FOR Freedom AND Justice NO. 79 Ameriška 1 "7i iiTt i ^ nr^ —OVINA t. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY S: -i ■' ■ AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, October 21, 1986 VOL. LXXXVIII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Eugene Hasenfus se bo moral zagovarjati pred političnim sodiščem v Nikaragvi — Čaka ga lahko 30 let v ječi MANAGUA, Ni. — Včeraj je bil 45 let stari ameriški državljan Eugene Hasenfus obtožen terorizma in drugih ilegalnih dejanj, k£r je sodeloval v poletih, po katerih so nasprotniki sandinističnega komunističnega režima prevažali vojaško opremo tako imenovanim »contras« gverilcem. Sandinisti so 6. oktobra sestrelili, letalo, ki je prevažalo to opremo, pri tem ubili tri člane posadke, Ha-senfusa pa ujeli. V raznih izjavah je Hasen-fus trdil, da se smatra za uslužbenca ameriške CIA, kar pa ZDA zanikajo. Kot kaže, Hasenfus sodeluje s preiskovalci v želji, da b* bil izpuščen, sandinisti pa vidijo v zadevi Priložnost za obsojanje politiko ZDA do "jih. Odločili so se, da se bo moral Hasenfus Ogovarjati pred posebno »ljudsko tribuno«, ki je v resnici politično sodišče. V razbitinah sestreljenega letala so san-dinisti menda našli tudi več dokumentov, v katerih so omenjeni agenti CIA v raznih iatinskoameriških deželah. Našli so baje tudi Šifre. Zaradi tega zahtevajo nekateri ameriški kongresniki uradno preiskavo, ker po veljavnem zakonu CIA v času sestrelitve letala Š® ni imela dovoljenja za sodelovanje v takih akcijah. Bela hiša je označila, napovedano soje-"je Hasenfusu za nič več kot politični proces s°vjetskega tipa. Mozambiški predsednik Samora Machcl ubit v letalski nesreči — V zadnjih letih iskal s,'ke z ZDA in drugimi zahodnimi državami KOOMATIPOORT, J. Af. — Preteklo "edeljo je bil ubit mozambiški predsednik Samora Machel, ko je njegovo letalo treščilo v hrib blizu mozambiške meje. Ob času "esreče, katere vzrok še ni znan, je močno deževalo. V nesreči je bilo ubitih 29 potnikov 'n Članov posadke, sovjetski pilot in devet drngih potnikov pa je nesrečo preživelo. Po-53-letnega Machela, ki je vodil svojo de-želo do neodvisnosti od Portugalske 1. 1975 ln hil do svoje smrti predsednik, je bil ubit med drugimi visokimi funkcionarji minister transport Luis Santos. Okoliščine kažejo, a Sre za navadno nesrečo. Machel je bil prepričan marksist in imel !esne stike s Sovjetsko zvezo. V zadnjih letih je Pa skušal igrati zmernejšo politično vlogo !n se zanimal za izboljšanje odnosov z ZDA drugimi zahodnimi državami. Obiskal je in se srečal v Beli hiši s predsednikom ea8anom. Pred dvema letoma je podpisal Pogodbo z Južno Afriko. Mozambik je sicer "dih gospodarskih težavah, zelo aktivno e Protimarksistično gverilsko gibanje, ki hi-ro "apreduje. zrn ^ac*le*ova smrt je odstranila enega * .erneiših voditeljev na afriški celini, sogla-J° analitiki. Zaenkrat ni še znano, kdo bo achelov naslednik, druga osebnost na mo-111 iškj politični lestvici pa je Marcelino 0S Santos. p hiša: Sovjeti se zanimajo za resna Bajanja o oborožitvi — ZDA protestirali z°pet sovjetski izgon 5 diplomatov Bei ^.ASHiNGTON, D.C. — Včeraj je nad3 r 3 naznanila’ da želi Sovjetska zveza la a,Jevat' Pogajanja o zmanjševanju števi-jaket s srednjim dometom in o drugih ZniŠkih sistemih kljub temu, da nasprotu-^nteriški strateški obrambni iniciativi oz. 2vezd. Reaganova administracija se- daj pripravlja skupino novih predlogov, ki jih bo izročila sovjetski strani na pogajanjih v Ženevi. Čeprav srečanje Reagan-Gorbačov na Islandiji ni uspela, kažeta državnika v izjavah po vrnitvi domov zanimanje za nadaljevanje stikov in poudarjata pozitivno stran njunih islandskih pogovorov. ZDA so protestirale zoper nedavni sovjetski izgon 5 diplomatov, ki morajo SZ zapustiti v naslednjih dneh. Sovjeti so tjdili, da so omenjeni diplomati vohunili, jasno pa je, da gre za sovjetsko reakcijo zoper ameriški izgon 25 članov sovjetske misije pri Združenih narodih. Predstavnik State Departmenta Charles Redman je rekel, da bodo ZDA hitro reagirale na sovjetski ukrep. Jitžak Šamir končno postal predsednik izraelske vlade — Pospeševal bo naseljevanje Židov na okupiranem ozemlju JERUZALEM, Iz. — Včeraj je bil zaprisežen kot novi predsednik izraelske vlade 71 let stari dosedanji zunanji minister in voditelj desničarske Likud stranke Jitžak Šamir. Dosedanji predsednik vlade Simon Peres, ki vodi Delavsko stranko, je postal zunanji minister. V svojem prvem govoru je Šamir dejal, da bo njegova vlada intenzivneje pospeševala naseljevanje Židov na okupiranem ozemlju tako imenovanega Zahodnega brega, kjer živi 1,4 milijona Palestincev. Izrael je zasedel te kraje v vojni 1. 1967, židovski skrajneži pa menijo, da pti^adajo židovskemu ljudstvu. Peresova vlada se ni veliko zanimala za postavljanje novih naselbin predvsem radi močne opozicije ZDA in tudi drugih arabskih držav. Šamir pa se za to opozicijo dosti ne zanima. Pripravljen je za neposredna pogajanja z izraelskimi sosedi, je rekel, nasprotuje pa kateri koli mednarodni konferenci. Varnost Izraela bo mogoče zagotoviti le preko sporazumov z neposrednimi sosedi, je rekel Šamir. — Kratke vesti — Washington, D.C. — General Motors Corp. je izjavila, da bo prodala vse svoje obrate in drugo premoženje v Južni Afriki. Ta ukrep je podvzela zaradi nerentabilnosti svojih investicij v Južni Afriki in zaradi počasnosti v odpravljanju sistema apartheida v deželi. General Motors ima v Južni Alriki dve tovarni in zaposluje 3.056 ljudi. Odločitev pomeni hud udarec Južni Alriki in zmaga za nasprotnike apartheida v ZDA. Tehran, Iran — Iranci so izjavili, da bodo obstreljevali železniško postajo v iraškem mestu Basra kot maščevanje za iraški letalski napad na vlak, v katerem je bilo ubitih oz. ranjenih 15 potnikov. Manila, Fi. — Obrambni minister Juan Ponce Enrile je dejal, da bi morala filipinska vlada podati ostavko, ako bi predsednica Corazon Aquino prosila za njegov odhod iz vlade. Enrile ni nič navdušen nad Aquinovo politiko sprave s komunisti, poleg tega ima sam politične ambicije. Washington, D.C. - Jutri bo predsednik Reagan podpisal oz. potrdil zakon o reformi zveznega davčnega sistema. Moskva, ZSSR - Sovjetska zveza je sporočila, da je letošnji pridelek žitaric znašal 191 7 milijona ton, kar je veliko manj od načrtovanih 238 do 243 milijonov ton. Kmetijski strokovnjaki menijo, da letina kaže na neuspeh 18-mesečne Gorbačovove kampanje za oživitev sovjetskega gospodarstva. Iz Clevelanda in okolice v Kosilo— To nedeljo, 26. oktobra, bo v avditoriju pri Sv. Vidu letno kosilo Slomškovega krožka. Serviranje bo med 11.30 in 1.30 pop. Vstopnice boste lahko dobili pri vhodu. Na kosilu se bo delila tudi juha, čeravno to ni bilo objavljeno na vstopnicah. Občni zbor S.P.— Občni zbor Slovenske pristave bo to nedeljo, 26. oktobra, ob 3. uri pop. v veliki dvorani na Slovenski pristavi. Na dnevnem redu bo tudi predlog za spremembo pravil, ki naj bi povišal pristopno članarino s sto na dvesto dolarjev. Vsi člani so vabljeni na ta občni zbor, na katerem bo tudi prilika za prijavo v klub upokojencev Slov. pristave. 40-letnica poroke— Jutri, 22. oktobra, praznujeta Cilka in Anton Žakelj s Carry Ave. 40-letnico poroke. Čestitke od sorodnikov, prijateljev in vseh nas pri AD! Okreva na domu— Joe Ferra, E. 152 St., sedaj okreva na domu. Iskreno se zahvaljuje vsem za obiske, molitve, cvetje in izražene mu dobre želje. Martinovanje— Vstopnice za martinovanje Belokranjskega kluba, ki bo v soboto, 8. novembra, so že v predprodaji. Imajo jih Mati Hutar (tel. 481-3308) in Vida Rupnik (289-0843). Štajerci in Prekmurci vabijo— Štajerci in Prekmurci vljudno vabijo na martinovanje, ki bo v soboto, 15. novembra, v avditoriju pri Sv. Vidu na Glass Ave. Pričetek bo ob 7h zvečer. Vstopnice imajo člani. Novi grobovi Dennis Papesh V četrtek, 16. oktobra, je v Cleveland Clinic umrl 43 let stari Dennis Papesh s Tyronne Ave., rojen v Clevelandu, sin Edwarda (u. 1954) in Antoinette (r. Zorko) Papesh, brat Ronalda (Chicago, 111.) in Do-nalda (pok.), 2-krat stric, zaposlen pri Euclid Fish Co. 27 let, vnet ribič. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda včeraj dopoldne s sv. mašo v cerkvi sv. Križa. Loretta Koss Preteklo nedeljo je umrla Loretta Koss, rojena Sulak, žena Williama, mati Kennetha in Alana, 5-krat stara mati, sestra Mary, Michaela, Metho-da, Josephine ter že pok. An-drewa, Paula, Rudolpha, Roberta, Leonarda, Cyrila, Margaret, Elizabeth in Eleanor. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Marije Magdalene dop. ob 10. in od lam na pokopališče Vernih duš. Velik obisk— \y Preteklo nedeljo je bilo kosilo DNU pri Sv. Vidu, ki je lepo uspelo. Prizadevni člani DNU so delili okoli 550 kosil. Odličen koncert— Preteklo soboto je podal svoj jesenski koncertni nastop pevski zbor Glasbena Matica. Zbranih v veliki dvorani SND na St. Clairju je bilo več kot 400 gostov, ki so z navdušenjem sprejeli novo zborovo pevovodkinjo Maryo Asha-malla. Po odhodu v pokoj Vladimirja Malečkarja je prevladovala določena negotovost glede bodočnosti Glasbene Matice, po sobotni predstavi pa takih dvomov ne more biti. Med gosti je bil tudi sen. Frank J. Lausche. Slovenska pisarna sporoča— Lepe slovenske božične karte s Koroške so že dospele. Cena je 40 centov za komad, plus primerna poštnina po količini. Imajo še nekaj ponatisov Črnih bukev in V znamenju Osvobodilne Fronte. Obe knjigi se dopolnjujeta. Vsebujeta dokumentarno zgodovinsko gradivo o času okupacije in revolucije 1941-1944. Cena: Črue bukve $20.-, V znamenju OF $8.- plus $2.- za poštnino. Naročila sprejema: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 - tel. (216) 881-9617. Slovenija zastopana— Jutri se bo začela v ogromnem. razstavišču I-X Center (nekdanji Cleveland Tank Plant) zraven letališča Hopkins na zahodni strani mesta velika mednarodna razstava. V mednarodnem paviljonu bo tudi velika stojnica (štev. 123), kjer bo razstavljeno razno potrošniško blago iz Slovenije. Med drugim bodo prodajali steklene izdelke, pohištvo, smuči, vino itd. Razstava traja do srede, 29. oktobra. Vstopnice so po $8 vsak dan, s popu-stnimi kuponi, ki jih lahko dobile v Tony’s Polka Village, Sterletovi restavraciji na E. 55 St. in Tivoli v SND na St. Clairju, pa bodo $6 na osebo. Odšteti bo treba tudi $2.50 za parkiranje. To sobodo bo slovenski dan na razstavi. Razstava bo odprta od 11. dop. do 9. zv. dnevno. Pridite, saj bo več sto stojnic z vsemi mogočimi predmeti. VREME Deloma jasno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 63° F. Zmerno oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 65° F. V četrtek zopet deloma sončno in vetrovno z najvišjo temperaturo okoli 66° F. V petek pretežno oblačno z mčznostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 60° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $15.00- 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 79 Tuesday, October 21, 1986 83, Politika in vera Odnos med cerkvijo (ta pojem vzet v najširšem pomenu besede) in državo je v Združenih državah sporna zadeva menda že ves čas, odkar je ta bivša angleška kolonija postala neodvisna, suverena država. Nacionalni izvor in verska afiliacija sta bila že pred 200 leti tako izrazito različna pri ljudeh, ki so v vedno večjih množicah prihajali v Ameriko, da so tvorci slavne ustave že takrat predvidevali verjetne sporne točke in odločili, da država ne sme ustanavljati nikake vere. Z drugo besedo se to pravi, naj bo cerkev ločena od države in naj država ne vtika v verske zadeve. Ta pasus v federalni ustavi je v mnogoverski državi gotovo na mestu. Toda problem ločitve cerkve od države z ustavno določbo še dolgo ni rešen. Odprto ostane vprašanje, kako se določba razlaga, tolmači, interpretira in aplicira na dejansko razmerje med vero (cerkvijo) in politiko (državo), kar v posebno izraziti obliki in obsegu doživljamo baš v zadnjih desetletjih naše dobe. Interpretacija ustavnih določb je poverjena najvišjemu sodišču, kjer sedijo in suvereno odločajo - ne angeli ali svetniki - ampak ljudje, podvrženi človeškim slabostim in zmotam. Od tod nasprotovanja in spori. Ta pisec se v polni meri zaveda kočljivosti pri razglabljanju o mešanju, kakor tudi o ločevanju vere in politike, pa bi vendar rad povedal svoje gledanje na ta zelo aktualni problem. Takoj pa d dajam, da si ne lastim pravice svoje za-ključjke in sklepe proglašati za edino pravilne. Gre predvsem za razčlembo in analizo raznih elementov v strukturi zidu med cerkvijo in državo, iz katerih elementov si bo mogel ustvariti sodbo bralec sam. Pobudo za to pisanje pa sta mi dala dva dejanska postopka na področju vere in politike, ki sta močno razburila duhove in še zdavnaj nista likvidirana. Guverner države New York, Mario Cuomo se je v zadevi vere in politike ponovno sporekel z newyorškim nadškofom, kardinalom Johnom 0’Connorjem, prvič že v času zadnjih predsedniških volitev zaradi abortusa, pozneje pa še radi drugih spornih vprašanj med vero in politiko. Prav v zadnjem času se je pa v ameriški javnosti pojavil baptistov-ski minister in zelo vpliven, široko znan televizijski pridigar Pat Robertson kot aspirant na mesto predsednika ZDA, ko je prijavil svojo kandidaturo. Razumljivo je, da je s tem dregnil v sršenovo gnezdo in na široko razburil ameriško politično in tudi vso drugo javnost. Znašli smo se naenkrat sredi velikih, ostrih kontroverz, ki se bodo v prihodnji predsedniški kampanji verjetno še povečale. Zato ne bo odveč, če bralce AD nekoliko seznanimo s tem akutnim problemom, jim analiziramo trenutno stanje in predočimo gledanje tega pisca na njihovo reševanje, ki pa je _ se razume — podvrženo oceni in lastnim zaključkom slehernega bralca tega lista. Kot je dovolj dobro znano, je najvišje sodišče (Supreme Court) v Ameriki proglasilo na podlagi uradne interpretacije ustave postopek abortusa za legalno dovoljeno dejanje. S CLEVELANDSKI ŽUPAN GEORGE V VOINOVICH je v svoji pisarni v mestni hiši pretekli petek sprejel dr. Marka Kremžarja in ženo. O dr. Kremžarjevem ob,sku drJvni spodaj. Na sliki so z leve sledeči: dr. Karl B. Bonutti, prof. ekonom.je na c,e5ve,andsk'Z.nk0 univerzi in do nedavnega delno zaposlen v mestni hiši, Anton Oblak, franc Sega, pr • Lipovec, do svoje upokojitve I. 1979 urednik Ameriške Domovine, č g. Jože Božnar.žup ^ Sv. Vidu, dr. Marko Kremžar, ga. Pavla Kremžar, župan Vomovich, August 1 ' Pu jk eksekutivni asistent v županovi pisarni, Jože Melaher, urednik slovenskega dela Amer. skega Slovenca, in Jože Likozar. Ugleden obisk iz Argentine CLEVELAND, O. - Pretekli teden je obiskal Cleveland u-gledni rojak in javni delavec dr. Marko Kremžar iz Buenos Airesa. V torek zvečer so mu prijatelji v Clevelandu pripravili družabni večer z večerjo v Baragovem domu. Po večerji je bil prijateljski pogovor. Dr. Kremžar je najprej na kratko opisal življenje naših rojakov v Argentini, nato je odgovarjal na vprašanja. Končno je bilo osebno pozdravljanje s prijatelji in znanci, ki se niso več videli od časa v begunskih taboriščih. V petek dopoldne je bil sprejem pri županu mesta Cleveland George V. Voinovichu, kamor ga je spremljalo nekaj prijateljev (glejte sliki zgoraj). Sprejem je trajal nekaj več kot pol ure. Dr. Kremžar, ki ga je spremljala tudi njegova žena Pavla, govori tekoče angleško, zato je večina časa sprejema ŽUPAN VOINOVICH s knjigo grofa Tolstoja o izroči v' ,anj brancev in drugih protikomunistov Titovim enotam po ih-vojni. Knjigo mu je izročil Jože Melaher v imenu vseh P ^g( Na sliki so z leve: dr. Kremžar in žena Pavla, Angus * .elD župan Voinovich in g. Melaher. Med županom in g. Me . y je Vaclav Hyvnar, češki rojak in prijatelj Slovencev, ki ^ pokoj, (Sliki nam je posredovala županova!^ _ potekala v direktnem pogovoru z županom. Od mestne hiše smo šli v župnišče sv. Vida. Župnik Jože Božnar je dr. Kremžarju po prijateljskem sprejemu še razkazal farno šolo in avditorij. Nato smo šli na urad Ame- riške Domovine, kjer sta si ^ Kremžar in žena ogledi tem aktom je razcepilo ameriško javno mnenje v dva nasprotna tabora in brez vsakega dvoma poseglo na moralno področje življenja, ki je eminentno osebnega in verskega značaja in je globoko zasidrano v vesti vsakega človeka. Vest pa je glas božji, katerega se ne more znebiti noben človek, pa naj bo tudi brezveren. Najvišje sodišče je s tem, da je prestopilo meje svoje avtoritete, proglasilo federalni zakon, ki velja za vsakega državljana, tudi za takega, ki se v svoji vesti in prepričanju z njim ne strinja. Prav tako je znano, da katoliška Cerkev, ki ji pripada nad 50 milijonov Američanov, abortus odločno prepoveduje kot umor človeškega bitja in kot velik greh. Ne more biti veljavnega ugovora, da ima v moralnih zadevah vera mnogo tehtnejšo besedo kot politika. Toda zakoniti predpisi v državi (kakršnih eden je odlok o legalnosti abortusa) imajo potencialno dokaj večjo moč od verskega nauka, zlasti še, ker ta nauk zahteva in pričakuje neljubo žrtev. Vse to dokazuje, kako globoko sega spor med cerkvijo in državo, med vero in politiko. Javno se je spor odkril, ko sta guv. Cuomo (in z njim njegova etniška rojakinja Geraldine Ferraro, ko je kandidirala za podpredsednika ZDA) polemično nastopila zoper nadškofa 0'Connorja, ki je na podlagi cerkvenega nauka obsodil njuno podpiranje abortusa. Cuomo je trdil, da osebno kot vernik odklanja umetni splav, a kot javni politični funkcionar ga zagovarja in podpira, ker ne more vsiljevati svojega osebnega mnenja drugim. S takšno dvojno moralo uvaja v politično aktivnega človeka dvojno življenje (Krem- (Dalje na str. 4) Kremžar m zena — :e skarno, dr. Kremžar Pa edni. marsikaj pogovoril z itl kom dr. Sušljem o Pr0 v slovenskega časnikarst Argentini in v Ameriki- ^ Iz Clevelanda je dr- r . f žar odpotoval v Chicag ’jev, ima tudi mnoS°. plJJashing-nato v New York m ^ ga0 ton in, če bo še čas’ Francisco. dr. Prijatelji v Clevelandu s ejo Kremžarju lepo bis|adskih dolarjev. Roba je sicer stara, toda trenutno se babaja v dobrem stanovanju. Kdor se zanima, naj pokliče GL 1-8967. Albin je zadnjič — najbrže po pomoti — pozabil eno važno novico. Da je namreč Matic pred nekaj tedni, v krogu ^°ie rnalenkosti praznoval svoj nekaj čez 24. rojstni dan. avljenec se je rodil pred drugo svetovno vojno na Dolenj-s 6rn v Sloveniji. V Ameriko je prišel leta 1 949 in takoj na-Sednje leto graduiral iz vožnje avtomobila. Veliko je sode-°Val pri raznih oderskih in drugih kulturnih prireditvah, naj-Večkrat kot udeleženec. S harmoniko se je začel ukvarjati bred dvema letoma in se tako izpopolnil, da je pred kratkim °b'1 časten naziv »Musicus«. Prijatelji mu ob tej priložno-st' kličemo: Še na mnoga leta! . Na Cvetno nedeljo se odpeljejo v Washington, D.C. . bin« Tone Peternelj in Miro Gazvoda. Obiskati namerava-° ^'da, ki tam odslužuje svoj vojaški rok. Vid namreč — ži-0 nasprotje Dušana — nobenemu (razen meni enkrat) nič piše in zadnjič, ko je bil na dopustu, se je izgovarjal, da časa. Sedaj se hočejo fantje na licu mesta prepričati, ni morda vmes kaka Marylandčanka, ki mu ukrade ves rosti Čas. Srečno pot in nikar čez 95! petra Golobiča pogrešam vsako jutro. Vedno sem ga jn rrireč srečal, kadar sem se peljal po Holmes Ave. na delo, zatrobil v pozdrav. Mož se je vračal od svete maše in p Z1 es i® gotovo vesel vsakega koraka, ki ga je naredil na 1 v cerkev in nazaj. Če je vsak tak korak vreden pri Bogu Sv * toliko kot povprečen tedenski ček v tovarni, bo moral ^ seči globoko v žep, da ga izplača. Naj počiva v Lep pozdrav vsem bralcem, Mecan. Prid rnesar je takole poučeval svojega vajenca: »Če te|e-.ne*too v mesnico in vpraša za ceno — recimo — dveh Ikov11^ 2re2kov- mu reci ,Pet dolarjev'. Nato ga par trenu-tov'!°PazUi' ‘n kupec ostane miren, dodaj še ,in 95 cen-ku ' teh besedah ga še natančneje opazuj in če se c ae vedno ne namrdne, reci še: ,vsak'!« liste, ki še niso popolnoma pozabili latinščine: Charlibus sittibus str 0ri the deskinorum. 'j i>l Ceskibus collapsibus, Charlie on the floorum. iej^iia, bančna uslužbenka je zaupno vprašala svo-do kontraVnika' ali i' lahko svetuje popolnoma varno meto- Cepcije. Zane ^dino sredstvo, ki ga jaz poznam, da je stoodstotno Wrip J'v°' je kozarec limoninega soka brez sladkorja,« od-2dravnik. limo Hvala-« ie globoko vzdihnilo dekle. »Samo kozarec Pe9a soka? Prej ali po?« ’‘Namesto!,, In mentoriam France Gorše (1897-1986) (Naši razgledi, Ljubljana) -Slovenska zemlja je zaupala svojo poslednjo skrivnost kiparju in profesorju Francetu Goršetu. Zlil se je z njo v eno, saj so jo njegove umetniške roke vse življenje gnetle, ji bile srčno vdane in iz nje klicale zmeraj nove in nove podobe, ki so se potem dokončno izrazile v žgani glini, lesu, bronu, bakru in orešcu. Umrl je človek, ki je nosil v sebi resnični dar ustvarjalca. Umrl je mož z otroško dušo, mož, ki se je znal čuditi vsemu, kar je lepega, mož, ki je znal trpeti dostojanstveno in ki je izgoreval v pristni evangeljski ljubezni. France Gorše si je naložil vseh štirinajst postaj križevega pota; beseda je ustrezna tudi zato, ker je to zgodbo kot umetnik tako obilo upodabljal. Bil je tragična osebnost našega naroda in prav v tej bolečini je rasel in se razdajal, ne da bi mislil nase. Njegovo življenjsko popotovanje predstavljajo trije krogi: globoka vera, umetnost in skrb za slovenstvo. Globoka vera mu je narekovala na stotine stvaritev, med njimi je po približni presoji vsaj dvajset križevih potov, kjer se pojavlja zdaj kot Simon iz Cirene, zdaj kot padli Kristus pod križem, pri sleherni postaji pa je navzoč kot pesnik in mučenik. Svoj zadnji dom si je poiskal v Svečah, v deželi Miklove Zale, kot sveča p$ je na Golniku v soboto, 2. avgusta dogorel. Pokopali smo ga z vsemi častmi, a brez besed slovesa iz matične domovine, če odštejemo škofovo homilijo, na pokopališču ob galeriji, ki jo je z vsem svojim imetjem vred podaril slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna v Svečah. K mrtvaškemu odru v svoji galeriji si je zaželel le skromen slovenski šopek nageljnov, roženkravta in rožmarina. Naj se ve, da je umrl kot Slovenec in s slovenskim šopkom odšel tudi na svojo poslednjo pot. France Gorše (1897-1986) iz Zamosteca pri Sodražici, odličen Meštrovičev učenec in celo nagrajenec, je bil profesor v Trstu, svobodni umetnik v Gorici in v Ljubljani, kjer ga je nenehno priganjala njegova vzgojiteljska vnema in ga pripeljala do zelo solidne, zasebne kiparske šole, zatem spet profesor v Trstu in slednjič svobodni umetnik v Clevelandu in New Yorku, od koder se je 1972 prek Rima vrnil na Koroško. Vmes mu je zastal korak v Kostanjevici, kjer je z akademikom Francetom Stele-tom pripravljal pregled svojega življenjskega dela in doživel še zadnji krog Dantejevega Pekla. Po tem se je za vselej umaknil na Koroško in je bil na večer življenja v Svečah videti preskrbljen in srečen. V Kostanjevici na Krki je leta 1972, ob svoji 75-letnici, doživel veliko razočaranje s prepovedjo razstave, ki je sicer bila tri mesece postavljena v Lamutovem likovnem salonu, vendar si je javnost ni smela ogledati. To je bila seveda nepopisna škoda, saj so tedaj edinokrat bile zbrane njegove umetnine z vsega sveta, stvaritve, raztresene po vseh celinah, največ v Evropi in Ameriki. Ko je v Kostanjevici gledal prihajajoče na razstavo (med prvimi je bil slikar Lojze Perko, za njim igralka Elvira Kraljeva, ki bi morala hkrati s slovenskim oktetom nastopiti z izvedbo Vrzinega prekletstva iz Kreftovega »Tugomefa«), je bil ves nemiren, zbegan, žalosten, tako da smo ga odpeljali drugam, med ljudi, ki so ga spoštovali. Vmes je umrl patriarh slovenske umetnostne zgodovine France Stele. Pred smrtjo je še pregledal krtačne odtise kataloga z razstave in z neprikritim veseljem dobil v roke tudi prvi izvod. Tu ni mesto za tehtanje nerazumljivega dejanja v zvezi z Goršetovo razstavo, vendar lahko rečemo, da razen tedanjega predsednika SAZU Josipa Vidmarja in pokojnega Bena Zupančiča ni bilo skoraj nikogar, ki bi bil takrat voljan umetniku pomagati. Tako si je Gorše zunaj matične domovine spletel novo gnezdo in se ves predal svojemu ustvarjalnemu nemiru. »Sem v visokem duhovnem poletu, ...zdaj se šele začne moja pesem... Jaz moram šele zdaj začeti, ko živim na slo- venski zemlji in v takih višinah, da je mogoč celo tih pogovor z Bogom.« Tako je pisal in tako je govoril tiste dni. In se ni motil. Svoj življenjski opus je povečal daleč nad tisoč enot, s svojim umetniškim izrazom pa se je vrnil k izvirom življenja in elementarnega človeškega občutja. Doma, v Sloveniji, so mu priskrbeli pokojnino in socialno zavarovanje, slovenska zdravstvena služba pa mu je omogočila vrhunsko zdravstveno pomoč, ki jo je čedalje pogosteje potreboval in dobil v najvišji možni meri. Tudi tu moramo spoštovati resnico. Prepoved Goršetove razstave v Kostanjevici je bila za umetnika nedvomno tragedija, vendar je treba hkrati povedati, da ga je kljub vsemu trdno priklenila na matično deželo in ga — morda je to sreča v nesreči — znova predstavila slovenski javnosti in v marsičem prispevala k popularnosti, ki jo s svojim velikim umetniškim delom vsekakor zasluži. Izjemno nadarjeni ustvarjalec je imel tudi izjemno ugledne učitelje, med njimi, kot že omenjeno, Meštroviča, ki mu ni bil samo učitelj, marveč tudi vzornik. Njegov vpliv, kakor tudi vpliv Rodina, Bourdella ali Maillola, ga je sprepiljal vse življenje, vendar je bilo v Goršetu toliko samonikle in elementarne ustvarjalne ^eoči, da so se ti vplivi kazali (e kot daljni odmevi ali celo kot Goršetovo tekmovanje t njimi. Druga svetovna vojna j?a je zalotila na višku ustvarjalnih (dalje na str. 4) Poziv in prošnja vsem bivšim članom in članicam Slovenske dijaške zveze Usoda je raznesla bivie člane in članice SDZ po vsem svetu. V borbi za prostor na svetu so se v mnogih primerih potrgale ali vsaj oslabile medsebojne povezave. Na pobudo mnogih bom skužal pomagati k obnovitvi teh vezi, za kar pa potrebujem Vače sodelovanje. Prosim, da izpolnite to tiskovino in mi jo poiljete. Prejem vsake prijavnice bom potrdil. Ime in priimek ■ ----- ■ ■■■ — Naslov ...... (kraj, država, provinca, požtna številka) Telefon — Bil sem član (ica) SDZ .... v srednji šoli v —'..n .. •— v akademskem klubu " Bil(a) sem odbornik (ca) kot....■> — Bil sem poglavar (ica) na šbll ■— ' ■■■■■ Bil sem veliki poglavar (velika poglavarica) za _______ iŽJtZ L* c. i Vladimir NUuko prod vojno poglavar SDZ na učiteljišču v Mariboru med vojno zadnji poglavar na ljubljanskem učiteljišču BOG, NAROD, DRŽAVA Vladimir Mauko je urednik uglednega lista »Slovenska Država«, ki izhaja mesečno v Torontu. Naslov uredništva je: Slovenska Država, P.O. Box 393, Station “A”, Willowdale, Ontario, Canada M2N 5T1. — Prijavnice lahko vrnete na ta naslov. Prof. dr. Anton Stres: O upanju in zaupanju Vpliv razpoloženja na bolezen Vrstijo se študije, ki skušajo odkriti, kako razpoloženje lahko, oziroma ne more vplivati na nastanek in razvoj bolezni — Katere so namreč naravne zakonitosti? Če bi se Celovški Zvon docela ujemal z občutjem sedanjega trenutka, bi se verjetno odel v sivino. Razmere, v katerih živimo, so namreč kritične. Gospodarske in družbene krize ne zanika nihče, celo tisti ne, ki so zanjo odgovorni. Vendar pa je najhujša kriza moralna in se kaže tudi v občutku nekakšne nemoči in brezizhodnosti, ki ga vsakovrstni ukrepi kratke sape samo potrjujejo in večajo. Tako obstaja velika nevarnost, da se nas bosta polastila malodušje in apatija. Mogoče podivjana poraba zadnjega časa razkriva, da so se mnogi začeli vesti kot brodolomci, ki potapljajoče ladje ne rešujejo, temveč skušajo z nje le še čim več rešiti zase. Celovški Zvon pa si je izbral zeleno barvo, barvo pomladi in življenja, ki je v naši simbolni govorici tudi barva upanja. Za narod v celoti velja, kar velja za posameznika: u-panje in življenje sta neločljivo povezana. Dokler živimo, upamo, dokler upamo, živimo. In kaj pomeni upati? Zakaj upamo in doklej? Upanje gotovo ni prazno zanašanje lahkomiselnežev, ki pravijo: »Bo že kako!« Upati prav tako ne pomeni izogibati se lastnim odgovornostim v pričakovanju, da bo kdo drug naredil, kar čaka na nas. Upanje nas tudi ne odvezuje od stvarnega pogleda in trezne presoje. Laž sebi in drugim — pa naj bo iz slabosti ali pokvarjenosti — ne služi upanju, prav tako tudi ne naivnost. Sprenevedanje glede resnosti položaja, jalovo sanjarjenje in prazno besedičenje nimajo nič opraviti z upanjem, temveč pripeljejo prej ali slej v razočaranje in obup. Čuta za stvarnost primanjkuje slabičem. Ti se morajo slepiti, da lahko ži- MlSIJONSKO KOSILO (Nadaljevanje s str. 2) sveta skrbijo za dušne in telesne potrebe najbolj revnih. V primeri z njimi živimo mi vsi v izobilju. Delimo ga vsaj nekaj z našimi misijonarji in njihovimi oskrbovanci! Vsi Slovenci v Chicagu in okolici torej iskreno vabljeni na misijonsko kosilo to nedeljo pri Sv. Štefanu! Marija Remec vijo. Upati pa zmorejo le močni ljudje. Njim se ni treba izneveriti razumu, ki hladno in brezobzirno veže vzroke in posledice, ne glede na to, ali nam je končni izid pogodu ali ne, ko nam izračuni ne obetajo nič dobrega. Razum lahko ve, kako sledijo posledice iz vzrokov. Toda če se samovoljno ne omeji samo na to, ve, da more vedno računati tudi, še na nekaj drugega, na možnost navidezno nemožnega, drugačnega. Zakaj? Človek je svobodno bitje, kot takšno pa je bitje mnogih in neizčrpnih možnosti. Svoja svobodna dejanja v nekem smislu celo ustvarja. Svobodno dejanje ima namreč svoj zadnji izvor in razlog v duhovni človeški osebi in v ničemer drugem. Svobodni osebek ni samo prevodnik ustvarjalnih sil, temveč je kot odgovorni nosilec svojega dejanja — poleg vseh siceršnjih vplivov — v odločilni meri njegov »stvarnik«. To pa pomeni, da človek ni uklenjen v neizbežnost in usodnost. Tu je antropološki izvor človeškega upanja. Poraja se iz bolj ali manj jasne zavesti o naši ustvarjalni moči. Upanje je torej neločljivo povezano z izkustvom lastne u-stvarjalne moči. Zato razumemo, s čim upanje spodkopavamo: z omejevanjem svobode, ki je življenjski prostor ustvarjalnosti. V ozračju, ki ne dopušča domiselnosti, kjer je predvsem zaželeno le izvrševati ukaze od zgoraj, se bo ljudi nujno loteval obup. Upanje ubija torej vsak determinizem, pa naj bo ontološki ali družbeno-političen. Ontološko determinističen je vsak nazor, ki ne priznava možnosti ustvarjalne svobode, temveč le od vekomaj določen vesoljski, kozmičen in brezosebni potek. Takšne so bolj ali manj (vulgarno) materialistične večnih in »železnih zakonov nujnosti«, ki ne dopuščajo nobene spremembe, nič bistveno novega. Na družbeno-politični ravni so jim podobni vsi totalitarni ali avtoritarni režimi, ki omejujejo ustvarjalne pobude posameznikov, predvsem če ne gredo v smer, ki so jo vnaprej določili. Kakšno mesto pa krščanstvo prisoja upanju? Ima ga za eno treh bistvenih krščanskih drž. »Zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje...«, pravi apostol Pavel. Kristjan veruje v Boga, ki ustvarja iz nič in »dela vse novo«, človeka pa je tudi ustvaril »po svoji podobi«, se pravi kot sebi podobnega ustvarjalca. Bistvo krščanskega upanja potemtakem ni v zanašanju na Boga, ki priskoči na pomoč, ko človeku zmanjka moči. Tudi ne izvira samo iz misli, da se morajo božje obljube nujno izpolniti, oziroma si njihovega uresničevanja ne predstavlja kot potek programa, ki v lomastenju proti svojemu cilju golta tudi posameznike ali celo narode, če je potrebno. Pač pa je za krščansko upanje bistveno sporočilo o božji neskončni svobodi in suvereni ustvarjalnosti, ki postavlja pod vprašaj celo dokončnost zakonov bolezni in umiranja. Tisti, ki »dela vse novo«, ima nenehno odprta vrata ne samo za to, kar je nepredvideno, temveč celo za na videz nemogoče. »Pri Bogu ni nič nemogoče.« Ob krščanskem Bogu »železni zakoni nujnosti« nimajo več zadnje besede. Večno vračanje istega in enakega ni združljivo z božjo iznajdljivostjo, se pravi z njegovo neskončnostjo. Zato se ne more dati ujeti v noben program, ki mu ga skušamo podtakniti. Jasno je torej, kaj »budi up v potrtem srcu«. Ne omama, tudi ne govori in obljube — ki so tudi neke vrste omama — temveč čisto določene družbene in politične razmere, takšne, da zaslužijo ime demokracija. Ta je z upanjem tako tesno povezana, da ni samo njegov predmet, temveč ravno tako hkrati tudi njegov pogoj. Če je torej našemu narodu v težavnih časih zaupanje življenjsko potrebno, je potrebno še naprej in še bolj odločno sproščati in spodbujati naše zmožnosti drugačenja, brez katerega ni ustvarjalnosti. To pa zahteva širok prostor za vsestransko razpravo o zgodovinskih, družbenih in političnih vprašanjih, ki so za nas usodna, brez prepovedanih tem — nedotakljivih »svetih FRANCE GORŠE (Nadaljevanje s str. 3) moči. Tudi njemu je zavrla stvaritve še večjih razsežnosti, za katere je bil sposoben in pripravljen. France Gorše bo osta^nepo-grešljiva umetniška osebnost v slovenski kulturi, njegova u-metnostna zbirka na Koroš. kem je še kamen več v gosposvetskem spomeniku slovenstva. Lado Smrekar Anion M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Viliaview Road at Neff 692-1172 Pred desetimi leti je v znani medicinski reviji New England Journal of Medicine izšel članek Anatomija bolezni, ki ga je napisal publicist Norman Cousins. V njem je opisal, kako se je z lastnimi močmi rešil neke svoje nadležne bolezni z veliko smeha in vitaminom C, pri čemer je velik poudarek krav«, ki so za demokracijo anahronistične — in brez notranje cenzure, ki jo vzpostavlja strah pred možnostjo obsodbe zaradi »verbalnega delikta« — te sramote jugoslovanske zakonodaje; dosledno pravno ureditev, kjer zakon varuje pravice in dostojanstvo slehernega človeka, ne pa interese tistih, ki so na oblasti; skratka ukinitev oblastniških in ideoloških monopolov nad pravico in resnico, ki ostajata vedno večji kot to, kar je doseženo, in do katerih ima vsakdo pravico prihajati po svoji poti. Celovški Zvon Sept. 1986 (IV/12) (Dr. Stres je profesor ljubljanske teološke fakultete.) dajal dobremu razpoloženju-Tudi druge bolezni naj bi bilo mogoče premagati s pozitivnim duševnim odnosom in P° zitivnimi mislimi, je sklepa avtor članka.. Odmev na članek je bil o-gromen. Cousins je prejel pre ko 3.000 pisem od zdravnikov z vseh koncev sveta, ki so se zanimali za njegov način boja proti boleznim, članek so po natisnili v mnogih strokovnih in nestrokovnih revijah. Za o žniki so poskrbeli, da je avtor napisal tudi knjigo, ki je odlično v prodajo. . (Dalje na str. 81 MALI OGLASI WANTED Lady (live-in) to care for diabetic man. Shaker Hts. area. Please call 247-2655 after p.m. (79-82) For Rent . 4 rooms, dn. & bath. E. St. Senior citizens preferre Call «1-1570 bet. Politika in vera (Nadaljevanje s str. 2) žar: Obrisi družbene preosnove), ki išče v okviru države tvarnih, v okviru cerkve pa duhovnih koristi. Toda ljudje »imamo eno samo naravo, v kateri sta telo in duša neločljivo povezani« in se v človeku »neločljivo prepletata in pogojujeta tvarnost in duhovnost«. Newyorski nadškof je Cuomovo doktrino kot neskladno in nasprotno cerkvenemu učeništvu v celoti zavrgel. Prav tako sta se cerkveni učenik in politični dostojanstvenik razšla v nekaterih drugih vprašanjih javnega življenja in delovanja (seksualnost in homoseksualnost). In vendar bi bilo kar mogoče sporazumno sodelovanje dveh najpopolnejših družbenih ustanov (države in cerkve) v največjo korist obema, zlasti pa človeškemu rodu za čigar blaginjo obe ustanovi obstajata in delujeta. (Dalje) NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMO VINE Sedaj, ko Ameriška Domovina nudi izredne cene vsem novim naročnikom, vas naprošamo, da priporo čate svojim prijateljem in znancem, naj se tudi oni čim prej poslužijo te izjemne ugodnosti in postanejo naročniki tega našega priljubljenega časopisa. Da se pridobivanje novih naročnikov čimboj pospeši, vas naprošamo, da nam pomagate pri tej akcij' tako, da skušate pridobiti vsaj enega novega naročni a-Če bi se to lahko praktično izvedlo, bi v kratkem cas podvojili naložbo časopisa. To pa bi, seveda, bilo tu najboljše zagotovilo, da bo časopis še naprej re n^ izhajal in uspeval med Slovenci v Ameriki, Kanadi m širnem svetu. Vemo, da vam je kot dolgoletnim zvestim nar°^ kom Ameriška Domovina pri srcu, zato vam ne bo tez priporočiti list svojim prijateljem in znancem. pa jim boste storili veliko uslugo, kajti to je edini naci da tudi oni lahko zvedo za to izredno priliko. Prijatelji Ameriške DomoV',ie Naročilnico za Ameriško Domovino Naročam se na list ^Naročnino podarim _Torkovo in petkovo — $15 ^Petkovo — $10 _Za visokošolca ali vojaka, dnevno — $^ JZa visokošolca ali vojaka, petkovo — S5 za eno telo Ime Naslov. MOJE ime_ MOJ naslov_ Pošljite novemu naročiku pozdravno pismo- _____J IZ ŽIVLJENJA V SLOVENIJI | Ljubljanska banka odprla v NEW YORK — Novinar Stojan Žitko poroča v Delu (4. °kt.) o začetku delovanja banke LBS, ki jo je Ljubljan-ska banka sicer odprla že septembra na Manhattanu. Uraden sprejem je bil 3. oktobra v zrtanem in tudi precej dragem hotelu Waldorf Astoria, udeležili so se ga predstavniki raz-nth ameriških in drugih bank. Prisotna je bila tudi močna de-'egacija iz Slovenije oz. Jugo-slavijg. Uradno slovensko de-egacijo je vodil, kot'smo že Poročali, predsednik slovenske ^ade Dušan Šinigoj, v njej sta 'la tudi republiški sekretar za lnance Rudi Šepič in guver-nerka Narodne banke Sloveni-Je Nlilica Ozbič, iz Clevelanda P.a konzul SFRJ Ivo Vajgl. Z lr»e> jugoslovanske strani, pa 50 bili navzoči zvezni sekretar Za ztmanje zadeve Raif Dizda-rev'd. zvezni sekretar za finan-Ce Svetozar Rikanovič, velepo-s‘anik SFRJ v ZDA Milutin akič, guverner Narodne ban-ve, •IttEoslavije Dušan Vlatko-c> med drugimi pa tudi vele-boslanik SFRJ v Združenih ar°dih Ignac Golob, čeprav v poročilu se pou-arJa> da je Jugoslavija prva ^'alistična država, ki je v , ^ lahko ustanovila lastno vank°. očitno je, da gre za slo-s^nski Podvig kljub temu, da s°delovale banke in podje-J iz ostalih delov SFRJ. stanoviteljski kapital 10 mi- .o^ov dolarjev so zbrale de-sJne °rganizacije iz vse Jugo-tko ^e,<< poro^a novinar Ži-• N prvem obdobju svoje-u, kovanja se bo banka juVarjala s kreditiranjem aSVunskih P°djetij 'n korporacij v okviru vatn°Vne menjave med drža-boda- Poseben poudarek V0?0*tli zlasti kreditiranju iz-sto 3 JU8°slovanskega blaga in Pa 'k V na ameriški trg, hkrati atner ?d° ^nanc'ral' nakup in l5ke tehnologije, opreme kar je potrebno tudi ittgo ^g0ro^no preobrazbo stVa * 0Vanskega gospodar- Pod P080vorih s predstavniki na etlj 'z SFRJ, ki poslujejo ^'PifiII-er^kern trž'^u, se je 'ahk °J Zan'rnal ° tem, kako bi Juj,Potrli obseg izvoza iz sk0ni avije v ZDA. Med obi-VePsk v Yorku se je slo-s pr a delegacija pogovarjala Ver2e stavniki Newyorške uni-"jeva ° rn°znost'b za izpopol-Stvenike Voc*^n'b gospodarno $ °V 'z Slovenije. Kot e Poročali, se je delegaci- New Yorku banko LBS ja ravno tako sestala s predstavniki Clevelandske državne univerze. O obisku slovenske delegacije v Clevelandu Tudi o tem smo že poročali v našem listu, vendar posredujemo izvlečki reportaže Stojana Žitka, objavljene na vidnem mestu prve strani Dela 6. oktobra. Prvi odstavek je bil namenjen udeležbi delegacije na banketu v SDD na Recher Ave., ki ga je priredilo ob svoji 50-letnici kr. štev. 3 Progresivnih Slovenk Amerike. Nato nadaljuje poročilo: »Srečanja v Clevelandu so se sicer začela že v prostorih tamkajšnje centralne banke (Federal Reserve Bank of Cleveland, op. ur.), nadaljevala pa s kasnejšim pogovorom pri predsedniku clevelandske univerze dr. Walterju Waetjenu, kjer so med drugim opozorili na velike možnosti, ki bi jih mogli izkoristiti tudi z izmenjavo študentov in s strokovnim izpopolnjevanjem jugoslovanskih strokovnjakov na . tukajšnji univerzi. (V kolikor je meni znano, so govorili predvsem ali izključno o slovenskih strokovnjakih, op. ur.). V podobnem ozračju je minilo tudi srečanje v clevelandski kliniki, ki je svetovno priznana ustanova za zdravljenje srčnih bolezni in presaditve srca. Njeni vodilni predstavniki so namreč prav tako dejali, da bi z ljubljanskim U(nivezi-tetnim) K(liničnim) C(entrom) lahko bolj množično izmenjavali zdravnike in drugo zdravstveno osebje, kar je podprla tudi slovenska stran. Med ogledom velike bolnišnice je največ pozornosti pritegnila zelo sodobna oprema, zlasti tista, s katero lahko povsem brez žarčenja izredno podrobno in neškodljivo pregledujejo notranje organe.« »Skupna jedra« še poudarjajo LJUBLJANA — V tem mestu je bila seja Medrepubliške komisije za reformo izobraževanja, ki ji je predsedoval Franci Pivec. Na seji so ugoto-vilf, da so skupna programska jedra vključena v predšolsko vzgojo in osnovno šolo v vseh republikah in pokrajinah SFRJ. Poudarili pa so, da »tu ne gre za uniformiranost šole, marveč osnove skupnega Grdina Pogrebni Zavod 17<>10 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 — V družinski lasti že 82 let. - izobraževalnega sistema in izobraževalne cilje, pri čemer so nekatere razlike v številu ur posameznih predmetov in v letniku učenja, kot so dejali, nepomembne.« Naša opomba: videli bomo! Predlog za obnovitev . Čopove domačije MARIBOR — Na svojem nedavnem posvetovanju so slovenski knjižničarji poslali poziv javnosti, da se ohrani in obnovi v prvotni podobi Čo-'pova domačija v Žirovnici. V hiši naj bi uredili knjižnico. Gozd Martuljek dobi velik novi hotel GOZD MARTULJEK — Na mestu nekdanjega hotela Špik v Gozd Martuljku so začeli graditi nov hotel. Najprej so nameravali hotel Špik obnoviti, izračuni pa so pokazali, da bi bila adaptacija, hotel pa bi bil tudi po njej še star, le nekaj cenejša kot nova gradnja. Zato so se odločili, da bodo starejši del hotela podrli. V novi stavbi bo 182 (skupno 262) ležišč, med drugim pa še restavracija s 300 sedeži, manjši dvorani in večnamenska dvorana. Kočevsko podjetje Oprema dobilo nove proizvodne prostore KOČEVJE — Ob priložnosti občinskega praznika so odprli nove proizvodne in skladiščne prostore kočevske Opreme. Nov^ naložba bo omogočila precejšnje povečanje laboratorijske in druge opreme, s katero se je obrat Lesna predelava že močno uveljavil v Sloveniji in SFRJ ter na tujem. Z novo naložbo računajo, da bodo v dveh letih povečali obseg proizvodnje za približno 80 odstotkov. Slovenija vedno ima prednost v izvozu LJUBLJANA — Podatki o izvozu in uvozu SFRJ v prvih devetih mesecih letos kažejo, da je bil celotni izvoz za dobre štiri odstotke manjši, konvertibilni za dva odstotka manjši in klirinški (predvsem v ZSSR in druge komunistične države) izvoz za 9 odstotkov manjši kot v enakem lanskem obdobju. Slovenija je imela v jugoslovanskem konvertibilnem izvozu največji delež — namreč več kot četrtino, njen uvoz s teh trgov v okviru jugoslovanskega uvoza pa je znašal petino. Sledila ji je Srbija brez pokrajin Vojvodine in Kosova; imela je skoraj 24 odstotkov konvertibilnega izvoza in skoraj petino uvoza, Hrvaška 19% izvoza in 24% uvoza ter Bosna in Hercegovina skoraj 16% izvoza in 12% uvoza. Pri teh številkah je treba imeti v mislih podatek, da predstavlja Slovenija komaj 8% vsega jugoslovanskega prebivalstva. Strupeni dodatki v ruskem plinu LJUBLJANA — V rubriki Dela »Rekli so« je bila sledeči citat Dušana Miša, izrečen na nekem pogovoru slovenskih ekologov: »Povedal bom nekaj, česar do zdaj še nisem povedal nikjer: ob uporabi ruskega zemeljskega plina — na primer v gospodinjstvu — se v stanovanje sproščajo velike količine dušikovih oksidov, ki zelo kvarno vplivajo na zdravje ljudi. To sem pred nedavnim izvedel na Češkem, kjer jim dušikove koncentracije že povzročajo zdravstvene težave. Toda vedeti moramo, da kuhinjska napa zmanjša koncentracijo dušikovih oksidov v stanovanju le za 30 odstotkov, medtem ko odprta okna očistijo zrak do 60 odstotkov. Odpiranje oken pa je seveda v velikem nasprotju s pogledi naših energetikov, ki nam svetujejo, naj v pretoplih stanovanjih zapiramo radiatorje in naj ne odpiramo oken — da bomo pač privarčevali kar največ energije.« Nihče menda ni predlagal, naj bi Slovenija oz SFRJ zahtevala od ZSSR, naj očisti zemeljski plin od škodljivih snovi, predno ga izvaža v tujino. Zanimivo, če so ti dušikovi oksidi tudi v plinu, ki ga od ZSSR dobivajo v Nemčiji in drugih zahodnoevropskih deželah. - ur. Ivan Čečko mora spet v zapor, ker noče biti vojak — Že tretjič BEOGRAD — Delo poroča iz Beograda, daje vojno sodišče Ivana Čečka razglasilo za krivega in obsodilo na pet let zapora, obtoženi pa je — zvest svojemu verskemu prepričanju — po dveh obsodbah še tretjič prostovoljno sprejel zapor kot zamenjavo za vojaško uniformo. Čečko, 30-letni tesar, ki je zaposlen v tovarni Svila v Mariboru, je pripadnik verske skupnosti Jehovinih prič in je na sojenje prišel v civilni obleki. Zagovarjati se je moral kar za tri kazniva dejanja proti oboroževalnim silam po kazenskem zakonu SFRJ — zavrnil je ukaze, pa tudi sprejem in uporabo orožja, ni se odzval pozivu in se izognil vojaški službi. »Ne morem biti vojak; ne prostovoljno ne prisilno ne morem sprejeti vojaškega statusa,« je sodnikom odločno pojasnil Čečko, ki je že bil doslej obsojen na 9 l*t, prestal pa je šest let zapora. Čečkova zagovornika sta skušala brez uspeha prepričati sodišče o kontinuiteti klientovega kaznivega dejanja, začenši z letom 1979, ko je prvič zavrnil uniformo in orožje, dejanja, zaradi katerega ne bi smel biti večkrat obsojen. Predsedujoči sodnik Šaljič je pa dejal, da Čečku niso sodili zaradi verskih prepričanj, v katera da nihče v SFRJ ne posega, temveč zato, ker je docela konkretno prekršil zakone, ki jih je treba spoštovati. »Obramba države je zaradi nas vseh, ne pa zaradi posameznika,« je utemeljil stališče sodišča Šaljič. »V svetu dobro poznajo naše stališče do vojn in vedo, da naša država nikoli ne bi bila agresor. Pripravlja se zgolj in samo za obrambo in zaradi tega vojska tudi obstaja. Prihaja tudi do nerazumevanja, ker so se posamezniki začeli zavzemati za njeno ukinitev (ti glasovi so prisotni v Sloveniji, op. ur.), kar pa bi pomenilo odprte meje vsem možnim sovražnikom, česar ne bomo nikomur dovolili, ker smo svobodo predrago plačali,« je dejal Šaljič. Ameriška Domovina je Vaš list! Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor (n hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.; 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1986 KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. OKTOBER 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. 26. _ Pevski zbor Zarja priredi koncert z banketom in plesom ob zborovi 70-letnici obstoja in sicer v SDD na Recher Ave. Igra Ray Polantz orkester. 26. — Podr. št. 50 SŽZ priredi kosilo ob svoji 55-letnici v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3. pop. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 8. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Za ples igra Tony Klepec orkester. 8. in 9. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi prodajo peciva in sicer 8. nov. od 1. do 6. zv., 9. nov. pa od 8. zj. do 1. pop. 9. _ Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Ray Champa orkester. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani.pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 5. _ Slovensko-ameriški kulturni svet priredi srečanje s škofom A. Edwardom Pevcem v semenišču Borromeo. 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. 7. _ Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu priredi miklavževanje. Začetek ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 31. — Podr. štev. 1655 Katoliških vojnih veteranov priredi silvestrovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Večerja ob 8.30 zv. - 1987 -JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. APRIL 4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. Vsaj malo za smeh Bilo je na nekdanji izrael-sko-egipčanski fronti. »Ahmed!« se je začul glas iz izraelskega strelnega jarka. »Ja!« se je oglasil neki Egipčan in pogledal iz svojega jarka. Počilo je in Egipčan je obležal. To se je nekaj časa ponavljalo, dokler nisp Egipčani spregledali izraelske ukane. Odločili so se za isto taktiko. »Izak!« se je oglasilo iz egipčanskega jarka. Nihče ni odgovoril. »Izak!« se je ponovno o-glasilo. Spet ni nihče odgovoril. Čez nekaj časa je prišel iz izraelskega jarka glas: »Kdo je pravkar poklical Izaka?« »Jaz,« je odgovoril Egipčan in vstal. Počilo je... »Ti, kaj je to .relativno'?« »To je takole: Če ima šest volov v hlevu kmetska zadruga, je to relativno malo. Če je pa šest volov v nekem nogometnem moštvu, je to relativno veliko.« Eni imajo delavski razred v srcu, drugi na vesti. Iz Naše luči n.F “SLOVENIA RADIO PROGRAM" HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISnA 1004 Dillewood Rd. w .. Cleveland. Ohio 44119 -A ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA metni in so se menjaje udeleževali dela na Skalnici in na grofovih poljih, grofa kljub temu niso potolažili. Grofica Jadviga je imela preveč skrbi z otrokom, ki je tiste dni nenadoma zbolel, da moža še poslušala ni, ko ji je ves besen pripovedoval o zadnjih dogodkih v Nadaljevanje Vest o čudežni Urškini rešitvi iz ječe se je naglo razširila po vseh vaseh. »Bog je z nami, nič se nam ni treba bati,« so govorili in navdušenje za zidavo cerkve je postalo tako silno, da je zajelo še najbolj mlačne in oklevajoče. Že naslednji dan se je od prvih jutranjih ur do poznega večera vila dolga vrsta ljudi na Skalnico. Vsak je nekaj nosil: moški težke brune, ženske vodo, pesek, otroci malico za delavce. Veseli so bili, polni upanja, da jim bo Marija prinesla boljše čase. Niso vedeli, kako jih s težko pridržanim besom spremlja mrki pogled grofa Valhajma in zaskrbljujoči grofice Jadvige. Vratar si je hladil svoj bes v vlažni ječi, preklinjal sebe in svetohlinsko punčaro, ki je s pomočjo od zunaj zbežala iz ječe. Toda kako, je bila zanj uganka. V čudeže ni verjel. Jakoba so naskrivaj ponoči pokopali kar na njivi za grajskim obzidjem, vendar je ta čudni nočni sprevod videl Jernej, ko se je vračal s Koroške domov. Ustavil je konja in izza gostega grmičja opazoval. Štiri temne sence so nekaj nosile v beli rjuhi. Ni moralo biti preveč težko. »Saj so te same kosti, Jakob. Vesel bi bil birič Kacjan, ki si ga ti ubil, ko bi te videl tako zdelanega.« »Tu ga ne bo nihče več preganjal; le zagrebi ga, da se vrnemo v grad. Nič ni prijeten tak posel.« »Je lepše pri tvoji ljubici, kaj?« se je zasmejal oduren glas, nato se je slišalo samo padanje zemlje. »Zelo se jim mudi, je pomislil Jernej. Koga neki pokopavajo? Potem je še zaslišal besede, ki so ga čudno zmedle. »Kaj pa mislite o tem dekletcu? Kako je vendar mogla zbežati iz ječe?« »Čudne reči so to. Skoraj bi verjel, da je tu nekaj božjega vmes.« »Pa ne, da tudi ti verješ, da se ji je res prikazala Marija?« »Pa razložite vi drugače. Ječo menda poznate!« Glasovi so se oddaljili in Jernej je vznemirjen nadaljeval pot do doma. Konja je spravil v hlev in ga nakrmil. Delal je tiho, da bi ne zbudil žene in sina. A skrbna žena ga je slišala. Nenadoma jo je zagledal pred seboj v hlevu. »Tako sem si želela tvoje vrnitve,« je rekla. »Kaj se je zgodilo?« je zatrepetal Jernej. »Govori!« »Vse ti bom povedala, najbolje tu v hlevu, da ne prebudiva Jana. Mnogo se je spremenilo v vasi, odkar si bil zdoma. Sedaj je noč, a ko se bo zasvetlikal dan, boš videl cele trume ljudi, ki težko obloženi romajo na Skalnico.« »Romajo na Skalnico?« se je na moč čudil Jernej. »Da, na goro nosijo tramovje, les, pesek, vodo, vse, kar je potrebno za zidavo.« »Kaj so znoreli?« »Počakaj, da ti povem. Dan potem, ko si ti odšel, bila je prva sobota po binkoštih...«, je začela Jera pripovedovati, kar je vedela. Končala je z rešitvijo Urške iz ječe. »Sedaj razumem, sedaj mi je vse jasno. Jakoba so pokopavali na njivi. Videl sem njegov pogreb in slišal vse, kar so si biriči pripovedovali.« Zjutraj je Jera šla navsezgodaj k Piskovim. Urška je že bila pripravljena za svojo pot k ljudem. »Urška, sinoči se je vrnil Jernej s Koroškega. In veš, kaj je videl za gradom? Pokopavali so Jakoba, ki je v ječi umrl.« Urška se je začudila: »Umrl je ubožec! Zanj je sedaj dobro. Pri Marjetici je, lepo je bil pripravljen na smrt.« »Po tvoji zaslugi, Urška. A sedaj? Naj ga pustimo v nebla-goslovljeni zemlji?« »Šla bom skozi Bitež in opozorila može na to. Oni bodo vedeli, kaj je narediti.« Naslednjo noč se je za grajskim obzidjem ponovil isti prizor. Štirje možje, Jernej med njimi, so z vso previdnostjo odkopali grob, položili v novo platneno rjuho, ki jo je dala Jera, izčrpano telo starega Jakoba in ga naglo prenesli na vaško pokopališče. Ob kapeli sv. Martina je bil že pripravljen grob, v katerega so možje z vso spoštljivostjo zagrebli Jakoba in mu zaželeli večni mir. Na gradu niso nič zvedeli, za mrtve se niso več brigali, toliko več pa so v tistih dneh po okoliških vaseh govorili o Jakobu in njegovi težki usodi, Marjetico pa stavili za zgled mladini kot mučenko in svetnico. Nekaj je sicer grofu prišlo na uho; ukazal je biričem, naj spet odkopljejo jamo in se prepričajo, kaj je resnice na tem. A praznoverne biriče je bilo strah stikati za mrliči po jamah in so grofu rajši odgovorili, da je stari Jakob še tam, kamor šo ga bili poKržili. Urška je sedaj nemoteno nadaljevala poslanstvo med ljudmi. Vse bližnje zaselke je že obiskala in se napotila še v Ravne. Ko je šla mimo gradu na Grašišču, ji je srce močno bilo. A misel na povelje jo je pognala urno naprej. Nič ni vedela, kako se znova pripravlja zarota zoper njo. Grof Valhajm je v nemoči gledal, kako se dan za dnem pomika proti vrhu Skalnice^Jolga vrsta ljudi, ki jim v verski vnemi ni bil noben napor prete-žak. Čeravno so bili možje pa- vasi. »Reci vendar tudi ti pametno besedo. Zakaj me puščaš ^ samega, ko te najbolj potrebu jem?« ji je očital. »Ali ne vidiš, kako naš Henrik vedno bolj hira. Kako naj t se še za kaj drugega zanimam. Meni je otrok vse, ti pa se za vse drugo bolj brigaš kakor za ^ bolnega sina.« ^ »Otroci se hitro pozdravijo, ^ tukaj pa gre za važne stvari. Ali hočeš, da tista punčara iz- v pridi vso vas? Pa ne samo t gar, povsod lazi, celo na o minsko je namenjena, sem s i šal.« „ f »Pusti jo, naj gre. Se bo ze usiavila in ljudje še prej. 1 1 no, če to res ne prihaja o Boga.« »Tudi ti veruješ v prikazanja? Premalo veš o novi ver-Bolj bi se morala poučiti, me imaš kaj rada.« »Verovala bom v tistega, mi bo ozdravil otroka!« je daj odločno rekla grofica dviga in odšla v svoje sobane. VIII. Drugič v ječi ivar goriške grofije Ga-Salamanca, grof Or d je razburjeno hodil P li, ko je poslušal Valh J trassolda. 0 je treba preprečiti, g® glavar, deklina nar" Jila vse kmete. Ljuds blazno drvi za njo. jo zapreti v svoj grad-spametovala, a ubežala J vo noč. Ljudje S°vorlJ žu. Saj ne morem razu ako je mogla priti iz '\ •emske ječe. Vso deželo J arila, povsod S°v 3 o prikazanju m njei 1 rešitvi.« a,t,.a,i»0 )C iaril besedo čudežni- freba jo bo Pon°'!ngelTi^ i, pa ne v tvoj gra^ . jje-oriški grad naj J° Pr J J a fu naj segnije, saj drug asluži.« ' .. Po mojem bi bilo pa ^ če bi sklicali na posve . >e plemiče, saj vseIl g et-nevarnost, da sejim Kn prej°-<< „rrebne- Ne bi rad delal nep ^ preplaha, še pose ^ skami. Na mnogi one ukazujejo.« irofa Valhajma je °Pa ojem ne. zanima samo >ka. Vsi zdravniki lisah, ona pa se P u res ni več pomoč'^ miki tako P1^’ ,pa v čudeže. ° ^ eže in v danas } prihodnji torek) & Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Blttenc 1st Vice-Pres.: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff ®ec'Treas.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, EuClid, OH 44117, Tel. 531-2281 Pec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Louis Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, "n Kristoff, Frank Bittenc, Steve limits, Cecelia Wolf Slov. and Eng! Publicity: Cecelia °lf. Ann Kristoff, Helen Vukčevič Ped. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-Frank Greg; Frank Bittenc; temate: Cecelia Wolf Pall Reps.: Frank Slejko, Louis r'rebevsek Slov. Home for Aged Reps.: Alice °ZIC, Tony Silc, Tony Sturm Read Cook: Millie Bradač nsil,?Vene PENSIONERS club P BURGH-MAPLE height 663^ent: John Taucher, T< Vice-Pres.; Mary Zivny 157ni Treas': Josephine Rezi Qu .\ dockside Rd., Maple Hts 44137, Tel. 662-9064 ec. Secy.: Donna Stubljer u dors: Louis Champa, Frai Urbancic, John Perc fourth!!','y meetings are held tf at i Wednesday of each mont n'an Natl a'ternatin9 at the Slov 5050 cf ’ Homes on E- 80 st- a' Stanley Ave., Maple Hts. merican Slovene Pensioners Clul °f Barberton, Ohio ^sident: Vincent Lauter 6 res': Joseph Yankovich 245 ,reas-: Jennie B. Nag °H 44?h St'' N W'' Barbertc 82S-65-3t ~ Telephone: 1-21 P227 or 825-2267. Aug feC-: An9ela Polk Angela V!>rS: Frances Smrdt Suh .M'SICh- MarV Kovacic Pep5 r1*6 JosePhine Plainer Ange|a p !PS‘: Thoresa Cekac Phine p, ° k' Frances Smrdel, Jos date Ma^vT' Jennie B- Na9e|; alt Me V Kovacic the m'!n®S every first Thursday Cente^rt81 1 p m'in the Sl0ve t°n, o^. 0'14tb St„ N.W., Barb ^,°gressive Slovene 0men of America p SUPREME BOARD l^nt: Florence Unetich 2nd \/Ce'Pres': Joyce Plemel Sic 'ce-Pres.: Josephine Tom Ren ^C': Mil,ie Bradac C0rr ceC': Emily Starman Trea.560" Hilc|eoarde Kazen Au.wrer: Marie Plevnik 2ak, r rs' Jennie Zaman, Vic 8kabar rw-?eS Mauric- Josephih cri ' Wi'ma Tibjash 0|9a lpn'Welfare: Cecelia Wol 'AJkceu-*ar' Rose Corman, Hele H|st'C: Caroline Lokar. Ed!tor a:: J°anna Jadrich ,or- Agnes Elish VicepT11' Fri Sec ? eS-: S i^-ona7 ^Sin Franl< Hom' ', Slov ' 5335 CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m. Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik. Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Sudan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic, Jodi Mann (alt) Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel Director: Marie Pivik CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435. Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Hackett SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA President: Edwin Polšak Vice President: Jennie Fatur 2nd Vice President: Vicky Kozel Corr./Rec. Sec'y: Jennie Mramor 266 E. 204 St., Euclid, OH 44123 Tel.: (216) 486-1160 Sec'y.-Treas.: Mike Perme Musical Director: Richard Tomsic Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Doug Elersich, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Sophie Elersich, Barbara Elersich, Frank Kokal, Irma Pryately Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30 —9:30 at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid. OH. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES Predsednik: Matt Lončar Podpreds.: Peter Hauptrnan Blagajnik: Peter Lekšan Tajnica: Rezka Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, OH 44143, tel. 944-1523. Zapisnikarica: Donna Štefančič Odborniki: Jože Gaser, Marko Zakrajšek, Vera Maršič šč Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriča; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc Honorary President: Sister Margaret President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr. 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: John J. Kirk, Jr. Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: Frank A. Ljubi 2 Year Trustee: John J. Oster, Sr. 1 Year Trustee: J. E. Logar, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.w.v. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Fl6v. Joseph Boznar Meetings 6re held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue žit 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Retman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont.. Canada, N1H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can. Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pintar, Frančiška Benko, Marija Walentschak, Angela Radej Seje: Po dogovoru SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič Nadzorni odbor: Rudolph M. Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (nadaljevanje s 7. str.) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st. SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon . President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Francine M. Snyder Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143 SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec. Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd). Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 441 10, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD President: Jean Križman Vice Pies.: Justine Girod Treasurer: Josephine Turkman Secretary and Rec. Sec'y.: Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110 Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylawš: Nancy Walden Program Coordinator: Mildred Hoegler Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893 Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Cathy Boh Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubltz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubltz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca in Lojze Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Vinko Štefančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru. Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave. LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., BUCLID, O. President: Mary Kobal; V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd„ Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429; Rec. Secy.: Marica Lokar; Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin; Shrimp & fish fry every Friday from 11 a.m. to 8 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauer-krat & sausages, breaded pork & breaded chicken. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli. S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Coffelt Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Isabelle Kralj Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH: Loni Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Pomočnik pri bari: Albert Zigoy Kuhinja: Loni Limoni st. Nadzorni odbor: Karel Majerle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luči Kolman, Janez Levičar THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotula Vice-Pres.: Ellle Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida. Vpliv razpoloženja na bolezen (Nadaljevanje s str. 4) Prodor zdravniškega amaterja v medicino je bil popoln, postal je vzornik za številne druge zdravnike in laike, ki so poskušali slediti njegovim dognanjem tudi v praksi. In ko je zadevo vzela v roke še televizija ter so začele izhajati knjige drugih avtorjev, a o isti temi, je vse kazalo, da stoji medicina pred pomembnim preobratom. Seveda je bilo kljub vsemu nekaj takih, ki so dvomili o učinkovitosti pozitivnega mišljenja na nastanek in razvoj različnih bolezni, tudi tistih zelo resnih, kot je rak. Lani pa je izšla študija, ki je zasejala dvom o že kar splošno sprejetem pogledu na odvisnost bolezni od razpoloženja. Študijo je že leta 1982 začela skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Barrieja Cassile-tha s philadelphijskega univerzitetnega središča za raka, rezultate pa so objavili šele tri leta kasneje. Zasnovali so jo na vprašalniku, ki so ga poslali 204 bolnikom z razvitim rakastim obolenjem in 155 bolnikom, ki so se zdravili za rakom na prsih ali kožnim rakom in so po dosedanjih dognanjih v tisti skupini ljudi, ki lahko ponovno oboli za isto vrsto raka. Anketirance so povprašali, kakp so zadovoljni v službi, pri vsakdanjih opravilih in sploh z življenjem, kako se počutijo glede svojega zdravstvenega stanja, se jim zdi vredno zaupanja in upanja ali se jim zdi brezupno. Pripomniti velja, da so bili anketiranci rakasti bolniki oziroma tisti, ki so jim raka začasno ozdravili. Njihovo duševno razpoloženje naj bi po Cousinsovi teoriji vplivalo na razvoj bolezni oziroma njeno popolno ozdravitev. Psihologi so tako najprej po posebnem točkovnem sistemu ocenili splošno duševno razpoloženje in odnos do bolezni vsakega od anketiranih, potem pa so sliko njihovega razpoloženjskega stanja primerjali z medicinskimi podatki o razvoju bolezni, za katero so trpeli. V treh letih in pol, kolikor je minilo od začetka študije, je 154 od 204 bolnikov z razvitim rakastim obolenjem umrlo, torej kar dve tretjini. Od 155 bolnikov, ki so jih zdravili za melanomom ali za rakom na prsih, jih je četrtina ozdravela. Študija ni odkrila prav nobenih povezav med razpoloženjem bolnikov in stopnjo smrtnosti oziroma izboljšanja zdravstvenega stanja. Bolniki izjemno optimističnega in dobrega razpoloženja se niso »izkazali« nič bolje pri okrevanju oziroma dokončnem podleganju bolezni kot tisti bolniki, ki so bili z razpoloženjem na dnu. Razpoloženje bolnika torej ne vpliva na potek bolezni »Naša študija kaže, da razvoj bolezni določa le njena lastna zakonitost, ki presega možnosti olajševalnega vplivanja psiholoških činiteljev,« zaključuje študijsko poročilo. Čeprav torej študija Pu^a nekaj praznega prostora nadaljnjim raziskavam odnosov med obolevanjem in zdravljenjem ter med duševnim razpo loženjem ljudi in bolnikov, pa odločno zavrača vplive razpo loženja na biološke zakonito sti razvoja posamezne bolezni-V ZDA so se namreč po iz>; du Cousinsove knjige in nj> podobnih zdravniških priročnikov razpasle »šole« zdrav je nja raka s pomočjo notranjega ugledanja dogajanja v telesu-Učitelji so bolnikom svetova t. naj si čimbolj nazorno pre stavljajo, kako njihove e krvničke napadajo rakaste ce lice in jih uničujejo, češ bo to pomagalo pri premag anju težke bolezni. Oče teorije o vplivu raZP°'° en j a na dejanski potek bo • ni Cousins vztraja pri sV0 amisli in trdi, da njegovo telijo napačno razlagajo. P ar j a pa tudi na neko ru tudijo, ki poteka prav z >V dveh primerih smo žabe :ili, da se je število 'munS |0. :elic dvignilo v razmera >okega zaupanja in od o ti,« pravi Cousins. Zmerni strokovnjaki niso^ la eni in ne na drugi stra?1-vn0 ijihovem mnenju du e azpoloženje vpliva na en, vendar pa mehantz^ eh vplivov ne poznamo-lesljivo pa je, da ^u^eV?jnega loloženja nimajo dire 'pliva in učinka na bo ^ ’sihologi pa še opozarjaj ’0 irjenje misli o tem, da >olniki s pozitivnim razm „,1 ijem in razpoloženjem idrejajo potek bolezni, i postavlja uu...—- , je. odgovornih za raZV®-’ if te Alisopotemam,^, premaga rak- 1X1 - na šne težke odgovorno ^ lena ljudi, ki že ta ° pjjo, je bolezni iv hotel načrtuj^ i Ribno pri ^ se 1BNO"?zaVnim^S intenzivno za erava oj turizma, zato na ^pa5: ,lično podjetje g0rije liti nov hotel B-kf^bO bnem pri Bledu- .^geg3 140 ležišč, P°leg JosedC' udi restavracija s ^u113, averna, kavarna 1 ^faCi-terasa s 160 sede -Ma ^ i dela se bodo P pi1 mibra letos, podnje'” ijen maja hotelu bodo tr'O' lodnjem Bajerju $0" nkališče ali maW* <>i> Vinico. tem prispeval P ^ za vodovodni raži in financira* jnersko Čistili s kolektorjem financ- av’ «i,0O“3*5 koristila pa jev = - ostalo K