48. štev.
V Kranju, dne 30. novembra 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarsKj list.
SUne za Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po potil ta celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, ta druge drlare stane 660 K. Poeamezna Številka po 10 vin. — Na naroćbe bres istodobne vpoiiljatve naročnine te ne ozira. — Uredništvo In u pravni! t v o je na priatari goap. K. Floriana v «Zvezdi».
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Interati te računajo ta celo itnn 60 K, u pol tirani 30 K, za četrt tirani 20 K. Interati te plačujejo naprej. Za mnnjta oznanila te plačuje za petit-vrslo 10 vin., če te Utka enkrat, za večkrat znaten
EopusL — UpravniJtvu naj te blagovolijo pošiljali naročnina, re-lamacije, oznanila, tploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in norice. — Dopisi naj te izvolijo frankirati. — Rokopiai te ne vračajo.
Politični del. a a b
□ □□□□
rti-
Nazal li Amerike!
V Ameriki je nastala finančna in industrijska kriza. Podjetja so odpustila te nad 400 000 večinoma tujih delavcev. Ladije, ki so bile poprej vedno polne izseljencev v Ameriko, se polnijo sedaj «ele ob svojem povratku v Evropo. Na tisoče delavcev je Že zapustilo Ameriko, mnogo tisoč jih je že tudi oglašenih pri raznih parobrodnih družbah za povratek v staro domovino. Koliko tisoč jih pa sploh ne more iz Amerike, ker nimajo denarja ali se boje, da bi se jih v domovini ne prijelo kot vojaške begunce 1
In med temi zadnjimi tisoči je tudi mnogo naših rojakov, ne le Dolenjcev, temveč tudi Gorenjcev, katerih se je v zadnjih letih tudi prijela ona nevarna bolezen, ki je pretila v kratkem iztrebiti skoro vse prebivalstvo Bele krajine.
Res je, da se je iz Amerike poslalo mnogo denarja domov na Slovensko — pravijo, da se je v na6o državo sploh na leto poslalo približno 200 milijonov kron — toda kljub temu je trpelo vse gospodarstvo vsled pomanjkanja delavcev. Na Dolenjskem po nekaterih vaseh sploh ni bilo več najti za delo sposobnih moških oseb; polje in vinograde so obdelovali otroci, starčki in ženske, da to ne more biti posebno vzorno gospodarstvo, kljub temu da je prihajalo na leto nekoliko amerikanskih dolarjev, si lahko mislimo. Tudi pri nas na Gorenjskem toži kmet in obrtnik, da ne dobi več delavcev ali pomočnika, ali pa za tak denar, da
ne more shajati. Celo tovarne se pritožujejo, da ne morejo zadostiti vsem svojim zahtevam in ne izrabiti v polni meri naložene glavnice, ker po-manjkuje delavskih moči.
Kriza v Ameriki bo imela svoje posledice tudi v Evropi, in posebno ie mi Slovenci jo bomo občutili narodno in gospodarsko. Novo življenje se odpira na Dolenjskem. Inženirji že merijo progo, kjer bo v doorin dveh letih tekla toliko zaželjena belokranjska železnica. Železnica iz Idrije na Goriško in podaljšanje kamniške železnice je le le kratko vprašanje časa. Zboljtevanje gorenjskih planin, rastoča industrija, vedno bolj se razvijajoči tujski promet, zadružništvo pri raznih poklicih — vse to so pogoji, da Slovencu ne bo potreba Iskati trdega bruha onstran »velike luie», ker bo imel dovolj dela doma, da bo pa za delo tudi tako plačan, da lahko polteno prerodi sebe in svojo rodbino.
Ob skrajnem času je nastala velika gospodarska kriza v Ameriki. Nam Slovencem se je bilo že bati, da nas nesrečno izseljevanje sploh ubije kot narod. Trdno se nadejamo, da se časi korenito spremene, da bo nas kmet zopet lahko najemal delavca, da bo pa tudi naia mala in velika obrt lahko delala z domačimi delavci. Ameriška kriza bo po našem mnenju pripomogla k ugodni rešitvi našega gospodarskega vprašanja. In za cesarjevo Sestdeset-letnico je prišlo ravnokar pomilosčenje za vojaške begunce. Dolenjska se bo pričela zopet polniti, na Gorenjskem se bo tudi ustavilo izseljevanje.
PODLISTEK.
Rendezvoui.
Spisal J. S. Turgenjev. (Konec.)
Deklica mu ni mogla takoj odgovoriti.
— Dolgo, Viktor Aleksandrovič — pravi ko-nečno s komaj slišnim glasom.
— A! (Sname čepko, veličastveno potegne 2 roko po gostih, močno privitih laseh, ki so se začeli skoro prav pri obrveh in z dostojnostjo ozrši se naokrog, varno pokrije zopet svojo dragoceno glavo.) — A jaz bi bil skoro popolnoma pozabil. Razven tega, glej, dežek I (Zopet zazdeha.) Dela je strašno veliko; vsega ni mogoče preskrbeti in on (gospod) se še krega. Jutri potujemo ...
— Jutri? — izpregovori deklica in upre nanj prestrašeni pogled.
— Jutri... no, no, no, prosim te — poprime on hitro in nejevoljno, videč, da se je vsa stresla in tiho povesila glavo — prosim te, Aku-lina, ne plakaj. Ti veš, da jaz tega trpeti ne morem (in nagrbanči svoj topi nos). Sicer takoj odidem ... Kakšna nespamet — kremžiti sel
— No, ne bom, ne bom — brzo izpregovori. Akulina s silo požiraje solze. — Tedaj jutri potujete? — dostavi ona po kratkem molčanju — kdaj pač bo Bog dal, da bom zopet videla Vas, Viktor Aleksandrovič?
— Bodeva se zopet videla, zopet videla. Če ne v prihodnjem letu, pa pozneje. Gospod, zdi se mi, Želi v Peterburgu v službo vstopiti — nadaljuje on, izgovarjajo besede leno in malo skozi nos — sin morda potujemo tudi v inozemstvo.
— Vi me boste pozabili, Viktor Aleksandrovič — reče žalostno Akulina.
— Ne, zakaj pa? Jaz te ne bodem pozabil; samo pametna bodi, ne uganjaj burk, poslušaj očeta... In jaz te ne bodem pozabil — ne-e. (In se mirno iztegne in zazdeha.)
— Ne pozabite me, Viktor Aleksandrovič — nadaljuje ona prosečim glasom. — Kako močno sem vas ljubila, vse pač (sem storila) za vas . .. Vi govorite, očeta naj slušam, Viktor Aleksandrovič ... Kako pa naj slušam očeta ?...
— In zakaj ne? (On izgovori te besede kakor iz želodca, leže na hrbtu in podloživši roko pod glavo.)
— Pa kako vendar, Viktor Aleksandrovič — vi sami veste...
Ona umolkne. Viktor se poigra z jekleno verižico svoje ure.
— Ti, Akulina, nisi neumna deklica — reče on naposled: — zato ne govori nesmisli. Jaz želim tebi dobro, me li razumeš? Seveda, ti nisi glupa, ne popolno kmeiica takorekoč; in tvoja mati tudi ni bila vedno kmetica. Pač pa si ti brez izobrazbe, toraj moraš ubogati, Če se ti kaj pove.
— O strašno, Viktor Aleksandrovih
Kmečke posojilnice ln hranilnice.
i.
Vsepovsod, kamor se ozremo, bodisi po deželah nase države, bodisi po tujih državah, čudovito napreduje organizacija kmetskega stanu. Kmetje si ustanavljajo svoje posojilnice in hranilnice, da lahko doma nalagajo svoje denarne preostanke in prihranke, v nasprotnem slučaju pa, da si zopet doma izposodijo denar, ki ga rabijo, ne da bi moledovali in imeli kaka večja in daljša pota zato. Prav je tako I Odobravamo in priporočamo tako združevanje in organizacijo. Pribiti pa moramo, da namen teh malih kmečkih posojilnic in hranilnic ni, izposojevati velikih svot na vknjižbo (intabula-cijo) posestev, temveč manjše svote, ki se rabijo v tekočem gospodarstvu, pa se zopet kmalu vrnejo. Na daljši rok in višje svote proti intabulaciji pa naj posojujejo že obstoječe okrajne posojilnice, ki imajo določen v pravilih širši delokrog ter so v vsakem večjem kraju, pa naj se imenujejo že tako ali tako.
Vse male, kmečke posojilnice in hranilnice — ki naj bi bile v vsaki večji županiji ali občini, bi morale biti združene v «Zvezi>, s katero naj bi bile v tekočem računu, to je, če bi kmečki posojilnici in hranilnici preostajal denar, naložila bi ga, da bi tekle obresti ter ne ležal denar mrtev pri «Zvezi*; nasprotno, če bi ga posojilnica rabila, pa bi bilo zopet treba samo pisati, da bi ga «Zveza* poslala « Zveza» tako posreduje denarno garancijo med svojimi posojilnicami. Stik ali denarno poslovanje med <Zvezo» in posojilnico imenujemo, da stopi v tekoči račun. Določila glede tekočega računa se itak vedno dogovore in sklenejo med poslujočima zavodoma.
— I-i, kaka nesmisel, ljuba moja: v čem si našla strah I Kaj imaš to? — pribavi on pri-maknivši se bližje k nji — cvetice?
— Cvetice — tožno odgovori Akulina. — Tu sem natrgala poljskih jerebek — nadaljuje ona, nekoliko oživivši se — to je za teleta dobro. In to tukaj je dvozob — proti bramorjem. Tukaj, glejte no, kako čudna cvetka; tako' čudne cvetke še nikdar nisem videla. Tu so potočnice in tu vijolice ... In to tukaj imam za vas — dostavi ona, potegnivši izpod zelenih jerebik majhen šopek modric, zvezanih s tanko travico. — Ali hočete?
Viktor leno iztegne roko, vzame, nebrižno ponuha cvetice in jih začne vrteti med prsti z zamišljeno važnostjo pogledaje kvišku. Akulina gleda v njega... V njenem tožnem pogledu je bilo toli nežne udanosti, pobožne pokornosti in ljubezni. Ona se ga je tudi bala in se ni upala plakati in poslavljala se je od njega in z ljubavjo zrla nanj zadnjikrat; a on je ležal razvaljen kakor sultan, in z velikodušno potrpežljivostjo in ponižnostjo je trpel njeno oboževanje. Jaz, priznam, sem z nevoljo opazoval njegov rdeči obraz, taz katerega je gledalo skozi potuhnjeno-zaničljivo ravnodušnost zadovoljno, prenasičeno samoljubje. Akulina je bila tako lepa v tem trenotku; vsa njena duša se je zaupljivo, strastno razkrivala pred njim; ona se iztegne, boža ga, in on . . . vrže modrice na travo, vzame iz stranskega žepa palto-ja okroglo steklo v kovinski opravi in ga
Oj malih posojilnic in hranilnic ima korist ljudstvo, prebivalstvo dotičnega kraja, ker lahko vlaga v donaeo ksssrrko posojilnico delavec, posel in kntt male svote ob vaakea eaeu, posebno ob BedsJjab, katerih bi sicer n«, če bi moral mogoče daleč nositi v kako mesto. Tako se »ali kapitali, mali denarji sbirsjo ter seasooaa narastejo v lepe svotice, katere pridnemu, marljivemu delavcu alt poslu v starosti zelo prav pridejo ter bi se vsi ti prihranki najbrže izgubili, če bi ne bilo v domačem kraju prilike sa sledenje in varčevanje.
Denar, naložen v kmečki posojilnici in hranilnici, to pet koristi onim kmetovalcem in posestnikom, ki pridejo v denarno zadrego, recimo: pri nakopa živine, strojev, sena, gnojil; pri nesrečah, katerim je kmet vedno izpostavljen i. t. d., da morejo svoje gospodarstvo času primerno izboljšati, ter si is zemlje, posestva zopet pridobiti več dohodkov. Saj pri umnem kmetijskem gospodarstvu se rabi vedno denar. Vzgled: Zemlja slabo rodi, če je zanemarjeno in slabo obdelano posestvo ter ne daje povoljnega pridelka. V to potrebuje gnoja in skrbnejiega obdelovanja, ker mora nekaj denarja uložiti, Če hoče imeti v jeseni, ko je čas spravljanja pridelkov, boljšo in obilnejšo letino. Kje pa bode iskal kmet, posestnik denar, ki ga bode rabil sa zboljšanje zemlje? Gotovo v domači kmečki posojilnici in hranilnici. To izposojilo bode trpelo mogoče samo do jeseni, takrat pa vrne. Važno je pa tudi, da ni navezan kmet, da bi moral pridelek, ko ga komaj pod streho spravi ali se ne, peljati na trg ter ga tamkaj prodati Spekulantu po vsaki, se tako sramotni ceni, kar skoro mora takrat, ko blago ponuja, ali če je v denarni zadregi. — Z obilnejšim gnojenjem in dobrim obdelovanjem si pa pridelek podvoji, potroji, Če ga ne zadene kaka posebna nesreča, recimo: toča, suša, moča, slana, črv, nesreče pri živini ter se sto in sto drugih nesreč. Ko pa lepo v denar spravi pridelke, vrne izposojeno svoto kmečki posojilnici-rajfajznovki.
Tako je pri živini. Kmet ima dovolj krme, vendar pa slabe, kateri treba primešati močnih krmil, otrobov, prei, soli, da nadomesti v krmi one potrebne redilne snovi, katerih manjka v krmi. in mogoče, da rabi zopet denar, ko pa proda žival, vrne. Takih slučajev bi lahko navedli celo kopico, vendar ti lahko zadostujejo.
Korist malih kmečkih posojilnic in hranilnic je vsestranska za kmečki stan. Zato bi ne smela manjkati v nobeni občini. Delati pa treba v to, da se čimprej ustanove, ker čimprej bode nad posestnik v denarnem, kreditnem oziru dobro podprt, temprej, hitreje in z večjim pogumom se poprime organizacije, združenja v produktivnih zadrugah.
Kdor bi se hotel bolj natančno poučiti, izve vse potrebno pri «Zvezi slovenskih zadrug» v Ljubljani. Josip Jenko.
Gospodarski del
□□□□□
Narodno gospodarstvo.
Nadaljevanje.
3. Državna ureditev denarja.
Država upliva na denar na dva načina, in sicer s tem, da odredi 1. katero blago, ali katera kovina se ima smatrati za denar in 2. kako naj bo tehnično urejen denar. Postavna določitev onega blaga (kovine), ki naj velja za postavno plačilno sredstvo, se imenuje vrednota ali valuta. Ker ima država pravico določiti kovino, katera se mora splošno pripoznati kot plačilno sredstvo, more biti vrednota v raznih državah različna. Kjer država proglasi zlato za splošno plačilno sredstvo (denar), imamo zlato vrednoto, kjer je splošno plačilno sredstvo srebro, tam govorimo o srebrni vrednoti, kjer pa se rabita dve kovini kot denar, in sicer tako, da je vsak primoran vzeti denar v tej ali oni kovini, n. pr. v srebru ali zlatu, tam imamo dvojno vrednoto ali bimetalizem. Kjer imajo dvojno vrednoto, tam mora biti tudi določeno razmerje vrednosti, v katerem si stojita kovini, ki se rabita kot denar, t. j. v sedanjih državah zlato in srebro. Kjer se zlato in srebro rabita kot postavno plačilno sredstvo, ne da bi se postavno določilo razmerje med vrednostjo obeh kovin, tam se govori o vzporedni vrednoti.
Časih rabimo besedo vrednoto tudi v takem pomenu, da ž njo zaznamujemo računsko je d noto, ki se rabi pri denarju posameznih držav. Tako slišimo večkrat izraz kronska vrednota (tudi veljava).
Država ima pravico določiti vsebino posameznih denarnih kosov. Taki kovani denarni kosi, kojih vrednost je državno zajamčena, se imenujejo novci. Država ima izključno pravico kovati denar (takozvani novčni regal), ali vsakemu je dovoljeno prinesti zlato v šibikah ali palicah v državno kovnico in si dati izkovati novec (kovanje na zasebni račun). Za tako kovanje se pobira kovna pristojbina ali kovnina (brassage). Ta znaša v Avstriji za 1 kg čistega zlata 6 kron. Na Angleškem in v Zedi-njenih državah se za kovanje zlata ne pobira nobena pristojbina. Kjer imajo srebrno ali dvojno vrednoto, se tudi srebro more kovati na zasebni račun.
DrŽava ima pred vsem paziti na to, da je vrednost, katera je označena na novcu (imenska vrednost) ista kakor vrednost kovine same (notranja vrednost), ker po Greshamovem zakonu, o katerem bomo govorili pozneje, »slab denar prežene dober denar, dober denar pa ne more pregnati slabega denarja".
Pri kovanju denarja država najprej določi razmerje kovanih novcev proti gotovi enoti zlata. Ta odnosa j se imenuje novčno merilo. Po avstrijskem zakonu z dne 2. avgusta 1892, št. 126 drž. zak., s katerim se je uvedla kronska vrednota, se more iz 1 kilograma suhega zlata nako-vati 3280 kron, in sicer 164 kosov za 20 kron ali pa 328 kosov za 10 kron. Pa tudi teža vsakega novca je natančno določena.. Desetkronski zlati novec ima V&28 kg zlata, ali vendar tak novec tehta nekoliko več, ker se zlatu primeša nekoliko
začne natikati na oko; pa kakor se je tudi trudil udržati ga z zgrbančenimi obrvmi, z vzdignenim obrazom in se celo z nosom — steklo je vselej izdrsnilo in mu palo v roko.
— Kaj je to? — vpraša napdsled začudena Akulina.
— Lornjeta — odgovori on z važnostjo.
— Čemu?
— Da se bolje vidi.
— Pokažite.
Viktor zgrbanči čelo, pa ji da steklo.
— Ne razbij ga, pazi.
— Ne bojte se, ne razbijem ga. (Boječe ga dene pred oko.) Jaz ničesar ne vidim — izpre-govori ona nedolžno.
— Pa vendar oko zatisni — odgovori on z glasom nezadovoljnega učitelja. Ona zapre oko, pred katerim je držala steklo.
— Pa ne tega, ne tega, neumnical drugo 1 — vzklikne Viktor in ne da bi ji dal popraviti napako, odvzame ji lornjeto.
Akulina je zardela, komaj vidno se nasmejala in se obrnila proč.
— Vidi se, da mi to ne pristoji — govori ona.
— Kaj pa da ne I
Ubožica umolkne in globoko vzdihne.
— Ah, Viktor Aleksandrovič, kako bo mogoče meni biti brez vas! — reče ona naglo.
Viktor obriše lornjeto ob suknjo in jo vtakne zopet v žep.
— Da, da — reče on naposled — tebi bo izpočetka težko, gotovo. (Ponižno ji potrka po rami; ona počasi potegne s svoje rame njegovo roko in jo boječe poljublja.) No, da, da, ti si zares dobra deklica — nadaljuje on, samozadovoljno nasmehnivši se — pa kaj je storiti? Ti sama premislil nama z gospodom je vendar nemogoče tukaj ostati; sedaj bo skoro zima, a v vasi po zimi — ti sama veš — je prosto grdo. Kako vse drugače je v Peterburgu! Tam so, prosto, taka čudesa, kakršnih si ti, neumnica, niti v sanjah predstavljati ne moreš. Kake hiše, ulice, družba, izobraženost, prosto, občudovanja vredno 1... (Akulina ga je poslušala s požirajočo paznostjo, z nekoliko odprtimi usti kakor otrok.) Sicer — pribavi on obrnivši se na zemlji — čemu ti vse to govorim ? Vsaj tega ne moreš razumeti.
— Zakaj ne, Viktor Aleksandrovič? Jaz sem razumela vse, vse sem razumela.
— Vidiš, kakšna jel Akulina pobesi glavo.
— Prej niste z menoj tako govorili, Viktor Aleksandrovič — reče ona, ne dvignivši oči.
— Prej? .. . preji Vidiš til... Preji -- pripomni on nekako nejevoljno.
— Vendar je Čas, da grem — reče Viktor in že se je naslonil na laket...
— Počakajte še malo — prosečim glasom govori Akulina.
m Čemu čakati ? .,, Saj sem se že poslovil Od tebe.
bakra, da je novec trji (s p lavina). Razmerje teže kake dragocene kovine k teži splavine se imenuje čistina. Zlato, ki se nahaja v kakem zlatem novcu, se imenuje jedro (korn), vsa teža novca (splavine) se pa zove teža sploh (Scbrot). Tako določa zgoraj imenovani avstrijski zakon, da naj ima kot za dvajset kron surove teže 6 775U67 in čistinske tele 609756 gramov, kos za deset kron pa surove tele 3*38/5338 in cisti n s ke teže 3 04878 gramov. Po navadi odpade od skupne teže kakega zlatega novca ena desetina ah dvanajstina na primešano kovino. Avstrijski zakon pravi (čl. 111.): Deželski zlati novci se kujejo v zmesnem razmerju devetstotisočink zlata in stotisočink bakra; torej znaša primes eno desetino. Na Angleškem in Ruskem ima zlati novec eno dvajsetino primesi.
Kljub vsemu tehničnemu napredku se vender dogodi pri kovanju kaka prav majhna pomota, da se novci ne morejo do pičice natančno kovati z določeno surovo in čistinsko težo; zato novčni zakoni določujejo mejo, za koliko se more pri kovanju »grešiti", ne da bi novec izgubil svojo imensko vrednost. Avstrijski zakon dovoljuje odstop (Remedium, toleranco), kateri ne sme presegati v surovi teži 2 tisočinki, v čistinski teži pa 1 tisočinko. Dvajsetkronski zlati novci, ki so se kovali leta 1894, so tehtali 62598*899 kg, do-čim znaša postavna surova teža 62598902 kg, torej pri 9 milijonih kosov 3 grame razločka I
Zlato kroži po svetu in pri tem večkrat izgubi nekoliko miligrainov svoje teže? Ali ga potem država še pripozna za novec z imensko vrednostjo? Tudi v teh slučajih država določa neko mejo. Večkrat omenjeni avstrijski zakon pravi: Prestopna teža kosa za dvajset kron se določa s 674 gramov, kosa za deset kron pa s 3'37 gramov (polna teža pri 20kronskem novcu znaša 677 gramov, pri 10 kronskem zlatu 3*387 gramov).
Zlati novci, kateri se po navadnem obhodu ne zmanjšajo pod to težo, sprejemajo se pri državnih in drugih javnih blagajnicah in v zasebnem prometu za polnotežne pri vseh plačilih.
Če se novec pri kroženju toliko obrabi, da pride pod takozvano prestopno težo (torej 20-kronski zlat pod 6*74 gramov), tedaj ga država sprejme pri vseh svojih blagajnah, toda le pod polno ceno. Če se pa pri kovanju prekorači odstop ali toleranca, se novce sploh ne izroči prometu, temveč se vnovič prekuje.
Zlati novci so kovani polnovredno, to se pravi, vrednost, ki je označena na novcu, odgovarja tudi notranji vrednosti ali vrednosti jedra (snovi). Ce bi torej zlati novec raztopili ali ga raztolkli na kose, bi dobili v prometu zanje toliko, kolikor znači imenska ali nominalna vrednost odbivši kovnino. Drugače je pa n. pr. pri avstrijskem srebrnem goldinarju. Srebro, ki ga vsebuje, velja v prometu le 058 goldinarja. Tudi pri nemškem tolarju, čegar minimalna vrednost znaša 3 marke, je srebro, ki ga vsebuje, vredno le 1*45 marke.
Najsibo v kaki državi zlata, srebrna ali dvojna vrednota, vendar bomo povsod opazili, da se za majhne enote kujejo novci še iz druge kovine, in sicer tako, da stoji nominalna vrednost visoko nad notranjo vrednostjo kovine. Tak novec imenujemo drobiž. Kjer obstoji zlata vrednota, tam se rabijo srebrni in tudi bakreni, nikljasti ali bronasti novci za drobiž. Če tehta 20 kronski zlat 6 77 gramov, kakšen bi moral biti zlati novec,
— Počakajte — ponovi Akulina.
Viktor se je zopet vlegel in začel žvižgati. Akulina ni ves čas obrnila oči od njega. Jaz sem zamogel zapaziti, da je prišla nekoliko v razburjenost: njene ustnice so se tresle, bleda njena lica so lahko zardela .. .
— Viktor Aleksandrovič — izpregovori ona konečno pretrganim glasom — greh imate, greh, Viktor Aleksandrovič, pri Bogu I
— Kaj je tak greh? — vpraša on, ko je obrvi nagrbančil in lahko vzdignil in k nji obrnil glavo.
— Oreh je, Viktor Aleksandrovič. Da bi mi vsaj dobro besedo dali za slovo, da bi le besedico rekli meni, ubogi siroti. ..
— Pa kaj naj ti rečem?
— Jaz ne vem; vi to bolje veste, Viktor Aleksandrovič. Sedaj vi odpotujete in da bi le besedico ... S čim sem zaslužila?
— Kako si vendar čudna 1 Kaj jaz morem zato?
— Da bi le besedico . •.
— No, poje vedno eno in isto — reče on v nevolji in vstane.
— Ne srdite se, Viktor Aleksandrovič —- brzo pristavi ona in komaj zadržuje solze.
— Jaz se ne srdim, a ti si le neumna... Kaj hočeš? Vedi, jaz te ne morem poročiti I Vedi, ne morem) No, toraj, kaj pa hočeš? kaj? (On skrije obraz, kakor dn bi pričakoval odgovora in razprostre prate.)
i prllo-U -Gorttilcu*4 It. »t Iz l 1907.
da bi bil vreden le 20, 10 ali celo samo 1 eli 2 vinarji? V malem prometa je neobhodno potreben drobil.
Četudi te drobil ne kuje polnovredno, vendar te m beti, da bi v novčnem zistemu kake države provzročil kake neprilike, ako postava do-toča, da se sme kovati le gotova množina drobiža, da nihče ni prisiljen sprejemati drobila nad določeno svoto in da so zavezane vse javne blagajne, za drobiž zamenjati zlate novce, če se jim izroči gotova svota drobiža. V Avstriji se sme koveti drobiža za 414 milijonov kron, in sicer:
5 kronskih kosov za 128 milijonov kron
i •     . 200
nikljastega novca „ 60
bronastega   ,    . 26
Poleg tega pa se sme imeti v prometu le 200 milijonov srebrnih goldinarjev.
Po plačilni zmožnosti, katero imajo v kaki državi posamezne vrste novci, razlikujemo:
1. Kurantne novce, katerih mora vsak vzeti v plačilo v vsaki poljubni množini (pri nas 20 in 10 kronski zlati novec ter srebrni goldinarji). "
2. Drobiž, ki je namenjen le za manjša plačila. Nihče ni primoran sprejeti več nego 250 kron v petkronskih novcih, ali več nego 50 K v enokronskih novcih, ali več nego 10 K v niklju, ali več nego 1 K v bronastem denarju. C. kr. državne blagajne in uradi pa so zavezani sprejemati pet- in enokronske novce v vsaki množini, nikelj in brone pa do 10 kron.
Omeniti moramo še denar, ki ga države kujejo samo za olajšanje prometa z inozemstvom, kateremu pa država sicer ne podeli nobene plačilne zmožnosti (blago). Tak novec je n. pr. naš levantinski ali Marije Terezije tolar (križovec), ki velja za 2-105 srebrnega goldinarja, nizozemski cekin - 22531 K. mehikanski piaster - 2199 gld. Pri nas se poleg tega še kujejo cekini v vrednosti 11 K 29 v.
_ Dalje prih.
Statistični podatki o ribarstvu bi Kranjskem.
V minulih stoletjih je bilo ribarstvo na Kranjskem sloveče. V vseh vodah se je nahajalo obilo žlahtnih rib in rakov; pri vsaki grajžčini in samostanu so bili postavljeni ribnjaki, kjer so se gojile ribe. Pozneje je ribarstvo propadalo toliko bolj, kolikor bolj so ginevale stare grajsčine. Enaka usoda je bila zadela ribarstvo ? većini v vseh drugih kronovinah razen Češke. Dandanes se te razmere zboljsujeju. Da se dobi vpogled v stanje ribarstva v Avstriji, v ta namen se je prvič 1.1897 sestavil njega pregled, ki pa je bil tele pomanjkljiv.
Statistični podatki po stanju s dne 31. grudna 1904, ki so se sestavili po naročilu poljedelskega ministrstvi, so pa že natančnejši in isti se zlasti glede Kranjske odlikujejo po svoji popolncsti in zanesljivosti. Zalo in ker je malokateremu znano pravo slanje ribarstva na Kranjskem, ki tudi v na-rodno-gospodarskem oziru zavzema precejšnjo važnost, ki bi se pa dala zelo povečati, naj bode dovoljeno v naslednjem podati najvažnejšo statistične podatke o tem predmetu:
Na Kranjskem znaša dolgost tekočih voda 1800*5 km in površje stoječih voda 472-64 ha, kjer se ribarstvo goji. Število ribarskih okrajev ah
revirjev j« 129; od teh je revirjev v lastni upravi 38 s 635 km dolgosti in 14818 ha površja, v najem vzetih je tudi 38 revirjev s 690 km dolgosti m 324 46 ha površja, po zakonu v najem danih je 63 s 675 4 km dolgosti in ti plačajo 1175 K takse (Reviertaze) in 6009 K letne najemnine, Revirjev, kjer prevladujejo žlahtne ribe, je 64, kjer so U v manjšini, je 68 in kjer se žlahtne ribe ne nahajajo je 6. Število revirjev, v katere se včasih vlaga ribji nasad, je 64, v katere se vsako leto: 24; itevilo viol. mlsdičev, ki se vlsgsjo vsako leto 3,232.981 in nerodno viol mladičev 824 970. Na leto se nalovi 12.500 kg rib, od teh je 6619 kg žlahtnih rib, bruto-donesek znaša 19.089 K; za krsjevne potrebe (Lokalkonsum) se je prodalo 5722 kg, v oddaljene krajeve se razpačaio 1382 kg rib.
Število revirjev, ki imajo žlahtne rake (FluB-krebse) je: 49; ki imajo koseake (Steinkrebse): 84; število prodanih žlahtnih rakov je 15.940, kos-čakov: t250.
Število revirjev, ki so bili o času sestavljanja teh statističnih podatkov okuženi po račji kugi, je bilo 12, samo deloma okuženih 5, popolnoma neokuženih 23 pred tem časom okuženih 13, o tem času zopet neokuženih 18 in število revirjev, is katerih se dobiva račji nasad 9.
Število ribnjakov je 16, od teh je v lastni upravi 18, v najemu 2; njih po vrtina meri 43 ha; število opuščenih ribnjakov, ki bi se jih zamoglo zoprt urediti je 7, s povrfiino 8 ha. V teh rib-njakih se nalovi na leto 1335 kg. nb.
Hibarstvenih naprav v lastni upravlja 5, v najemu so 3. Subvencija za ribarstvene naprave znala na leto 800 K.
Glede dolžine tekočih voda. v katerih se goji ribarstvo, je omeniti, da merijo Pivka, Reka in VipavSčica 108 3 km, Črni potok in Ribnica 86*4 km, Sava; (v krškem političnem okraju,) Krka in Mirna 171*6 km, Savi (v kranjskem polit, okraju), Kokra InTržiska Bistrica 2695 km, Sava (v ljubljanskem okraju) in Ljubljanica 235 km, Sava (v litijskem polit, okraji) in Temenica 175 km, Idrijca, Unec, Pivka in Cer tnjišnica 194*1 km, Sava (v radovljiškem političnem okraju) 227*1, Krka in Temenica (v novomeškem polit, okraju) 94 km, Kamniški Bistrica in Riđom 1 ji 1785 km in Lahmja 61 km.
Glede prodaje rakov navajajo se sledeči podatki: v postojnskem političnem okraju se jih proda 10.000 komadov na leto, v logalkem 4820, v radovljiškem in kočevskem po 200, v krškem, kranjskem in ljubljanska okolice po 50, v novomeškem 100. Koliko se jih proda pod roko kot ukradeno blago; koliko se jih doma použtje; koliko se jih je zatajilo; kdo more to vedeti ali ceniti. — Zadostuje dejstvo, da se nahajajo pri nas povsod na Kranjskem in kakor kažejo znamenja, da račja kuga pojenjuje in se raltvo bode zopet opomoglo.
Po «0. U.>
Tedenski sejem v Kranja dne 25. novembra I
1907. Prignalo se je — konj, 141 glav domače" goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 35 domačih prašičev, 71 hrvaških prašičev, — koza, — domačih kozlov, — hrvaških kozlov, — domačih ovac, — hrvaških ovac in 16 buš. — Pšenica K 12*-proso K 7*50, rž K 9—, oves K 8*50, ajda K 9—, fiiol ribničan K 10, mandalon K 7*-koks 10 - in krompir 4*30 za 100 kg
— Ničesar, ničesar nočem — odgovori ona jecljaje in se komaj upa iztegniti k njemu tresoči se roki — le tako, da bi le besedico za slovo...
In solze se ji vi i jo curkoma.
— No, tako je, sedaj gre plakat — reče Viktor hladnokrvno in vzdigne zadaj čepko na oči.
— Jaz nočem ničesar — nadaljuje ona ihte" in pokrivši lice z obema rokama: pa kako se mi bo sedaj godilo v družini, kako se mi bo godilo? In kaj bo z menoj, kaj bo z menoj, ubožico? Z neljubim človekom bodo poročili ubogo sirotice . . Uboga moja glavica 1
— Prepevaj, prepevaj — mrmra Viktor na-polglasno in stopica na mestu.
— A on, da bi le besedico, le eno samo...
— Kajne, Akulina, kajne? jaz... Nepričakovano, srce trgajoče ihtenje ji ni
dalo končati govora — vrže se z licem v travo in grenko, grenko zaplaka... Vse njeno telo se je krčevito treslo, tilnik se ji je kar vzdigoval. Gorje, ki ga je dolgo zdrževala, izlilo se je ko-nečno v potoku. Viktor je stal pri njej, stal je, skomizgnil z ramama, obrnil se in odšel z velikimi koraki.
Preteklo je nekoliko trenotkov ... Ona je utihnila, vzdignila glavo, skočila kvišku, ozrla se okrog in plosknila z rokama; hotela je bežati za njim, toda noge so se ji všibile — pala je na kolena ... Jaz nisem vzdržal in skočim k njej; pa komaj me je zamogla vgledati — odkod je dobila moči — vzdigne se alabim krikom in li-
gine za drevjem pustivši razmetane cvetice na zemlji.
Jaz postojim, vzdignem Šopek modric in stopim iz gošče na polje. Solnce je stalo nizko na bledo-jasnem nebu, njegovi žarki so tudi nekako obledeli in se ohladili: ti niso sijali, razlivali so se kot enovita, skoro vodena barva. Do večera ni ostajalo več kot pol ure in zarja se je komaj prižigala. Silni veter je hitro vršil meni nasproti čez rmeno, usehlo strnišče; hitro se vzdigujoč pred njim je mimo letelo črez cesto ob gozdnem robu drobno, ukrivljeno listje; stran gošče obrnjena s steno na polje, se je vsa tresla in migljala v majhnem blisku, razločno toda ne jarko; na rdečkasti travi, na bilkah in steblih, povsod so blestele in se zibale nešteviine niti jesenske pajčevinc. Ustavil sem se ... Postalo mi je otožno; skozi veselo, dasi sveže smehljanje veneče prirode, zdelo se je, prihajal je otožni strah pred nedaljno zimo. Visoko nad menoj, težko in rezko rezoč vzduh s krili, letel je previdni vran, obrnil glavo, ozrl se name od strani, vspel se kvišku in, pretrgano krokaje, skril se za lesom; velika jata golobov se je bliskoma vzdignila s poda in, brzo zasukavši se v podobi stebra, se je skrbno posedla po polju — znamenje jeseni! Nekdo se je mimo pripeljal za golim gričem, glasno ropota je s praznim vosom .. ■
Podam se domov; ali podoba bedne Aku-line mi ni šla dolgo U glave, in modrice njene« davno zvenele, hranim do danes«
Viaski pridelek aa Kraijskesm. Letošnje leto se je pridelalo na Kranjskem, kakor je razvidno iz statističnih podatkov, 280.071 hektolitrov vina, kar odgovarja denarni vrednosti nad 10 milijonov kron. Vinski pridelek se razdeli tako po posameznih okrajnih glavarstvih: postojnsko 35.185 hI, kočevsko 216 bi, čmomeljsko 118.178 hI, novomeško 49.905 hI, krško 66.735 hI in litijsko 8852 hI.
Promet i nasrtassl na driivnih ietezaicah.
Z veljavnostjo od 1. novembra 1907 naprej razširi se odpravljanje brzo voznih naklado v v največji teži 20 kg« z vporabo plačilnih znamk (promet z znam-čnimi nakladi) sedaj tudi na črte v državnem obratu nahajajočih se krajevnih železnic, iivzemli one, ki nimajo nobene neposredne zveze z glavnimi črtami drl železniške mreže. Od omenjenega dneva naprej uvrstile se bodo v tukajšnjem ravnateljskem okrožju črte Trst-Poreč, Gorica-Ajdovščina in dolenjske železnice v ta promet, in sicer na ta način, da se odpravljanje znamskih nakladov more vršiti v prometu od postaj dotičnih krajevnih železnic medsebojno in tudi v prometu s postajami izključujočih glavnih črt c. kr. državnoželezniske mreže, oziroma s postajami kake druge krajevne železnice. Natančnejša pojasnila dajejo postave in razobeseni lepaki. Razpošiljajoče občinstvo se pri tej priliki vabi, da je uporaba plačilnih tnamk viled enostavne manipulacije za pošiljatelja posebne koristi in se j h v njihov lastni prid pozivlje, da se kar največkrat mogoče tega odpravljalnega načina poslužujejo.
V Kranju, dne 80. novembra 1907.
Vlada se boji, da ne bo nagodba pravočasno rešena v parlamentu. Gospodu Becku dela ta stvar precej preglavic, pa razmišlja, kako bi jo podvizal. Med drugimi idejami ima tudi to, da bi vlada predložila nagodbene zakone kot — nujno predloge. Neoliciozna korespondenca govori, da se je nagodba doslej zavlekla vsled obstrukcije Ru-sinov in socialnih demokratov. Nagodba je se v odseku in se zato v zbornici sploh ni mogla zavlačiti.
Viharno sejo je imel državni zbor v torek. Tega dne je prišel Abrabamowicz prvikrat kot poljski minister v zbornico. Slučajno se je zgodilo, da je bilo to natančno za deset let izza tistega dneva, ko je prišla policija v avstrijski državni zbor in je vlačila obstrukcionistične poslance iz zbornice. Takrat je bil Abrahamovvicz predsednik v parlamentu. Pod njegovim predsedništvom je bil sprejet Falkenhajnov zakonski predlog, čeravno je bil tik hrup m nered v zbornici, da ni bilo razumeti besedice in da je bilo vsako glasovanje nemogoče.
Luegerjeve besede ca katoliškem shoda niso tako hitro pozabljene, kakor bi bilo klerikalcem vleč. V pondeUek so se zbrali dunajski vseutilisčni profesorji — blizu 300 — v mali slavnostni dvorani In so po izvrstnem govoru profesorja Jodla sklenili odločno resolucijo zoper namen, da se spravi vseučilišče v odvisnost od klerikalizma. Tudi na drugih vseučiliščih so bili podobni shodi in so bili sklenjeni enaki protesti. V mnogih mestih so razne korporacije priredile protestne shode. To ni omejeno samo na nemška mesta. Protesti se vrle tudi na Češkem. V Brnu je občinski svet protestiral zoper Luegerjev govor.
Rannst državne sbornioe? Ministrski predsednik Beck se je izjavil, da mu ne bo pre-ostajato druzega, ako nagodba, ne bo pravočasno rešena, da razpusti zbornico. Razširjajo se tudi vesti o odstopu kabineta ter se imenujeta kot Dečkova naslednika grof Franc Thun in Bvlandt.
Iz državnega zbora Soc-demokratični poslanci so vložili proti draginji živil dva nujna pre.dloga, ki sta Končala z glasovanjem v četrtek. Za nujnost prvega predloga je glasovalo 207, proti nujnosti 192 poslanca, za nujnost drugega pa 165 za in 202 poslanca proti. Nastal je v zbornici in na galeriji velik vrišč in bi bilo kmalu prišlo do hudega spopada med poslanci. Hrvatski sabor hoče vlada sklicati v kratkem. Ogrska kletna deputacija je v pondeljek sprejela S zeli o v predlog, ki pravi: Zvišanje kvote se ne more opravičiti z gospodarskimi in denarnimi močmi in deputacija ne more sprejeti te utemeljitve za zvišanje, Z ozirom na tehtne politične razloge, da se doseže sporazum obeh parlamentov in obeh deputacij pa sprejme deputacija predlog avstrijske kvolne deputacije, da se zviša ogrsko kvoto za dva odstotka. — Kako milostivo!
V Rima je is voljen Ernesto Nathan za Župana To je demonstracija proti Vatikanu, kajti Nathan je židovskega rodu in baje framazon. Njegove upravne zmožnosti hvalijo zelo.
Na Kitajske« so zopet nemiri. V fielianški pokrajini se razširja gibanje zoper vladajočo dinastijo. Vlada je poslala vojaštvo, ki je pa bilo tepeno.
Godovi prihodnjega tedna*.
1. Elegij, Natalija, Hranislav, Hajka, 2. Bi-bijana, Hrasimir, T.homir, Vojna; 3. Frančišek Ksaverij, Drago, Raduka; 4. Barbara, Mihovil, Velika, I^ubomir; 6. Saba, Sava, Stojana, Gromida; 6. Nikolaj, Vladovila, Slavič, Bonvoj, 7. Ambrozij, Visesava, Veselio. _____
Zgodovinski pregled zA prihodnji teden
1. decembra: 1531 f papež Leo X., ki je del s tvojim pismom o odpustkih prvi povod se reformacijo po Lutra. — 1709 f Abraham a sancta Glara (Ulrich Aogerle), slavni propovednik na Dunaju. — 1H79 Atentat na roškega carja Aleksandra II.
2. decembia: 1804 Napoleona I. kronajo sa cesarja. — 1806 Napoleon I. premaga pri Auster htiu Avstrijci* in Ruse. —  1848 Cesar Franc Ji ief L sasede prestol. — 1870 Državni prevrat Napoleona 111.
3. decembra: 1800 • France Priseren v Vrbi, prvak jugoslovanskih pesnikov. — 1800 Francozje premagajo Avstrijce pri Hohenlindenu.
4. decembra: 1563. Cerkveni zbor v Trientu zaključijo. — 1868 V avstrijski armadi odpravijo kazen tepenja.
6. decembra: 1767 Friderik II. premaga v bitki pri Leothenu Dauna in Karla LolariMkega.
— 1791 f Volbenk Amadej Mozart, skladatelj. — 1888 Ustanovni občni zbor češke »Uslredne Matice školske*.
6. decembra: 1724. Na Dunaju slovesno proglase pragmatično sankcijo. — 1813. Zsder se odda Avstrijcem. — 1892. f W. pl. Siemens.
7. decembra: 43. pred Kristom, f M. Tulij Cicero, slavni rimski govornik in pisatelj. — 1494. Cesar Maks I. sklene mir z Ogri v Požunu.
— 1811. * Jožef Hyrtl v Eisenstadtu, slavni anatom. — 1835. Med Nurnbergom in Furlhom otvorijo prvo nemško železnico.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden:
8. na Jesenicah; 4. v Kamni gorici in v Kamniku; 6. v Bistrici (v Bohinju).
Novičar. a b ej
□ □□□□
8eja občinskega zastopa kranjskega se je
vršila včeraj zvečer. Sprejeli so se sledeči predlogi: 1. Prošnja gg. učiteljev na deški šoli v Kranju se izroči finančnemu odseku v poročilo. 2. Telovadnemu društvu „Sokol" se prepusti pod Ga šteje m potrebni prostor za igrišče proti letni najemnini 1 K do preklica. 3. Prostor za odkla-danje snega se določi a) za mestno klavnico in b) pri Hujanskem mostu. 4. Za pranje perila se določi prostor pri mestni klavnici in se v to svrho napravijo potrebne stopnice. Predlog gosp. Pavšlarja, naj se določi v ta namen še prostor pod Suhadolnikom in Omanom, se z ozirom na sanitarne okoliščine ni vsprejel, ker bo mogoče šele po dovršitvi vodovoda storiti potrebne korake; 5. Ker bo treba misliti na napravo mestne kanalizacije, se pooblasti tozadevni odsek, da povpraša veščake za svet, kakšen sistem bi najbolj prijal našemu mestu in da poroča o tem svoje-časno. 6. C. kr. gradbenemu vodstvu novega mostu se dovoli kopati gramoz na mestnem svetu proti odškodnini 10 v za nr in da napravi potrebno rampo za dovoz v Gaštejsko gmajno. 7. Poročilo tržnega odseka, da se premeste letni semnji, in sicer na prvi ponedeljek meseca maja, septembra, oktobra, novembra in decembra začenši z letom 1909 se po kratki debati sprejme. Glede semnja meseca novembra se je določilo za slučaj, da je prvi ponedeljek praznik Vseh svetnikov, da se vrši ta semenj potem drugi ponedeljek tega meseca.
Vodovod aa mesto Kranj in okolico. Kakor se nam poroča iz verodostojnega vira, se bo zgradba vodovoda za Kranj in okolico razpisala v kratkem. Financiranje je končno urejeno. Država izplača vso svoto — okrog 248.000 kron — v šestletnih obrokih približno po 88.000 kron, 20.000 kron je le na razpolaganje. Vrhutega povrne tudi vse obresti od svote, katero bo tukajšnja hranilnica založila za melioracijski fond.
Izjava. Podpisano uredništvo izjavlja s tem, da s članki «Pro domo» v našem listu dne 6. in 19. oktobra 11. ni imelo namena napadati delovanja narodno-napredne stranke v Kranju, osobito pa ne žaliti posameznih članov meščanskega volilnega odbora ali «Meščanskega volilnega odbora v Kranju* sploh. Pojasnuje se, da so prišli ti članki v list edinole vsled tega, ker je bilo uredništvo overjeno, da stremijo za zboljšanjem razmer narodno-napredne stranke* Vsako drugačno tolmačenje od nase strani je izključeno I — Ker torej nočemo nikomur delati krivice, prinašamo rade volje to izjavo. Uredništvo »Gorenjca*.
Izjava. Podpisano uredništvo izjavlja, da v «Goreujcu» objavljeni članki «Pro domo* niti najmanje niso bih naperjeni proti osebi deželnega poslanca g. Cirila Pirca, ker v to ni bilo nikakega povoda. Objednem uredništvo priznava, da so se v članku <Silen vihar* — priobčecem kot odgovor na notico v «Slov. Narodu* pod zaglavjem »Čigavo glasilo je «Gorenjec> — rabile neumestne besede in da so ondi napram piscu « Narodove» notice izrečena očitanja neutemeljena.    Uredništvo «Gorenjca*.
«Tn|». Nas članek «PoglavJe o belokranjski železnici* je vzbudil kosmato vest « velikih politikov« okrog »najbolje informiranega* usta t&lo*
venca*, de nam je odgovorit v ponedeljkovi številki med dnevnimi novicami pod firmo «tus». Odgovor je prav tak, kakoc kako hvah**nj« cigan*, ko prodaja svoje mršavo krjuso. »Velikim« politikom povemo, da so nam dobro znane izjave barona Bccka. Rsvnotsko nsm je pa tudi prav dobro znano, da je baron B»ck spravljal »belokranjsko železnico* vsled tega s nagodbo, ker misli, da s temi izjavami vjame lo kakega političnega kalina v svojo ličnico. Kako je že rekel poslanec Pogačnik? Baron Beck je dober mesetsr ... Da pa na* članek odgovarja resničnim dejstvom, navajamo le besede, ki jih je pred kratkim objavil »Graier Tagblatt*, ki ima menda vsaj toliko ivete s železniškim ministrom dr. Demchatto kakor »Slovence* s dr. SusterSičem, glaseče se: »V resnici so za zgradbo te lelesnlce merodajni le stra-tegični ostri, tako da se bo ta železnica gradila v vsakem oziru.» O
Je-li resnica? Čaje se, da namerava naučno ministrstvo imenovati posebnega nemškega deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko, ki mu bodo podrejene nemške sole. Na ta način -dobi vlada, ki gori edino le za nemški narod, v kranjskem drželnem Šolskem svetu večino, in posledice si lahko mislimo. — Mogoče spada to vprašanje v delokrog one »slovenske* stranke, ki rešuje tako izborno razne «Proftove afere P* — Slovenska javnost, pozor I
Na Jeieaicah se je minolo soboto zopet vršila volitev župana, ali brezuspešno, kajti nemška stranka se volitve ni udeležila ter jo tako brez-uspešila. Obe slovenske stranki imata 21 odbornikov, c. kr. državna železnica je pooblastila jeseniškega postajenačelnika ter mu dala nalog, da se udeleži županske volitve, in ker potemtakem manjkata samo Še dva odbornika do potrebnega tričetrtinskega števila odbornikov, ki morajo biti navzoči, da je izvolitev mogoča, bi Jesenice lahko že imele urejene svoje občinske zadeve, Če bi ne bilo med domačini par mož, ki se v svojem slepem strahu pred nemško komando ne upajo na volišče, dasiravno so od tovarne popolnoma neodvisni. Taka dva slovenska odbornika sta gostilničar Mencinger in krojač Pretnar. Niti prvi niti drugi ni navezan na tovarno niti najmanj, delavstvo, katero jima daje zaslužek, bi se ne odvrnilo od njih, ako bi tudi pokazala nekoliko samostojnosti, a vzlic temu se v strahu pred tovarno ne upata udeležiti županske volitve. Njuna navzočnost bi zadostovala in volitev bi se mogla izvršiti.
Bratski večer, ki ga jo priredilo minulo soboto telovadno društvo »Sokol* v Kranju, je povsem izvrstno uspel. Bil je to zopet enkrat eden tistih večerov, ki vse združuje, inlalo in staro v skupnem veselju In zabavi« Tudi enodejnaka »Coeur dame* je izpadla prav povoljno, dasiravno je nastopila gdč. Anica Mayr v dokaj težki ulogi prvič Ako se mlada gospica resno poprimo dela, utegne postati ena najporabljivcjsih moči. O drugih igralcih nočemo izgubljati besed, naši dobri znanci so, le od Bellioga bi bili želeli, du bi bil igral grofa bolj realistično. Po igri se je razvil živali n ples v občo zadovoljnosl nase mladin«', će Se povemo, da se zadnjo četvorko plesalo po 3. uri zjutraj ter da se je že začul hnpavi klic kakega peMiua, ko smo se vračali domov, lahko zaključujemo poročilo z željo, da bi nam poklicani faktorji kmalu zopet nudili kaj enakega. — Prav posebno moramo še omeniti ljubljanskega seksteta na lok, ki je neumorno igral Uko precizno, da smo bili vsi očarani.
Zveza slovenskih zadrug ter »Nora Doba*. Piše ae nam: »Nova Doba*, glasilo slovenske gospodarske stranke, je pričela zadnji čas sitnariti. Svojo jezico razstresa nad »Zvezo slovenskih zadrug*. Koje postal »Slovenec* nekoliko pametnejši, postala je otročja »Nova Doba*. Začela je pogrevati oglodane in obrabljene kosti, katere je »Slovenec* že zavrgel. P oprijel a se je zmerjanja, katerega tako sovražil In pa laž bi rada predbacivala »Zvezi slovenskih zadrug*. Gospodje okrog »Nove Dobe* naj si vzamejo toliko časa in pregledajo celjski »Narodni list* od 14. septembra, če pa tam ne bode nič zanje, pa v številko, ki je izšla teden pozneje. Prav gotovo se bodo prepričali, da sami lažejo in natolcujejo. Tam stoji ravno to, kar proglaša »Nova Doba* za laž. Končno bi Novodobali radi Se hujskali, to pa zato menda, kjer so pristali slovenske gospodarske stranke in je gotovo po njih mnenju zelo potrebno nagajati gospodarskim napravam. Vemo prav dobro, da ne bode nihče poslušal njih »strokovnjažke pomoči*. Je že preveč plitva 1
Družba sv. Cirila In Metoda — pa narodni davek. Živahno delovanje vodstva družbe sv. Cirila In Metoda pozdravlja gotovo z veseljem vsak zavedni Slovenec. Vodstvo se zaveda svoje velike naloge, trudi se po vsej moči za dosego družbinih namenov, povsem logično je torej, da misli na „factotum", na blagajno. Ako odreče blagajna, odreči mora še tako skrbno vodstvo, škodo pa trpi Slovenstvo. Razno blago se prodaja družbi v korist, narodni kolek, računski listki, razglednice (za božič in novo leto se že tiskajo I) donašajo družbi dohodkov, nabiralniki vsprejemajo vsak, tudi najmanjši dar, vse v pro-sveto našega naroda. —• Potrebe pa se kažejo nove in večje, vsem bi rado ustrezalo vodstvo. V ojačenje družbinc blagajne je storilo drušblno
vodstvo še en korak dalje nabirati narodni davek. Ko je vodstvo razglasilo ta novi vir družbinih dohodkov, objavili so se nekateri rodoljubi naravnost družbi, drogi posameznim funkcionarjem, da so pripravljeni plačevati mesečno po 1 K narodnega davka do preklica. Imena teh plemenitih rodoljubov objavili bodemo v listih, hvaležno jim priznavajoč njihovo požrtvovalno narodno mišljenje in jih stavec v posnemovalcu zgled rojakom. Danes omenjamo rodoljube na Zidanem mostu. Tu stoji na čelu odlični mož, gosp. Josip Mohorko, kateremu so se pridružili takoj pnčetkom častiti narodni davkoplačevalci: K. štefin, Jos. Pipan, Ernest Vargazon, K- Szillich. A. Dorrer, Jak. Jančar, Z. škerjanec, Ivo Strniša, Ljudevit Straufi, Jos. Lauter, Dragotin Pšeničnik, Ant. Tručl, Iv. Logar in Ivo Petrak. V tej častiti družbi imamo raznih uradnikov in učiteljev, ki bodo pridružili svojemu krogu vse okoliške narodno misleče rojake in bodo ustvarili iz malega semena veliko, krepko drevo narodnega življenja, ki bode čvrsta opora naši dični družbi. Rojaki 1 to vam podajamo vzor rodoljubnih Slovencev, posnemajte jih, pomneč besede našega Jurčiča: »Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. — Nabiralne pole narodnih davkoplačevalcev si je družba Že nabavila, razpošilja jih znanim zavednim rodoljubom, priporoča pa se, da se za te pole oglase pri družbinem vodstvu naravnost vsi, katerim bi se pole ne uposlale, sami pa bi bili pripravljeni pridobivati novih narodnih davkoplačevalcev. .Kdor se čuti Slovenca, mora simpatizirati z družbo sv. Cirila in Metoda," rekel je govornik pri veselici šentpeterskih podružnic v Ljubljani in — prav je govorili — Dalje naznanja družba, da so naročili nadalje računske listke sledeče tvrdke: Ign. ZaleŽnik, Slov. Bistrica; hotel „Ilirija", Ljubljana; Benjamin Kunej, Brežice ; dr. Štefan Kajn, Celje; Antonija Kovač, gostilna ,pod Skalo", Ljubljana; Peter Strel, trgovec v Mokronogu; Ana Stopar, »Narodni dom*, Ljubljana; hotel „Koklič", Rudolfovo; Fani Šlajpah, Velika Loka; Ivanka Sever, gostilna na Šmarni gori; hotel „Lloyd" v Ljubljani. — Rabljene poštne znamke še vedno nabira družba sv. Cirila in Metoda. Znamke je pošiljati franko naravnost na vodstvo tako prirezane, da ostane znamkin papir nedotaknjen. Družbenim malim prijateljem in prijateljicam se družba sv. Cirila in Metoda tudi priporoča, da ji pošiljajo stanijolni japir. — Družba sv. Cirila in Metoda avlja širni slovenski javnosti, da se bodo druž->ine božične razglednice začele razpošiljati z začetkom decembra. Naročila za te razglednice sprejema le pisarna in jih bo tudi pisarna razpošiljala. — Učiteljska tiskarna v Ljubljani, je sklenila v svoji zadnji seji kolekovati svoja uradna pisma z narodnim kolekom. Posnemajte jo tudi drugi 1
Stavbene razmere t vasi Rečica. Na novo postavil si je krasno vilo nadučibij Josip Zirovnik, katera je že izgotovljena na parceli pod postajo Bled. Imel bo do 10 sob za tujce pripravljene. Prav lično vilo z 8 sobami izgotovlja J. Burja, po domače Grabnarjev iz Rečice poleg ceste proti kolodvoru. Ker ima tudi ta vila lep razgled proti jezeru, je upali, da jo prav lahko tujcem odda v poletnem času. Gostilno Aih je kupil Leo Klarman ter jo imenuje restavracija «Lloyd». Ker je Klarman podjeten, je upati, da bode prav dobro shajal. Prezidava pa tudi Josip Korošec svojo restavracijo, katere ime je predrugsčil v hotel »Evropa*. Da ime ne bode delalo sramote hiai - restavraciji, katera je bila dosedaj za to ime nekoliko premajhna, dozidal si bode več sob za tujce in povečal bodo tudi gostilniške prostore, kar bode nekoliko obla-žilo ime hotel »Evropa*. Pri imenovanju hotelov bi svetovali nekoliko previdnosti, ker to ni vseeno, kakšno ime se da hotelu, kateri so pri nas vsi le za tujce namenjeni. Prav pripraven lokal za trgovca z mešanim blagom postavil si je Jakob Peternel, posestnik hotela »Triglav*, na katerega se interesente zato opozori, ker bo lokal dal v najem. Želeti je, da tudi ta trgovina pride domačinu v roke. Novo delavnico izdeluje tudi mizar Josip Stare, katera ima do 10 konjskih moči vodno naprave. Pri vseh obrtnikih vidi se, da vsak sili na stroje z vodno silo, ker z rokami ne more konkurirati in koliko jih je še, ki bi radi imeli moč, ko bi jo dobili. Elektrika kje si? Zelo rodovitno polje imaš na Bledu, podnevi obrtnike, ponoči luč t Županstvo sicer dela na to, da bi se kaj doseglo, tudi obljubuje, da bo, ali to nam nič ne pomaga, delati je treba in to veliko dela in odločnosti, potem je kaj upati. Mesto Radovljica, kakor se je pri zadnji komisijski obravnavi dognalo, dobi že prihodnje leto električno luč, in komu se ima zahvaliti kot neustrašenemu županu dr. Vilfanu, kateri večalimanj vse vpeljuje? Čast in zopet čast takemu županu. No, in delo občinskega vodovoda v Radovljici? Voda že teče po celem mestu, zopet zasluga neutrudljivega požrtvovalnega županstva! To so fakta, s katerimi se lahko ponašate. Kaj pa vodovod za Bled? Sramotno moramo priznati, da je občina Bled imela Že preje načrte za vodovod napravljene nego mesto Radovljica. A odločnost In neumorno delo par odbornikov na čelu jim župan dr. Vilfan, dosegli so izvanredno deželno in državno podporo« t ako da mesta le zaradi vodovodi ne hod*{
pnmonno pred pisariti doklad. To je delo, katerega z veseljem pozdravljamo. Kaj pa Bled? Ob-Ijubuje se, govon se veliko, a faktićnega deta se na vidi nikjer. Čudili se sicer ne moremo, kajti iupan je nadu6telj in vodja surirazredne ljudske lole ter voditelj obrtno-nadaljevaloe sole. Zanemarjati mora nekaj ali županstvo ali pa solo. Sicer u6 le prvi razred, kateri mu po našem mnenju najmanj dela da, a vzbe temu dolžnosti, kstere ga vežejo na župsnstvo vseskozi nsprednegi Bleda, ne more zadostiti, car se povsod vidi, posebno pri obtinskih potih, pri vodovodu, no, in vzemimo tudi električno razsvetljavo. Eno samo upanje imamo, da se uresniči, kar je zdravilisčna komisija sklenila in občinski odbor potrdil, to je občinska pot proti vili. Nada as u en meter razširi! Upsmo, da se tudi drugod razširijo, ali nova pota napravijo.
Narodna čitalnica ? Kranja priredi doe 5. decembra t I. ob 6. uri zvečer v društveni dvorani Miklavžev večer za otroke svojih članov. Odrasli otroci kakor tudi otroci nečlanov nimajo vstopa.
Električna centrala v Mostah pri Žirovnici ii Gorenjskem Po dolgotrajnih pogajanjih in težavnih zaprekah se je približal ta krasni projekt svojemu uresničenju. Ker se bodo različne tehnične In proračunske podrobnosti v kratkem objavile, naj te danes zadostujejo le nekateri sploloi podatki. Vodna moč potoka Zavrlnice naj se porabi izključno v svrho produciranja in oddajanja električne energije mestu Ljubljani in gorenjskim občinam, in sicer naj se izpelje elektrovod do Jesenic in Bleda s okolico ter ob državni cesti v Ljubljano. Pogajalni predlogi in načrti so se predložili ljubljanskemu županstvu in slede potem drugim občinam in sicer od strani mednarodne električne družbe na Dunaju, ki financira podjetje. Na teh občinah bode torej ležeče, da se projekt čim naj preje v tem smislu izvrši, ker so druge formalnosti itd. sedaj rešene. Ljubljana in Gorenjska potrebujeta električne razsvetljave in moči in sicer zanesljive in cenene električne moči, o tem ni dvoma. Predležeči projekt pa je v vsakem oziru najboljši na Kranjskem, tako glede množine konjakih sil, kakor glede konstantnosti vode, zlasti ker jo Savo in Radovino pri Bregu okupiralo železniško ministrstvo. Odjemalci bodo torej popolnoma osigurani, da bode lepa luč in moč vedno na razpolago, ker bode najmodernejše izvršena centrala tudi neprestano pod strogim tehnilkim nadzorstvom. Take prednosti so seveda mogoče le pri takem velikem podjetju, med tem ko one male «električne* naprave sicer obljubijo občinstvu luč in moč, potem pa tega ne morejo izpolnjevati, bodisi da so slabo oskrbovane, bodisi da nagaja voda ali vse skupaj i. t. d. — Za enega samega obrtnika so morebiti dobre, nikakor pa ne zanesljive za večjo vrsto odjemalcev. Pri takih malih napravah ima občinstvo večne sitnosti, neuki odjemalec pa največkrat velikansko gmotno škodo ali celo ruin, za kar je dovolj izgledov. — Ker je, kakor rečeno, dobava dobre in zanesljive električne energije za Ljubljano in Gorenjsko nujno potrebna, bode ta naprava izredno velikega gospodarskega pomena. Narodnost ne bode v nobenem oziru tangirana. Sicer imajo pa občine o priliki pogajanj svojo besedo. Upati je torej, da že v kratkem zažari v Ljubljani in po skoraj celi Gorenjski lepa enotna električna luči
V Tacna pod Šmarno goro, kjer je Sava v tktobiu L 1. pretrgala in odnesla most, je zdaj občina Šmartno z dovoljenjem deželne vlade napravila nov, popolnoma varen in zanesljiv brod Čez Savo. S tem je reden promet zopet otvorjen ne le za pešce, ampak tudi za vozove.
Il Železnikov. V nedeljo, 24. t. m., je bila tukaj otvoritev kleti gostilničarja g. Thalerja. Velika, 14 metrov dolga klet je bila polna veselih ljudi, ki so se radovali ob zvokih ljubljanskega seksteta. Pri tej priložnosti nam je prav živo sto pilo pred oči, kako lepe veselice bi se lahko na pravile pri nas, ko bi imeli na razpolago tak prostor. ■
Shod krojaških moj stro?, ki se je, kakor sme poročali v zadnji številki naSega lista, vrlil v Skofj Loki dne 24. t. m. dopoldne, je bil od strani domačih mojstrov polne številno obiskan, zastopani pa so bili tudi mojstri iz Škofjeloške okolice, poljanske in seifike doline. Sprejela so se soglasno pravila, kakršna je predložil zadružni instruktor g. dr. Blodig ter se je tudi sklenilo, pričeti takoj s prihodnjim novim letom s prirejanjem poučnih tečajev za krojače v Škofji Loki. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju pa bo v kratkem sklicalo prvi redni občni zbor v svrho konstituiranja zadružnega odbora. Zanimanje za ta shod je bilo izvanredno veliko ter so bili krojaški mojstri tudi v lepem številu zastopani.
Izpremembe pri državni lelemioL Premeščen je pristav Jakob Koch z Javornika za postaje-načelnika v Prvačino. Volonter v Lescah Al. Skof jo izstopil iz službe pri državni železnici.
Pasji kontumao je razglašen čez ves sodni okraj Kamnik za nedoločen čas.
Slovensko bralno društvo v Tržiča priredi v nedeljo, 8. decembra 1907 v društvenih prostorih zanavni večer na korist božićnici otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 h. Spored i 1. Wagner: Posnjaki, koračnica. ?. Parma i Pozdrav Gorenjski
valček. 3. Aljaž: Naša zvezda, molki zbor z ba-riton-solo. 4. Doni zet ti: La stella eonfidente, pesem za krilo vko s spremljevanjem orkestra. 6. Parma: Skoz vas, tnoiki zbor s spremljevanjem orkestra. 6. Fctras: La Barearolle, valček. 7. Parma: Romanca za tenor-solo in molki zbor s sprem, orkestra. 8. Bizet: Car men, četvorka. 9. Vognč: Lahko noč, molki zbor. 10. Suppe: Orfej-golop. Pevske točke izvaja molki zbor, godbene pa godbeni klub slov. bral. dr. v Tržiču. Z ozirom na dobrodelni namen se predplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi v Odbor.
V Kraa| ski geri seka belopeski mesar goveje meso kilogram po 1 K 40 vin., dasiravno je cena živini jako padla. Drugje so mesarji znižali cene, a pri nas stoje na enaki visini. Gostllnice dobe meso za isto ceno kakor delavci, samo s tem ras-, ločkom, da je pri prvih prva, pri nas pa tretja vrsta. Ali županstvo res ne more potrebno ukreniti, da se ne bode ta mesar tako fletno pital z našimi težko zasluženimi kronicami? Naj se vendar naseli v nali idilični občini kak drug mesar; shajal bo prav lahko, ker bi tudi lahke sosedni občini preskrboval meso. Borovec
Nove dopisnice po 6 vinarjev so izlle. Na nove dopisnice se bo dalo več napisati, ker je prednja stran razdeljena na dve polovici, na katerih eno stran se bo dalo tudi pisati.
Paov je na Kranjskem 16.271. Pasji davek je nveden v 66 občinah in znala na leto 11.299 L Juiaa železnica je dosegla letos že za 6 milijonov kron več dohodkov ko lani in to vkljub drugi železnični zvezi s Trstom. Imela bo pa tudi za samo povišanje plač uslužbencem za 6 milijonov kron več izdatkov.
Zaradi podraženja živil so demonstrirali rudarji v Kladnem na Češkem. 100 žandarjev je komaj spraznilo ulice. V Pfibramu so tudi rudarji demonstrirali, isto v Rakonicah, kjer so potrti nekaterim trgovcem lipe.
Strahovit moor. Nek trgovec Luck iz Charlot-tonburga je umoril svojega očeta, njegovo gospodinjo, ženo svojega brata in še jedno žensko, ki je prihitela na pomoč, na to pa je lel na pokopališče in se je tam ustrelil. Hotel je imeti od svoje rodbine denar, katerega pa ni dobil.
hlapec Jakob Tavčar pred niso Marije Pintar v Javorju, kjer stanuje tudi obdolženec Troha Tavčar je pred hišo kramljal s deklo Jerico Demšar, kar že zaradi tega Trohu m bilo po volji, ker je bil na njega jesen, če«, da ga je obrekoval. Troha je spodil dekle v sobo, veied tega ga je Tavčar sunil v prsi tako, da se je Troha vznak prevrnil na tla. Zdajci pa vskipi jeza pn Trobi, vzame ročno sekiro in stopi za nasprotnikom, ki ga je le izzivajoč klical: «Groga, le pojdi gori* Dohitel ga jena občinski cesti in ga večkrat udaril s sekiro po glavi, da mu je lobanja počila, ter bil Tavčar vsled otrpoenja možganov takoj mrtev. To dejstvo so potrdile vse zaslišane priče in tudi Troha ni ničesar tajil. Ker so porotniki spoznali Traha za krivega uboja, ga je sodišče obsodilo na dveinpol leta težke ječe, poostrene s postom.
m*W Današnji list ima prilogo prospekt Singerjevih šivalnih strojev, kateri so svetovno-znano najboljši in jih vsakemu prav posebno priporočamo. Original Singerjev šivalni stroj je najkoristnejše Miklavževo ali božično darilo.
Milostiva gospa,
Si veste, i a kaj morate pri nakupovanju aladne kave Izredno po-udarjatl ime »Kathralner« t
Ispred porotnega sodišča.
Oboj. Na zatožni klopi je dne 25. L m. sedel 25 let stari Gregor Troha, zatožen zaradi hudodelstva uboja. Dne 15. septembra L 1. je prišel
Ker je Vam sicer utegne primeriti, da dobite men J vreden po-sne me k brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kšthrelnerjc¥§ kave
ZaksJ le
Kathrelnerjava Knalppova
slad na kava
Ime sprifto posebnega na-Ama svojega prolavsjenje vonj In okus srnste kave.
Eapomnite al tersj natanko,milo-
da dobivate postne
sarva i°*ps
Kathreinerievo kav
v aa-
jaro tavo um prtih iaviraih lavojih a napiaom: »KathrKinerjevakneippova alat-
na kava« »n a aliko Knsippa kot varstveno anamk"o
iupnika
PozorI
IVAN SAVNIK
„pri Besenčanu" v Kranju
na Glavnem trgu hI*, številka 193.
Priporoto svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenega blaga, lepih pornantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrlnjavke, pletene rute, zgornjih jop
(Uherjack) ter nepremoćljivih pelerin za tonsku in moike. 201 2
Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem, — Vzorci brezplačno in poštnine prosto. — Za gg. šivilje In krojafte poseben popust.
Na ilrobno lxm debelo.
Istotam se prodaja iz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko rdeče in belo vino " od 66 litrov naprej. i '
m
^8
si *a
**ot
Maj cenej Aa in največja domača eksportna tvrdka.
Razpošiljanje svioarskih ur tu yse kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
<#>
priporoča svojo izborno zalogo najti nejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, O-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, ohani, prstani, obeski 1.1 d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da |e moje blago zares fino In ceno, |e to, da ga razpošiljam po cele« svetu In imam odjemalce tudi nrarje ln zlatarje glav« nih mest
reUrtoar-ro^k^TtrTeVno RtvUO |0 IsSel naJHOVCJŠi TOUU COllik, SlT™^'
n°ivt;gllt6',id 8box *itw. se polije zastonj In poštnine *&, wa«i
pravega srebra gld. S SO, sr    '       .      ■       * kaludam rid. 6
ista z dvojnatim trllm sre- prOSlO.
M\,mt*%Tm Mo8ke mc> Stretjitii nar*™ velikosti
St. 602.  Nikelnasta anker-
ftt. 606. Prava srebrna eilin trpeino ko->okrovi, gld. dobrim anker kolesjem gld. 5'S6 in naprej.
e~*a
Ir?m nedelja ? Čemeti.
Omenili smo ie v našem listu klanja nedolžnih Slovakov v mirni vasi Ćernovi, koje klanje je povzročil madžaronski ikof Parvy. Tu prinašamo dobesedno nekrolog, kojega so objavile slovaške .Ljudove novinv" v svoji 44. številki letošnjega letnika, list, ki se sam naziva .nadaljevanje katoliških novin". List izhaja v Skalici na slovaškem. Dotični nekrolog pa se glasi:
Žrtvam Parvvja v Cernovi!
Padli ste t dvanajst naenkrat! S krvjo ste posvetili našo cerkev 1 Spite sladko, drage Žrtve! Maščevalnost .apostola" vam je pripravila grob. On je povzročitelj vaše nasilne smrti, on je vaš moralni morilec in ne prenagljeni Žandar! Spite sladko, vi, katerih kri je prelita med cerkvijo in oltarjem I Spite sladko, vi branitelji vaših dedičnih prav, vaie krvi, otrok in potomkov rodne zemlje. Daleka pokolenja bodo razglasovala vašo ljubezen k svojemu, od škofa krivično preganjanemu duhovnemu očetu in vernost k geslu: Za tu našu slovenčinu!
Padli ste, ne kakor barbarska čreda ali krdelo roparjev, ampak kakor branilci vaše svetinje in vašega pastirja, ki je pripravljen dati za vas svoje življenje. Vaše žrtve, vi Junski, bodo zaznačene v knjigi življenja: za bolesti in vsše boje dobili ste odmeno! mučeniško krono 1
Vaša cerkev je že posvečena I
Svetejša kakor hram Salomonov, ker tu se ni prelivala kri ovac in govedi kakor tam, ampak vaša krščanska, nedolžna kril Kri vaša bo seme mogočnega drevesa vaše svobode, s katerega bodo uživali vaši potomci. Vi pa se boste svetili kakor vzori v našem častnem in čistem boju!
Kri mučeniška je bila seme kristjanstva — vaša kri bo blagodarna rosa vaše očetovske zemlje. Vaši sveži grobovi bodo mesto, h kateremu bodo romali po pomoč in uteho tlačeni in teptani tega sveta!
Vaši grobovi bodo klicali madžaronskim duhovnikom: Niste služabniki Krista, kralja miru. Škof Parvy je dal posvetiti cerkev z bodali, žan-darji, s krvjo in ne s križem Kristal Sluge Kristove Fischerja in Kalocsaja spremlja četa žan-darjev k žrtvi novega zakona! Pravo bogoroganje!
Vaši grobovi, vaše vdove in sirote bodo klicale po maščevanju do nebes k Očetu resnice, zakona in pravici Vaši krvavi, leseni križi bodo klicali: Oospod, maščuj nedolžno prelito kril
Vaša mrtva trupla kličejo groznemu Aleksandru škofu Parvvju: Dosti je tega maščevanja! Spi, ti tiran, na teh mrtvih žrtvah, katerim si prisegal zvestobo življenja in svobodo in kaj si Jim dal: smrt In pogini
. Tvoje žrtve bodo tebe neronskega škofa spremljale pred sodni stol božji 1
Prestani! okrutnik I Prestani I krvoločne! I Narod slovaški si ne želi tvoje večne noči!
Roke umorjenih se vspenjajo k Bogu in kličejo: Gospod, maščuj nas I
In glas vaš se povznese k svetinjam neba!
Spite toraj sladko! Angelj Gospodov naj se vznaša nad vami I Duh vaš nam bo okrepčilo k daljšim našim bojem: Za vero, resnico in pravico!
Černova, na krvavo nedeljo, dne 27. oktobra 1907. Vali žalujoči sobratjel Dalje,
Loterijska srečka dne 23. novembra 1.1.
Trst  86  09  67  39 44
Zlate 5«cH«it: Icrtta, Farizt V« itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIsillno sredstvo
JfČe/ovattlj
O. Stvdl
Ljubljana, Spitol>Strilar. ul. 7
IT)astir)
doktorja pl. Trakoctrja krmilno vantveno sredstvo ae dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Ma •tlu« Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači Hvali. Najvišje medalje na razstavah in UsocJ zahvalnih pitam prifajo o velikih uspehih, ki ae dosežejo s maaUnon.
TovarnUka taloga i 836—20 Lekarnar Trakeearf, Ljubljena.
it
t
Jvtestna hranilnica v Kranju A
obrestuje hranilne vlage A
= po 4 odstotke = A
brez odbitka rentnega davka A
katerega plačuje hranilnica satna.
I   W -23
Stanje vlog K 4,480.208 30   Stanje hipotećmh posojil K 2,555.301 39
Naznanilo.
Cenjenim damam in kohjmkIoui uljudno naznanjam, da je iz prijaznosti prevzel gospod
Anton Adamič, trgovec v Kranja,GUTBl B
nabiranj*' nečistega perila, ter mi poAiljal isttga v pinnje in likanj«, knteregn hodem v teku 4 slsil X0oto*)jenea» vračal. 1!»* 10 3
I'i nsim torej renj ,nj»' in nov« n«ijennalre me»ta Kranj in okolice, da blagovolite od sedaj
naprej i».l«l«j;»li perilo zgoraj omenjeni tvrdki, ker si tukaj prihranite poštnino!
se priponam      a   i..  ftfllVl svetlollkalnlca
AJIillil  Oai V] kolodvorske ulice.
C\mh'   navadnel       1 »oAt tilaisa   prosta 1
t
um
LJubljana, Glavni trg št.,5.
Ker je moja zaloga za jesensko in zimsko sezono urejena z najnovejšojn najelegantnejšo konfekcijo za gospode, dame. dečke in deklice, usojam si p. n. občinstvo uljudno vabiti, da si sedaj nakupi, dokler | r^^Taf^^P je zaloga še bogata. g:gg^ygxgg
So uljudno priporoča«
0. Bernato ilč.
18—9
Največjo izbero igrač
za
Miklavža
Darila za Božič in novo leto. Koledarji in pratike.
Božične in novoletne razglednice.
Na drobno in debelo 1
Priporoča galanterijska In norim-berška trgovina »«
Anton Adamič
Kranj, Slavni trg,. %%ZZ?U Cene nizke I Postrežba točna I
l*ravi iimo
V* V* V* V* V*        '/ 91 f>9š f >
t to vai»Hmo /r.irtiko
____ s
j,
5>
Si
(D
o >
o
s-
o. o o.
o
C
Singerjevi šivalni stroji so najpopolnejši za vsako vrsto domačo obrt, in se zamora na te stroje brez posebnih apafatOf   (priprav)   popolno umetno vezanjć napraviti.
Singerjevi
NAJKORISTNEJŠA
Original Singerievi Central Bobbin F šivalni stroj
ia ■ I •»111 i."«■ uporabo, i 3 predati, zaklopno mi/.<> in pokrovom. Solonska oprema.
Singerjevi Contral Bobbin F ročni šivalni stroj
brez pokrova.
Smgerjevi Central Bobbin F ilvatni stroj
/ pokrovom za druiir.^ko uporabo.
i valni stroj jc že,  dolgo sem kot jako ^   potrebna  hiSna oprava in  se zamora edino samo šc v prašanje staviti
kateri stroj je najboljši?
Na milijon gospodinj je to vprašenje rešilo v tem da so si
Singerjevi šivalni stroj z kabinet mizo
s petero predalov Za uporabo pripravljen. (Salonska opremu.)
I
Pc 1
po3majo v
Singnrji
Gornji del se di'j
Slnger Co. del. dri
KR
, Olt
57
Ti 7š 7i 74 7m 7i V. * V\>*
1*9*9 >
ivnini stroji
Brezplačni  podak v tehničnem in modernem   Ameim-m vezanju. Najboljša prhka za pri nO tev v |oi*nmrn vezanju ve/o-nje * p«-ntlj.imi ven-njc monogramov, prcdorni dela in 1'omte-lace dela i. t d.
BOŽIČNA DARILA.
h P isu se
Najboljšo je vedno najcenejše!
Malovredni Šivalni stroj je za isto ceno predrag, ker slabo dela, je lahetno poškodljiv, in težek za uporabo, lmtteljii povzroča škodo sitnosti in kdor se hoče pred tem varovati bf.de gotovo edino samo
kupil   ker   isti  je   resničen   dober in ceni primeren.
|aše prodajalne.
p kabinetni stroj
iti. (Gizdna oprava.)
Singerjevi šivalni stroj z kabinet mizo
t petero predali. Zaprt. (Salonska oprema.)
Pri takojšnjem plačilu 101. popusta
ba šivalnih strojev.
ni trg št. 192.
Singerjevi iivalni stroj z kabinet mizo
t tremi predali.
Zaprt.
(Salonska oprema.)
Singerjevi Central Bobbin F ročni šivalni stroj
t pokrovom.
Um t v
Singerjevi Central Bobbin F šivalni stroj
brez pokrova ta družinsko uporabo in domačo obrt.
ponujeni stroji so po našem strarejšem sistemu ponarejeni Kateri 3a našim novim aLe konstrahcije, oelavnosti in trajnosti ooleč 30osta,a,o.   ■   -   ■   ■  - «
o <y o
3
rt)
<y
o
7T
n 75'
7T O
rp o
85
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove al. 7
Srllnato bla^o, barlunl, pilil In tančice.
Čipkasto bUfo, pajcolaul, ćipkaiti o?ratnlki, čipke, vložil, avilnate vezenine.
Jsbots, Fichu«, damski ovratniki In kravate.
Svilnati ln baiioaaatl trakovi.
Požarnem ia, pora 11 imu, mi<*. krepiicen ziort za lapdiikt.
Krepi in Hori la žalovanje.
Zlite In srebne resice, čipka In Inore.
Nerpo
»*■ «vll«s, ftlpZc ln volne. Nogavice la dam«, dekleta In otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo in 186-18  odeje la vozičke.
■ * - rjersaiBJBj
Oprava in novorojenčke, posteljne podloge ii kavčuka.
kKutc za iivane, tieteijt n mm%
(itunhl in različne igle.
Različne podloge in potrebščine za krojače la šivilje.
Jdrijske iiplce, vejene čipke In vložki.
Pajčolanl sa neveste, mirtovl venol
Damsko perilo, spoda ja rila, pred pašniki ln    opaine tblie.
Modrci in potrebščine za modrce.
$lace-rok.ovice in rokavice za unijor-mirance, pletene, letne In jimslce ra-kavice.
Kopalno perilo, diSave, mila n utca voda. Krtaće za obleko, glavo ln zobe.
Srajce za goapode la deike, apodaje hlače, ovratniki, zapeetnice, napraniki in žepne rute
Pravo Jagrovo normalno perilo, trloot-srajoe, jopice In hlaOe.
Mrežaste In potne jopice, srajce, čepice in iport-pasovi.
Jfogavice, naramnice, odeje in blazine ta potovanje.
Kravata, giimk! xa manssts.
Za lovce: telova il, nogavice, rokavice, do olenloe.
Ogrevala ja kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci
Narodni trakovi in zastave, narodne Cepiče, torbice In drugi domaČi narodni Izdelki 1.1, d., 1.1, d.
flnatiAfil B9rU* novice, ker 10 UUSpUUS za Vsa važne in ko ristnel
Razpošiljam po poatnem povzetja
12 K 50 vin.
krasno, dobro io moderno opravo
katera obstoji iz sledečih predmetov: Fina bela ali barvasta traje a It.?. Dobre spodnje hlače. Lepa spalna arajoa. 1 ovratnik po ielji. Krasna kravata, lpar trpežnih nogavic Močna briaalka. Is vratne na-ramnioe. 3 dobre žepne ruto
ves v ikatlji lepo aranžirano. Hazpoiiljam s obratno polio. Ako M kaj ne ugajalo, vrnem denar nazaj.
G. Tdnnies
122-28
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v Izubijani
priporoča kot posebnost i age in vae stroje za
obdelovanje lesa. Fran ci s-turbi ne osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
128-27
štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vase ln druge glinaste U deike v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
i Mavrici) 5nolei
urar
.19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstana in verižice, po najnižjih cenah.
tm Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen o moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvriiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„IMTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako žclilo imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki m arije niti izučeni niso. 17—48
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pni' za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo mm jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-ema vsakovrstna popravila, ter jih točno m dobro izvrže. Vse puške so na c. kr. preizkujevalmci in od mene preizkušene, lol oz—7 Iluatrovanl o»»il*i «a«tonJ.
Tiskarna L Pr. Lampret
priporoča
vizitnice, zavitke Ltd.
Nova galanterijska, noriuberška ln modna trgovina
Antona Adamiča v Kranj
naspr, orarja jt. Sottatrja pajl, sispr. mx\i jt. Snttstfla ml
" priporoča svojo veliko zalogo ravno dollih vsakovrstnih boa aa dame in de-i klioo od 2 gld. naprej, garnitura sa otroke, raillčne ueploe aa dame in
goapode, deike in deklioe.
§  Klobuki za dame in gospode najmodernejših vrst, galoie prave ruske.
Največja izbira krasnih kravat, vrstnikov, prsnlkov, zapestnic, srajc 1.1, d.
Moderci najnovejAe ubllko 1 Spodnja krila sa odrasle in otroke. ^==z==
U
.s
o m ■o e
£
C*
Tovarniška zaloga otročjih vozičkov ln kovčegov za potnike. Vsakovrstne toaletne predmete. Šolske potrebščine L t. d. w Bwe
Zunanja naročila so pošiljajo ločno!
Prepričajte ae o niskih oenah in solidni postrežbi.
Najbolje Je najceneje.
e?
a
S
Pod to snamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji
CA
S
09
I Singer KO., ako. drui. za šivalno stroje
g. ar, Kranj, glavni trg 192.
* Zaloga olja, šivank ln posameznih delov.
^       Nad 5000 fllljalk po vsem svetu.
ca
CD
pa.
Miklavža
božično drevo
vsakovrstnih, v to stroko spadajočlh predmetov pod nakupno oeno; dalje sa prekupovaloe raznovrstnega peciva in galanterijskega blaga in sicer gotove vrate tudi pod nakupno ocno
P. n. občinstvo so prosi za mnogobrojni obisk. 197 2~2
t
e.
S"
i s
o
QA
>
(rtier 11 dane in gospode
Izubijana. I?. Fetra cesta 35 FlUJaika na-147 M ih   aproti hotala „Union"
trti«« • »'*•
pripor ula la gojitev 1m in
za umivanj« fUvt tvoj tiira t ni-ki pri|h>ro ■ --ni   furko 10
inril.)   ir.'ni iu4ilni aparat. Su«i brat nad*
Line vročina. Nt provzroćuje
»krčenja las. Vpliva dobro na
poepeAevanje raati iaa.
Žilo« inkomtiii ifiitk sirileiii li istimi In
Oddelek la dame a aeparatnin
vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstriieni lasje po najvišjih cenah.
m
IMiim •rnjuo« «»-v*r«»tt»!!«**• I« vašara«. Uriivnt«, nnramnlo«, xra»«» •^»o-aH-i       vrnit«   roltnvlot   noa«ivlo   I.  t.  «!• aaaHBRHl^^*^"
•i
Si
Ir
»s ■:
«1
KoVa modna trgovina gas Salo« za diasKc jgsH|c
fitiatka iz Cjubljanc
A. Vivod-Mozetič
v Kranju, Glavnlftrg št 117
priporoča vse vrste fino modno blago ia dama in gospode, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin sa šivilje, vsakovrstne boa sa dame, kapoe ter garniture vseh vrat oblek sa otroka.       m 62-2 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t d.
WmT klobuke sprejemam v popravilo.
li
n
5™ 3
h!
1 M
o
IB
PtitrvbAln«) «(t Alvllj«. vaMP vr« vmoIi   Imrviiii* |H)«itiiitMi<i*ljM
t*» i Im|h>v« mvI lt» « . • i* f .<«i-Jt« • • t«i v
msaT- Al		]	[]		LAVZ
u bllia ia itarial ugibajo, i iim bi ramielul avoje olrotel					
	Baaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiiai				
JK Af*lt11lt   Kran*l'  Glavni   < .u
nnli letim el.oMinatvu za nakup Mlalavlevih daril avojo ur« dno ▼eliko zalogo najmodernejših igrač, n. pr.: raznih drusbinakih iger, Tivoli, Halma Eka. Sah, moaaik, tiskarni, Rioht«rJ«r« kamnit« kocko s moatom i. t. d. ter rasne zabavno Igra in Ae već drugih igrač. Dalje priporočam rnzne novo»U za darila, kakor: kanete, albume, h te klone vaze, moderno denarnice in listalo«; plamen papir v kaaetah, razne okvire za olik«, moderne spominska knjige, pisalne map« la raiiiSae pisalne atvarl. 1U2 8
Cenjenim damam pri' poročam
novosti za ročna dela, kakor pred tiskarije na platno ter vse zraven spadajoče predmete.
ProHed mnogohrojnega oblaka trgovine beležim spoštovanjem
J. Kocmut.
Za Miklavža In Božič
se bode prodajalo po izvan-redno niski oeni
MiHiatMjua^NOai comcoum**
ZobotensiM atriji
Oton 5cydl
pri g. dr. E. Olobočnikii v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATOMI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi m ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 111-24 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilno knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po
BV.Ve ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče.
afes?*
~3a1E
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 8. nre pop. izvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Udaja konsorcij «O0ran|tia>
Odgovorni urednik U v osi a v Mik u s,
Lastnina In Usek Iv. Pr. Umpreta v Kranju.