pregled dela in aktivnosti vseh TOZD našega podjetja. Pomerili se bomo na kvizu znanja in prikazali aktivnosti posameznih TOZD. Prireditev bo v Novem mestu.
Za realizacijo zastavljenega programa se moramo zavzemati vsi. Zato vabimo delavce, naj se vključijo v predvidene aktivnosti. S tem bodo neposredno širili svoje duhovno obzorje, posredno pa ustvarjali ugled naši delovni organizaciji.
IVAN KRAJNC
pohod po poteh slovensko - goriške čete
Letos slavimo tridesetletnico zmage nad fašizmom. To je
dogodek, ki ga proslavljajo vsi delovni ljudje Jugoslavije. Na vsak način smo dolžni, da se spomnimo tistih, ki so sc borili za boljšo in lepšo našo bodočnost.
V	ta namen so se povsod po naši domovini vrstile proslave, partizanska srečanja, športna tekmovanja in druge svečanosti.
Največ prireditev je bilo v Ljubljani in njeni okolici, vendar tudi drugi kraji niso zaostajali.
V	ptujski občini je bil 26. aprila organiziran pohod po poteh Slovensko-goriške čete. Kljub slabemu vremenu je bil pohod številčno najmočnejši. Sestavljali so ga štirje odredi in sicer: Lackov odred, Krambergerjev odred, Osojnikov odred in odred Dušana Kvedra.
V	krajevni skupnosti Rogoznica je bil shod Krambergerjevega odreda, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo mladina Laboda. Udeleženci pohoda so se zbrali pred našo novo tovarno, kjer je bila pred odhodom kratka svečanost. Pozdravni govor je imela mladinka iz TOZD Delte, prapor s posvetilom pa je predala mladinka iz Libne — Krško. Pohoda so se udeležile delegacije mladine iz TOZD Ločne, Libne in Delte.
V	mesecu aprilu je bila še ena pomembna prireditev. 15. aprila na dan železničarjev je bila otvoritev prenovljenega doma Franca Krambergerja in obenem odkritje njegovega spomenika.
Mnogi med nami ne poznajo imena valikega revolucionarja in borca za svobodo, FRANCA KRAMBERGERJA.
Zato dovolite, da v nekaj vrsticah napišemo njegov življenjepis, katerega avtorica je Vida Rojčeva.
mednarodno
leto
žensk
Združeni narodi so leto 1975 proglasili /a mednarodno leto žensk z geslom .ENAKOPRAVNOST RAZVOJ MIR“. Namen letošnje akcije je, da na svojstven način spodbudi oceno in akcijo članic pri realizaciji deklaracije o človekovih pravicah, zlasti tistih, ki se nanašajo na ekonomski in socialni položaj žensk.
Jugoslavija in Slovenija sta sc z vso zavzetostjo tvorno vključili v akcijo. Odbor v Sloveniji vodi brane Šetinc, sekretar IK predsedstva ZKS.
Slovenski sindikati se vključujejo v ta program s publikacijo ,,Žena v združenem delu". Publikacija bo predložena konferenci Združenih narodov v Mehiki v mesecu juniju letos. Ta publikacija nastopa na več načinov.
Z raziskavo, ki jo opravlja raziskovalni center pri republiških sindikatih v 10 delovnih organizacijah s področja tekstilne, usnjarske in kovinskopredelovalne industrije,
— z razpravo na DS v teli 10 podjetjih,
z javno tribuno „Besedo ima proizvajalka".
Publikacija ima namen ugotoviti materialni samoupravni in politični položaj ter vlogo žensk v združenem delu.
V	raziskavo „Ženska v združenem delu" je republiški odbor vključil naslednja podjetja: MTT Maribor, Labod Novo mesto, Almira Radovljica, Mura Murska Sobota, Iskra Elektro-mehanika Kranj, Emo Celje, Gorenje Velenje, Peko Tržič, Planika Kranj in Utok Kamnik.
V	navedenih organizacijah je bilo anketiranih 1000 delavk in delavcev (v Labodu 14 delavk in 10 delavcev). Zbrani so bili po vzorčni metodi.
Pogled na udeležence tribune: besedo ima proizvajalka, kije bila 20. maja v Tekstilni tovarni Maribor.
20. 5. 1975 je bila javna tribuna v Tekstilni tovarni Maribor, na katero je vsako podjetje od zgoraj navedenih poslalo svojo 5-člansko delegacijo. Republiški odbor ZSS pa je k sodelovanju povabil še delegate ostalih podjetij in drugih republiških odborov, tako da je bila skupna udeležba na tribuni 150 udeležencev. Naše podjetje je zastopala delegacija:
TOZD Ločna: Kralj Valerija, Turk Marija;
TOZD Libna: Lidija Hočevar;
TOZD Delta;
Skupne službe:	Lojzka
Potrč.
Dnevni red tribune z. naslovom ,.Besedo ima proizvajalka" je bil naslednji:
1.	Delovanje delegatskega sistema
2.	Izobraževanje in usposabljanje ob delu
3.	Vzgoja in varstvo otrok
4.	Varstvo pri delu in delovne razmere
Uvodne referate o navedenih temah so imeli: Labod, Planika, Gorenje in MTT.
Naša delegacija se je predstavila z referatom „0 delovanju delegatskega sistema v Labodu". Referat je prebrala Lojzka Potrč. Ostale članice delegacije so sc vključile v razpravo o vseh ostalih temah. Nakazali smo probleme, ki jih imamo pri uresničevanju	delegatskega
sistema, izobraževanju zaposlenih, pri varstvu otrok in delovnih pogojih. Razprava je trajala kar 4 ure in je pokazala, da imamo približno enake probleme v vseh podjetjih, najbolj pereči pa so naslednji, ki so skupni vsem:
—	neurejeno večerno šolanje. Institucije, ki se ukvarjajo z večernim šolanjem odraslih, se nočejo prilagoditi izmenskemu delu zaposlenih delavcev v industriji. Tako imajo možnost dopolnilnega šolanja le tisti, ki delajo v eni izmeni.
-	Družbeno varstvo otrok je zelo neurejeno. Lahko rečemo,
da v vsej Sloveniji primanjkuje zmogljivosti za varstvo predšolskih otrok.
Močno so izstopale tudi zahteve za družbeno priznanje internih KV po podjetjih.
Delavke iz MTT Maribor so zahtevale, naj se delovna doba ženskam - proizvajalkam, ki so vsa povojna leta delale v nočni izmeni, bonificira. Enaki problemi se pojavljajo tudi v tistih podjetjih, kjer ni nočnega dela. Ugotovljeno je bilo, da gre skoraj 90 % delavk v invalidsko upokojitev in le približno 10% v upokojitev s polno delovno dobo.
Skratka, bilo je nakazanih ogromno problemov, večina njih zahteva takojšnje reševanje ne le s strani delovnih organizacij, temveč tudi širše družbene skupnosti.
Na koncu smo sprejeli stališča, ki jih bodo republiški sindikati posredovali vsem delovnim organizacijam v Sloveniji s predlogoma:
1.	Vse delovne organizacije naj enkrat na leto analizirajo problematiko delavcev z vseh vidikov (otroško varstvo, prehrana, zdravstvo, izobraževanje, stanovanjska problematika itd.) ter predlagajo ustrezne ukrepe in sistemske rešitve tako v samih podjetjih, kakor tudi prek interesnih in družbenopolitičnih skupnosti v občini in krajevni skupnosti. Pri pripravi analize bodo imele najpomembnejšo vlogo sindikalne organizacije. Najprimernejši čas bi bil ob praznovanju 8. marca. Sicer smo izrecno poudarili, da moramo obravnavati problematiko vseh proizvajalcev in ne le žensk, razprava pa nam je pokazala, da je še vedno potrebno zaposleni ženi in materi posvetiti več družbene pozornosti tudi pri sistemskih rešitvah.
2.	Ob koncu leta bomo na skupnem DS obravnavali rezultate ankete in sprejeli potrebne ukrepe.
To mora postati stalna praksa in ne le enkratna akcija.
Lojzka Potrč
majski
kresovi
Tudi letošnji 1. maj so delovni ljudje širom naše domovine praznovali na različne načine, predvsem pa z namenom, da se s spomini oddolžimo našim padlim borcem, da damo priznanja zaslužnim delavcem in delovnim organizacijam.
Na predvečer praznika so po vsej deželi zagoreli kresovi in tako dali še poseben poudarek že tako okrašenemu okolju. Še vreme, ki je hotelo umazati ta lepi obraz, ni moglo spremeniti prazničnega razpoloženja. Pozno v noč sta se razlegla ob tabornem ognju pesem in smeh.
Danes, ko v miru slavimo tako pomemben praznik, se spominjamo časov pred tridesetimi leti, ko je delovni človek, združen v narodnoosvobodilni borbi pokazal sovražniku, da je v našem narodu nezlomljiva moč junaštva in nacionalnega ponosa. Dokazal je tudi, da se je pripravljen boriti za svoje pravice, in da bo na svoji zemlji svoj gospodar.
Ta ponos in zavest sta nam pomagala tudi v povojnem razvoju našega gospodarstva in graditvi samoupravne socialistične družbe.
S sprejetjem nove ustave pa si naš delovni človek oblikuje nove smeri razvoja - za še lepše in uspešnejše praznovanje praznika dela.
DRAGICA VAHČIČ
iabocl
novo ME5T0’ i
labod
Mš-rri
m
V sodelovanju z Modno hišo iz Ljubljane je bil v prodajalnah v Ljubljani in Mariboru organiziran teden „LABODA“. Temu primemo so bile urejene tudi izložbe. Labodje bil predstavljen z vsem svojim asortimanom pomlad-poletje.
obisk razstave za krojenje in likanje v ludbregu
Tovarna industrijske opreme OPREMA LUDBREG je v sodelovanju z zaliodnoncmško tovarno BULLMERWERK iz Muensingena pripravila zanimivo razstavo zadnjih dosežkov na področju opreme prikrojevalni-ce in likalnice.
V zanimivem in pestrem pregledu razstavljenih predmetov bom skušal v kratkih obrisih oceniti nekaj primerov tehničnih dognanj. Opremi prikrojc-valnice se v zadnjem času posveča vedno več pozornosti. Racionalnejši je izkoristek polaganja, manjša poraba blaga za enoto proizvoda (srajce). Prav na tej razstavi je temu problemu posvečena posebna pozornost. Prikazani sta bili dve izvedbi polagalnih strojev za polaganje blaga. Pri univerzalnem polagalnem stroju TYP 30/31/36, ki z enostavno pregraditvijo vrši pet operacij nalaganja blaga in to enostransko, stopničasto, obojestransko z rezanjem ter križno polaganje polaganje cevastega materiala in polaganje dvojnega materiala. Ta stroj je bil prikazan v polavtomatski izvedbi s fizičnim spremstvom, poleg tega pa obstoja tudi popolna avtomatska izvedba, katere delovanje programira programator polaganja. Kapaciteta polaganja je 80 m/min. Temu stroju sledi polavtomatski dodajalec bal, ki lahko poljubno dodaja bale blaga po potrebi, barvi in velikosti. Prednost te izvedbe je v tem, da sc lahko uporablja blago v rolah in navito v metraži, prav tako se uporablja tudi blago v cevni izvedbi. Širine blaga so omejene od 240 cm navzdol. Še ena velika prednost, ki jo zasluži ta stroj, je, da lahko polagamo pletivo, ki je, kakor vemo, zelo občutljivo za raztezanje. Specialna rahljalna naprava skrbi za točnost in neopetost listov s stranskim ravnanjem polaganja do točnosti 3 mm.
Zaradi najboljšega izkoristka delovanja avtomata in izrabe prostora je bil prikazan sistem polagalne mize, sestavljene iz treh transportnih trakov za nalaganje, grobo krojenje in transport do finokrojilnega stroja.
Drugi polagalni stroj je bil manjše izvedbe, precej avtomatiziran, vendar uporabljiv za večjo menjavo in manjše kapacitete. Ocena delovanja obeh
polagalnih strojev bi bila zmerna, vendar je ob veliki investiciji še vedno zelo umestna nabava za veliko serijsko proizvodnjo.
Pri ročnem polaganju blaga je bila prikazana izvedba z mehanskim in pnevmatskim delovanjem naprave za fiksiranje in rezanje dolžin. Na mizi, opremljeni z dolžinskim metrom za odmerjanje, povzroča pnevmatsko odpiranje in zapiranje krajnikov za blago povečano hitrost polaganja ter večjo točnost v odmeri in odrezu naloženega blaga. Izvedba je enostavna, vendar sorazmerno cenena in verjetno za naše razmere proizvodnje še najbolj sprejemljiva.
Pri opremi za likalnice je bil prikazan sistem visečega transporta. Stroji za likanje so bili v glavnem za poltežko in težko konfekcijo. Izvedeni so bili z različnimi glavami za likanje posameznih oblik delov konfekcije. Modeli strojev so bili prikazani z enojnim in dvojnim gretjem spodnjih in zgornjih glav preše ter različnim parjenjem. Tudi pri teh strojih je bilo opaziti uporabo avtomatike za programiranje določenih postopkov likanja.
Oprema LUDBREG je prikazala lastni razvijalec pare manjše kapacitete, ki lahko služi za delovanje ročnega likalnika. Problem mehčanja vode je rešen z mehčalci vode, ki odstranjujejo usedline apnenca.
Programa za izdelavo likalnih preš za lepljenje ovratnikov in zapestnikov nimajo, zato bo naša usmeritev še vedno na uvozu teh strojev, ki so danes tako potrebni v tehnologiji kon-fekcioniranja.
Splošna ocena razstavljenih izdelkov je zadovoljiva. Vsi si želimo, da bi bili ti izdelki čim-prej dostopni domačim kupcem, poleg tega pa bi morala domača industrija opreme storiti vse, da bi s kar najbolj kvalitetno in ceneno proizvodnjo nadomestila največkrat zelo drag uvoz. IVAN ŽOHER
razgibana kulturna dejavnost v tozd libna
8. junija 1975 je bila v počastitev 30-letnice vrnitve izgnancev na Brestaniškem gradu osrednja proslava, kjer je nastopal tudi ženski pevski zbor TOZD Libna z ostalimi pevskimi zbori celotne občine Krško.
Še v tem mesecu bodo naše pevke nastopile na pevski reviji pevskih zborov Spodnjega Posavja. Želimo jim čimboljšo uvrstitev oziroma priznanje.
V naši TOZD Libna pa ni aktiven samo pevski zbor, temveč se tudi naša folklorna skupina temeljito pripravlja za nastop folklornih skupin, ki bodo predvidoma v avgustu ali septembru.
Da bi naše nastopajoče ekipe izgledalc čim lepše, smo se odločili za nakup enotne garderobe.
Vsa sredstva, ki jih TOZD Libna Krško namenja za razvoj teh dejavnosti, so samo skromna zahvala in oddolžitev posameznicam za njihovo požrtvovalno delo.	VAHClC D.
urejanje okolja v tozd delta
Do osmega marca, ko je bila otvoritev nove tovarne, so bila opravljena v glavnem vsa gradbena in obrtniška dela, da smo lahko nemoteno poslovali. Manjša dela, ki niso ovirala proizvodnje, so obrtniki opravljali v marcu, prezračevanje v proizvodni hali pa še v aprilu.
Medtem smo se ukvarjali s problemom, kako urediti zunanje okolje, dokler je bil še čas. Ponudbe podjetij, ki opravljajo ta dela, so bile nesprejemljive. Najnižja ponujena cena za travišče je znašala 11 din za m2, s
tem, da bi naj bil teren v glavnem že pripravljen. Ureditev travišča po najnižji ceni bi torej znašala za cca 2 ha zemljišča 222.000,- din. Ce bi hoteli posaditi okrasna drevesa preko delovne organizacije, ki se s to dejavnostjo ukvarja, bi morali plačati štirikratno ceno drevesa.
Imeli smo tudi ponudbo za izdelavo žične ograje, visoke 1,50 m za 180.000, din.
Da bi se izognili tem visokim stroškom, smo sprožili akcijo za prostovoljno delo pri ureditvi okolja. Dogovorili smo sc za štiriurni prispevek dela v prostem času.
Večina članov kolektiva je dogovorjeno obveznost izvršila. Nekateri so opravili celo veliko več delovnih ur. Tisti, ki pa niso uspeli izvršiti dogovorjene obveznosti, bodo to lahko opravili v jeseni, ko bomo z deli nadaljevali.
Na ta način smo si z minimalnimi finančnimi sredstvi (nakup trave in nekaj dreves) zadovoljivo uredili zunanje okolje, ki gotovo vpliva na naše boljše počutje pri delu.
Iskrena hvala vsem članom kolektiva, ki so pomagali pri tem velikem delu, zlasti pa še tistim, ki so v ta namen z veseljem žrtvovali veliko svojega prostega časa.
NOVAK DRAGICA
srebrni znak
sindikatov
v
pravih rokah
Srebrni znak sindikatov, to visoko priznanje za delo v tej organizaciji, sta letos dobila tudi dva naša dobra znanca in sodelavca iz Novega mesta: Lojzka Potrč in Jože Muhič.
Ta dva skromna in prizadevna borca za naš jutrišnji lepši in boljši dan, sta preživela prenekatero urico svojega prostega časa ob snovanjih in delu v sindikalni organizaciji. Ideje, pobude in osebno angažiranje, to so njima lastne kvalitete. Storiti več kot drugi je njuno vodilo, njun odnos do naše socialistične graditve.
Veseli smo, ker je priznanje prišlo v prave roke. Prepričani smo, da je to skromno nadomestilo za njuno delo in spodbuda za vse, ki so pripravljeni storiti vedno več za srečnejšo prihodnost vsega delavskega razreda.
Sodelavcema iskreno čestitamo.
Veseli obrazi stopiških pionirk s svojima ,,mentorjema" po velikem uspehu.
v razpravi je osnutek sporazuma
Pravica delavca v /.vezi z varstvom pri delu je zajamčena z ustavo, izvajanje varstva pri delu pa sta doslej urejala temeljni in republiški zakon o varstvu pri delu. Po uveljavitvi zveznih in republiških ustavnih amandmajev pa je izšel nov zakon o varstvu pri delu, ki velja na področju SRS.
Novost zakona je, da poleg nadzorstva nad izvajanjem zakona in predpisov o varstvu pri delu vsebuje tudi nadzorstvo nad izvajanjem zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugih predpisov s tega področja. Omenjeni zakon ureja le splošna sistemska vprašanja, za konkretno urejanje tega področja pa navaja, da’ delavci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti in druge obveznosti v zvezi z varstvom pri delu v OZD s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev ali s posebnim samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu. Glede na obsežnost OZD in specifičnost nevarnosti, ki nastajajo pri delu, bo OZD „LABOD“ urejala varstvo pri delu s posebnim samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu, ki poleg drugih obveznosti vsebuje vse zadeve in vprašanja s področja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev in njihove organizacije združenega dela v zvezi z varstvom pri delu. Vse izvršilne zadeve, načini in postopki za opravljanje posameznih zadev in zagotavljanje varstva pri delu z varstvenimi ukrepi in normativi bo urejeno s splošnimi akti oz. posebnim pravilnikom o varstvu pri delu.
Samoupravni sporazum o varstvu pri delu bo zaradi sorodnega načina dela in poslovanja TOZD v OZD „LABOD“ enoten in je dan v razpravo, da delavci lahko spremenijo oz. dopolnijo nekatere določbe v okviru predpisanih ukrepov in normativov in si s tem uredijo izvajanje in zagotavljanje varstva pri delu. V splošnih določbah sporazuma je podana njegova vsebina in področje, ki se
nanaša na določbe zakona o varstvu pri delu SRS. V naslednjem poglavju so navedeni varstveni ukrepi in normativi, ki so splošni, posebni in v zvezi z delovnimi razmerami. S splošnimi varstvenimi ukrepi in normativi je zagotovljeno varno delo na vseh delovnih mestih oz. delih, ne glede na področje gospodarske dejavnosti, posebni varnostni ukrepi in normativi pa se predpišejo v OZD, kjer so zaradi tehnologije in zahtev dela pogoji izrazito nevarni ali škodljivi. Ukrepi v zvezi z delovnimi razmerami pa so določeni skladno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v OZD „LABOD“.
Sporazum najširše obravnava pravice in obveznosti delavcev in OZD ter pravice in odgovornosti odgovornih oseb glede varstva pri delu. Navedeni so ukrepi, ki jih je potrebno izvajati na določenih področjih dela, da se zagotovi zdravo in varno delo. Navedene so tudi posebne pravice in obveznosti delavcev ter uveljavljanje pravice do varstva pri delu, kjer je točno opredeljen pravilen odnos delavca do varstva pri delu in pravica in dolžnost uporabljati naprave, sredstva in opremo za osebno varnost pri delu. Vsak delavec mora na svojem delovnem mestu opravljati, voditi in organizirati delo tako, da s tem varuje svoje zdravje ter zdravje in življenje drugih delavcev. V primeru, da ni poskrbljeno za njegovo varnost pri delu, lahko delavec uveljavlja svoje pravice do varstva pri delu pri svojem neposredno nadrejenem delavcu, nato pri direktorju TOZD in nazadnje pri pristojnem organu inšpekcije dela, ki dokončno odloči o njegovi zahtevi. Posebej so opisane pravice in odgovornosti vseh vodilnih in vodstvenih delavcev in neposrednih vodij del, katerih naloga je, da vnaprej upoštevajo varstvene ukrepe in normative ter skrbijo za tekoče izvajanje in pospeševanje varstva pri delu. Ravno tako morajo tudi vse strokovne službe v sodelovanju s službo varstva pri delu prispevati k razvoju varstva pri delu na vseh področjih. V zadnjem delu sporazuma je navedeno delovno področje službe varstva pri delu in vloge samoupravne delavske kontrole.
S tem je v grobem prikazana vsebina osnutka samoupravnega sporazuma o varstvu pri delu, ki bo osnovni samoupravni akt za urejanje varstva pri delu, in je dan v razpravo vsem TOZD in DSSS, da lahko vsak delavec predlaga spremembo ali dopolnitev ustreznih določb. Sporazum bo pričel veljati, ko bo sprejet na zboru delavcev.
MILAN RIFELJ
uspeh
stopiških
pionirk
25. maj v šolskem letu 1974/75 bo ostal v spominu stopiških otrok zapisan z zlatimi črkami. Pionirke skromne podgorske šole „Janez Trdina" so iz jok naj višjih funkcionarjev RC ŠŠD in Rokometne zveze prejele pokal in zlate medalje kot najboljše med svojimi vrstnicami v Sloveniji. Prekipevajoče otroško veselje so zalile solze sreče in ponosa. Dosežen je bil cilj, postavljen pred tremi leti, poplačani so bili potoki znoja, nagrajen trud in odrekanje.
Rokomet je na stopiški šoli že nekaj let šport številka ena. Prva sta razvedrila željno podgorsko mladež uvajala v igro učitelja Ivo Klinc in Boris Vovk. V šolskem letu 1971/72 so stopiške pionirke osvojile naslov najboljših v občini in na Dolenjskem, na republiškem prvenstvu pa so zasedle četrto mesto. Menjali so se učitelji in pionirke, zato tej ekipi veliko ljudi ni pripisovalo posebnih možnosti za nadaljnji uspeh. Ravnatelj Ljubo Miloševič in novi učitelj za telesno vzgojo Janez Štrukelj pa sta mislila in planirala drugače. V šolskem letu 1972/73 so bile stopiške pionirke ponovno najboljše v občini in na Dolenjskem ter tretje na republiškem prvenstvu. V šolskem letu 1973/74, ko je bilo ime stopiške šole že dobro znano med poznavalci rokometne igre, ni bilo „težav“ do final-
ne tekme na republiškem prvenstvu. Tu pa se je športna sreča nasmehnila vrstnicam iz Železnikov. Druge v republiki so postale tudi kot klubska ekipa, saj so iste pionirke nastopile za barve RK Krke. Večina je mislila, da je to vrh, športni maksimum, saj so šolo zapustile kar štiri dobre igralke, med njimi tudi novopečena slovenska reprezentantka Nadica Blažič. Marsikdo je mislil, da je s Sto-pičankami konec! Marsikdo, pa ne vsi. Na občinskem in področnem prvenstvu v letošnjem šolskem letu pa so morali vsi priznati, daje premoč te nove, šolane vrste rokometašic, očitna. Polne samozavesti, vere vase, v svoje znanje in vodstvo so 24. maja odpotovale v Ljubljano; v predtekmovanju so premagale vrstnice iz Ptuja s 5:1, iz Škofljice 7:3 in Makol 5:3, in so nato v finalni tekmi v nedeljo, 25. maja, pred polno dvorano ŠD Slovana na Kodeljevem požele splošno priznanje za izredno borbenost in kvalitetno igro. Premagale so pionirke osnovne šole Polje pri Ljubljani. Bile so najboljše med tisoč in nekaj šolami v Sloveniji!
Od letošnjega občinskega prvenstva dalje je ekipa stopiških rokometašic nastopala kot varovanec tovarne Labod, TOZD Ločna. Tudi pokal za osvojeno prvo mesto na področnem prvenstvu, ki ga je poklonila ta delovna organizacija, je prejela iz rok predstavnice mladine Laboda. Nemajhno je bilo presenečenje v Ljubljani, ko so na nekaterih tekmah nastopile Stopičanke v dresih, na katerih ni bilo grba ŠŠD, ampak napis - Labod. Hotele so povedati vsem, kdo jih spremlja, kdo jim je pomagal in komu bodo po velikem športnem zmagoslavju iskreno rekle: „Hvala, tovariši, za vso skrb in razumevanje!"
LJUBO MILOŠEVIČ
Na zadnjem zboru podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD konfckcionarjcv Slovenije je bil sprejet sporazum, tak kot je bil obravnavan na naših zborih. (Osnova našega plana in sindikalne liste.) Komisija pri republiškem sindikatu je imela le nekatere nebistvene pripombe. Ker bodo v nekaj dneh usklajene, bo treba sporazum podpisati že v mesecu juniju. Po našem samoupravnem sporazumu ga podpišemo kot OZD. V tem primeru ga podpiše glavni direktor ali njegov pooblaščenec.
*
Pomemben dogodek v tem obdobju je bil zbor delegatov 2. 4. 1975 v Ljubljani, ki je sprejel Temeljna izhodišča za združevanje in samoupravno organiziranje tekstilne industrije Slovenije, o katerih smo razpravljali tudi na naših prejšnjih tribunah.
*	MMžIl
Izdelan je osnutek perspektivnega plana razvoja tekstilne industrije Slovenije za obdobje 1976 1980, o katerem bo treba organizirati razpravo na bodočih tribunah.
*
V začetku aprila je bila tudi skupščina tekstilcev, ki izvažajo prek Jugotekstila. Za leto 1974 dobimo ristorno 154.696 din.
*
Letos so se skupne službe skrbno pripravljale na sanacijo T1P-TOP. Ta poteka po predvidenem sanacij-
skem programu, ki je bil sprejet na zborih vseh TOZD. Vsa izguba za lansko leto je odpisana, odobren je moratorij plačila za preko 2 milijardi S din, sklad skupnih rezerv SRS pa je odobril 4 milijone S din posojila na zaposlenega.	/
Manjše odstopanje je le v tem, da je postala šivalnica Idrija, ki šteje 142 delavk, obračunska enota TOZD Ljubljana. Tako je bilo v TOZD Ljubljana in Trebnje, ki naj bi se bilančno spojila z Labodom 1. januarja 1976, poslovno pa sodelujemo že od 1. 5. 1975, zaposlenih 700 delavcev.
*
Ob 100-letnici RK in 30-letnici osvoboditve je mestna organizacija RK Novo mesto na proslavi dne 30. 5. 1975 podelila priznanja zaslužnim posameznikom in kolektivom. Tako priznanje je dobil tudi Labod. Priznanje nas obvezuje, da bomo še naprej aktivni v tej humani in človekoljubni organizaciji.
*
Konferenca ZSM Labodje pripravila anketo 7.a svoje člane. Z anketo želi ugotoviti socialne razmere svojih članov. Izpolnjevali jo bodo vsi mladi do 27 let starosti v vseli TOZD in skupnih službah. Rezultate bodo posredovali DS TOZD v obravnavo.
Osnovni organizaciji ZK skupnih služb in TOZD Ločna sta pripravili proslavo ob 50-letnici izhajanja glasila Komunist in 30-letnici osvoboditve. Proslave se je udelcžif tudi
------------------\
nagradna
ekskurzija
1.	dan: h Novega mesta preko Krškega do Ptuja. Dalje preko Varaždina do madžarske meje. Na mejnem prehodu Letenye prestop na Madžarsko. Kosilo bo ob Blatnem jezeru, v večernih urah pa prihod v Budimpešto, kjer bo večerja in prenočišče.
2.	dan: Ogled Budimpešte in kosilo, nato odhod preko Novega Sada do Beograda, kjer bo večerja in prenočišče.
3.	dan: Ogled Beograda in nadaljevanje poti proti Topoli, kjer bo krajši postanek in kosilo. Nadaljevanje poti v Kragujevac. Ogled Kragujevca, nato potovanje preko Čačka do Titovih Užic, kjer bo večeija in prenočišče.
4.	dan: Potovanje proti Više-gradu, preko Goražde do Sarajeva, kjer bo kosilo, ogled Sarajeva, večerja in prenočišče.
5.	dan: Odhod preko Ihate, Kiseljaka in Travnika do Jajca. Krajši postanek za ogled in kosilo. Odhod po avnojski magistrali do Bihača, dalje mimo Plitvičkih jezer do Zagreba. Večeija na Čatežu in odhod domov.
Petdnevno potovanje je dolgo približno 1.640 km, vožnje bo poprečno 300 km na dan, kar pa ni prehudo. Vsem, ki bodo za nagradno potovanje izbrani, želimo srečno pot in prijetno potovanje.
Vzgojiteljica mladih šivilj, Pavla Humar, je to pot dobila v poučevanje štiri mlade Romke. Želimo, da bi se pridno učile in postale dobre delavke.
brane Šali, član predsedstvu 1K ZK Slovenije. Ob tej priliki je bilo v ZK sprejetih 8 delavcev skupnih služb.
Cluni kolektiva TOZD Libna smo se 10. 5. 1975 udeležili proslave ob 30-letnici osvoboditve v Ljubljani.
Zenski pevski zbor se pod vodstvom tov. Mirka Gorenška resno pripravlja za nastop na reviji občinskih in zasavskih pevskih zborov, ki bo od 1. do 8. junija na gradu v Brestanici.
*
18. 5. 1975 je bilo v Krškem svetovno consko prvenstvo v speed-wayu. Ob otvoritvi prvenstva so sodelovale tudi naše mladinke in izročile voznikom naša darila in cvetje.
'*
V TOZD Delta so na tribuni v maju potrdili predlog izbora trinajstih zaslužnih delavcev, ki se bodo udeležili letošnje nagradne ekskurzije. Prav tako so potrdili predlog za tri proizvajalke, ki bodo del dopusta preživele na okrevanju v zdravilišču. Oba predloga je na podlagi podatkov po dogovorjenih kriterijih sestavil politični aktiv, predloga pa sta bila tudi objavljena na oglasni deski-
*
Na pobudo osnovne organizacije ZSMS - Sigme in Tovarne avtoopre-me iz Ptuja je bilo v soboto, 31. maja, srečanje mladine, ki so se ga udeležili tudi mladi iz TOZD Delte. Srečanje v počastitev dneva mladosti je bilo ob novo urejenem ribniku v Podlehniku ob vznožju haloških vinogradov.
Komisija za družbeni standard TOZD Delta je obravnavala štirinajst prošenj za dodelitev stanovanja in enaindvajset prošenj ža odobritev kreditov. Po ogledu stanovanj in novogradenj prosilcev ter na tej osnovi skrbno pripravljeni analizi je komisija odobrila dvanajst kreditov v skupnem znesku 315.000 din in šest stanovanj, od katerih bo le eno novo, ostala pa bodo do konca leta na razpolago s preselitvijo v lastne hiše in z drugimi preselitvami.
V TOZD Delta smo se uspeli sporazumeti z Združenjem šoferjev in avtomelianikov v Ptuju za organizacije teoretičnega in praktičnega pouka za voznike motornih vozit. Tečaj je v dela prostem času organiziran posebej za našo TOZD. V dveh skupinah obiskuje tečaj triinštiride-set naših delavcev.
lafcKDd
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto