Stev. 12.
v Mariboru 15. junija 1876.
Tečaj V
Izhaja
1. in 15. dne
vsakega meseca.
Rokopisi
ne vračajo se.
Stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po 3 forinte.
ČASOPIS ZABAVI I PODUKU.
Pregled.  Poezije: Homerove odiséje tretji spev. Novej domovini. Tvoje oči. — V gorah.
— Don Carlos. — O Stanku Vrazu. — O hitrosti zvoka. — Spomini na Benetke. — Listnica opravništva. —
Homerove odiséje tretji spev.
Prevel V. K. (Dalje.)
y)^^ Let sedmero je v zlatej Mikeni potem gospodaril, Kar je Atrida ubil, a ljudstvo je bilo pokorno. Osmega pak mu je prišel Orest čestiti na skazo. Iz Aten se vrnivši, in otca morilca ubije, Egista zvitega, ki mu je otca slavnega vbil bil. A ko je tega ubil, i pogrebščino slavil Argejcem "i'^ Matere svoje groznice in Egista malomožaka, Istega dne mu pride domu Menelaj jakoglasi, Mnogo blaga vedoč, kar ladje nosile so tege. — Dragi, pa dolgo i ti ne pohajaj daleč od doma. Ker si lastnino v poslopju domačem ostavil i može Tako zelo silovite, da vsega ti mari ne snédo, Ter razdele si blago, ti pak zastonj ne potuješ. A Menelaja ti še obiskati velim i svetujem; Kajti nedavno je on od drugódi domu se povrnil, Od ljudij, od koder bi nikdo se v duhu ne nad'jal Priti nazaj, ko hitro bi njega zanesli viharji T'ja na prostrano morje, od koder i ptice ne mogo V enem letu dospeti; tako je veliko i silno! Mahoma pojdi z ladjo tedaj ino svojimi drugi; A če po suhem izvoliš, imaš na! voz ino konje, Na i moje sinove, ki v blaženi grad Lakedemon Spremijo te, kjer biva junak Menelaj belolasi. Prosi ga sam, naj vso resnico naznani ti točno; 32^ On laži ne pozna, ker mož ti je jako pravičen. —
12
- 186 -
Tak' je đ'jal, a zapadlo je solnce i mrak je nastopil. '   In mej njimi poreče Kronidova hči sovooka : Starosta, to-lé vse si res dostojno povedal. Vendar izrežite zdaj jezike i vina zmešajte, Da Pozéjdonu, morja vladarju, in drugim nesmrtnim
V dar kropimo, na pokoj misleč; ker čas je že temu. Vže je svetloba zašla za tmino, a nij več spodobno Dolgo pri božjem obedu posedati, temveč oditi.
Kekla tako je Atena, no ti so poslušali svet nje. Hitro glasniki so pótle roke z vodo jim polili, In mladenci vrče pijačne do roba nalili, '''^ Ter načetke delili po čašah vsem za kropljenje; In jezike so vrgli na ogenj i vstavši kropili. A ko so pokropili i se po izvolji napili, Vže sta hitela Atena i Télemah, ličen bogovom. Vračati koj se nazaj obadva k bokastej ladji. Nestor pak ju je vzdržal opominjaje z besedo : Zevs obvari me tega i drugi nesmrtni bogovi, Da bi vidva hodila od mene na jadrno ladjo. Liki bi jaz brez odeje celo bil ali ubožec, Kteri še halj i šare obilo nima pri hiši. Da bi ugodno ležišče i sebi oskrbel i gostom. Nego pri meni so halje i mnoge lepe oprave. Vendar takega moža, Odiseja, sin slavoviti
V ladji na krovu ne bo vsaj ležal, dokler živim jaz, Dokler ostanejo meni doma v poslopju sinovi,
Da gostijo mi goste, ki pridejo v naše domovje.
(Dalje pride.)
Novej domovini.
p. D. - Pajkova.
i/aj, ki novo si postal domovje meni. Mesto, ki me svojo zoveš zdaj niestjanko. Ljudstvo, ki spoznavaš mene kot Slavjanko, Iz srca bodite dnes mi pozdravljeni!
Vračam se iz domovine svoje drage. Kjer je prva meni se mladost iztekla, Moč nepremagljiva ker je mene vlekla Obiskati dom moj, znance moje blage.
Iz domovja pa k domovju spremljeväla Dobrodejna mene je ves pot solzica. Ker kot nekdaj lepa še stoji Gorica, In spomin mi prejšnji še je shranjevala.
- 187 -
A po domu tem tešiti hrepenenje, Ki ne sme, ne more zdaj več moje biti, .   Zvesto-vdana tebe za naprej ljubiti, Novi dom moj ! moje od sedaj so želje.
Torej kraj, ki novo si domovje meni. Mesto, ki me svojo zoveš zdaj mestjanko. Ljudstvo, ki spoznavaš mene za Slavjanko, Iz srca bodite dnes mi pozdravljeni!
Tvoje oči.
Bedének.
Pod milim nebom lepšega ni, Kakor so tvoje modre oči, Kakor je tvoja zala rast. Ki vsakej bi gospi delala čast!
Ne veš, ne veš, kak dobro mi de. Kako veselo je moje srce. Ko gledam tebi v modre oči. Iz kih ljubezen čista blišči!
Ne veš, ne veš, kako je sladak Od tebe vroči poljubček vsak! Kako se mi trese veselja srce. Ko dekle stisnem tebe na-nje!
V gorah.
Noveleta, spisal Emil Leon. (Konec.)
Hitel sem navzgor v vas. Eavno pred Eekarjem bil je oče Gabrio (zdaj je vže tudi pokopan); na vse jutro bil se je vina napil. Bil pa je tistih ljudij, da je vina nalit bil siten. Nij pustil druzih, pri miru in le bodel in dregal jih. Tisto jutro so ga bili pri Eekarjevih posadili iz hiše in zaprli vrata. —
Sredi vasi se je opotekal in krieal:
„Tudi Eekar mi zapira, kaj?" „Kaj pravite? dejal je, „o jaz o Eekarju nič hudega ne vem, samo da je malovredno, nič prida človeče."
Ead bi bil se opil, pa stopil sem k njemu in povedal mu:
„Vaš Tonče leži na produ pri Ločivnici.   Mrtev je."
„Mrtev?" in oko se mu je nekako čudno zavilo in pogladil se je z roko črez čelo in zapustile so ga vinske moči in hitel je iz vasi in klical Boga in vse svetnike na pomoč. —
Zatem je preteklo nekaj mesecev in pozabilo se je marsikaj. Gospod Erazem bil je vže po leti odšel v mesto in tudi njega smo pozabili. V jeseni
- 188 -
je bilo in đelali smo na polju in pletel sem pridno koše, ker časa sem imel. Enkrat popoludne prišla je Nežika „Holekova." Sedel sem za mizo in na drugi kraj meni nasproti se je vsedla ona. Dekle zdelo se mi je bledo in molčalo je tudi.
„Nežika, a si bolna", sem dejal, „moraš bolna biti!"
Ali nič nij odgovorila.
„če imaš časa, bi mi nekaj pisal?"
„0j časa pa!"
Bil sem takrat za pisma v celi vasi sam in za marsikaterega sem spisal sinovom, ki jih je bil vzel cesar med vojake. Urno sem pripravil vse. „No, kaj pa naj piševa", sem dejal.
„Kaj naj piševa?" je mislila in nekoliko jej je šla kri v glavo.
„Piši mu", je pričela in vzela belo rutico in si obrisala lice. In vedel sem koj, komu da naj piševa.   Lejte tako je bilo prišlo, tako!
„Piši mu", je dejala tiho, kako da ga grozno rada imam, in kako, da zmiraj na-nj mislim po noči in po dnevi in kako je žalostno, ko ga nij in pusto in kako da doma grdo ravnajo z menoj, da mi nij prestati in da naj pride, če ne, če ne — — "
In nagnila se je na mizo in jokala, da bi se bil moral kamen omečiti.
„Le tiho bodi, Nežika, sem rekel, le jokaj ne, vse bom tako zapisal."
In res sem tudi zapisal in lepo zapisal in potem sva zapečatila in odposlala v mesto na gospoda Erazma, Erazma. . . Priimek mi je pa vže ušel iz glave. Ali odgovora nij bilo. Prišla je zima, padel je sneg, ali odgovora še nij bilo. Gospod Erazem je ostal v mestu in nij odpisal. Dekle pa je ginilo, da je bilo videti in vsi smo dejali: tija-le okoli novega leta, ko pride huda zima, jo bo vzelo.
IV.
Kdo te mene ljubit' siU?
Prešlren.
In zbolela je res in se vlegla, tako da smo se vsi za-njo bali in nas je skrbelo. Ali spomlad jo je ozdravila in ko so se drevesa razcvela in so po vrtovih pognali podleski, je tudi Nežika vstala. Bila je kot senca, tako tenka je bila in bleda.   Bilo je sila lepo vreme in žita so dobro kazala.
Dostikrat sem dobil Nežiko pri studencu pod hišo. Sedela je na tratini in gledala tija črez hribe v enomer, kakor da bi več pri nas biti ne hotela. Mnogokrat sem jej dejal: „Žival, sem dejal, žival uboga, ne bodi taka, ne bodi! Na svetu vse mine. „Nastron" sem dejal, raste in cvete nekaj časa na strehi, potem ga pa sneg zdrgne iz mahu in nij ga več." Pa zastonj sem jo tolažil.
Neki dan je prišel po stezi iz doline gospod Erazem. Počasi je šel in peljal je sabo žensko mlado in zalo. Bila je gospodska stvariea. Vsa v nekakih špicah in tančicah, črez pas pa bi jo bil obsegel s svojim palcem in žugalcem in tisti drobni obrazek bil bi jej jaz prav lahko pokril s svojo dlanjo in bilo mi je vsaki trenutek, da mora to „živalico" sapa odnesti v dolino. Obraza pa nij bilo druzega, kot dvoje velikih očes, ali gledalo je tako lepo in rahlo in smejalo se je tudi. Smejalo pa ves čas. Sla sta počasi, tu pa tam obstala in gledala v dol in tija proti fabriki, kjer se je kadilo
- 189 -
visoko k nebu.   Nežika pa je vstala in hotela bežati.   Prijel sem jo za roko, morala je ostati, sem si mislil, da se skaže, kar je. Prišla sta k nama.
„Tu je tisti studenec, srček, je dejal gospod Erazem, o kterem sem ti pravil."
Zagledal je naju in nekoliko osupnil.
„Ti si Nežika?" je dejal nekako boječe, pogledal jo po strani, kjer je ona stvarica stala in začudjena zrla na nas.
„Ti si Nežika, je dejal, ali se še nisi omožila?"
„Ne še", je vzdihnila in čutil sem, kako da se jej je tresla roka v moji. Meni pa se je ogrelo srce in stopil sem pred njega.
„Tako se ne govori, sem dejal, tako se ne govori ! če se obetajo poprej dekletu zlati gradovi, če se hodi pod njeno okno in če se jej pravi vse, kar je le sladkega, da se zmede „žival", ki sveta ne pozna in da je zmešana vsa, tako se ne govori! če se dekletu vzame mir in dobro ime, da ima žalostno domačijo, da zboli za smrt in da je le čudež, da še živi in lazi tod, kot senca, še podoba prejšnje ne, tako se ne govori!"
In prav pred njega sem stopil in uprl je oči v tla.
„Kaj je treba druge voditi todi?" in pogledal sem proti oni, kije stala na strani, „če se je tebi vse obljubilo in obljubilo?"
„0 naj le gre, ihtela je Nežika, in zgrudila se v kolena, naj le gre, jaz pa tudi ne maram za-nj, za vse svetnike ne."
In solze je točila in jokda na glas.
Gospod Erazem, pa je bil osupnjen, aH tista stvarica, tista drobna „živa-I lica" stopila je k Nežiki in se sklonila k njej in vzela belo rutico (s špicami obrobljeno) in brisala jej oči in jej govorila tako k srcu, da bi se bil tudi jaz kmalu zjokal.
„Ali sem ga prosila, da naj hodi za mano, ali sem ga prosila, da naj me ima rad? moj Bog! Naj le gre, sedaj ga nočem; naj me pusti pri miru, kakor^ga bodem jaz pustila."
Še več takega je tarnala uboga Nežika. Vzdignil sem jo in peljal v očetovo hišo in šla je z nama tudi spremljevalka gospoda Erazma in začudila se je cela vas nad tem drobnim metuljem, kakor ga nij bilo ne prej ne slej v vasi, Gospod Erazem pa je ostal sam pri studencu in tiho je menda potem odšel v dohno. Ali izgubil je nevesto; še tisto popoludne se je odpeljala in nij je več imel.
V.
Njej konec dal je bolečin.
Stritar.
Kaj vam čem še povedati? Nekedaj popoludne sijalo je solnce v mojo kočo, tija na od črvov razjedeno mizo in muhe so se podile v njegovih žarkih in so rade živele. Nekaj mi je dobro dejalo pri srcu in tudi sem bil vesel. Kar se odpro dveri in vstopil je gospod Erazem in žalosten je bil videti. Dejal mi je, da naj grem po Nežiko. Dal mi je bil takrat nekaj petič. Dolgo sem jih hi-anil. Ali ono leto, ko sem kupil to kozo, ki jo imam sedaj, sem jih pa le moral zmenjati.
Šel sem res po dekleta in sem jej dejal, da jo nekedo čaka gori pri meni.   In šla je.   Pri meni sem jej pa dejal, le pojdi noter, takoj pridem.
- 190 -
In šla je noter. Ostal sem precej časa zvunaj, dejal sem, ta dva si imata gotovo mnogo pripovedati. Ko mi je pa le predolgo bilo, šel sem k njima. In ta sta stala tam pri oknu, in objela se ga je bila krog vrata in glavo mu je bila položila na prsa in veselja je jokala. In videla me nista in zopet sem zaprl dveri in zvunaj ostal.
Kar je bilo potem, vse veste. Vzel jo je v mesto, dal jo učiti vsega hudirja, gospodsko jo oblekel, jo navadil po gospodski hoditi in potem jo je vzel za ženo in rad jo menda ima.
Jaz pa vam povem, boljši bi bila naredila, če bi bila ostala med nami. Lejte vse te lepe reči „Holekove" so se prodale in prišle v tuje roke. In Nežika, ali nij takšna, da bi jo črez pas obsegel s palcem in žugalcem in da bi jej obraz pokril z dlanijo prav lahko? Tak je ta gospodski svet.
Zdaj pa, če mi ga plačate še pohček, vam bom hvaležen, potlej bom pa šel, ker jutre moram zgodaj gnati na pašo. Povem vam, vaški kravar biti nij prelahko, nij prelahko!  Bog se nas usmili, usmih!
Vidite tako-le je bilo in tako je naše življenje, kakor ta-le poliček. Če je napolnjen,^ sem vesel, da je poln in ga bom pil; žalosten pa, da bo zopet prazen. Ce je pa prazen, je žalost, da je prazen in veselje, da bo zopet poln, poln. Tako-le je naše življenje! Pa žalost, pa veselje vkup! Tako vam pravim !
Don Carlos.
0. Vranić.
Vstaja Nizozemcev za Filipa II. spominja nas tragične osode Don Car-losa, nesrečnega kraljeviča španskega. Bodi mi dovoljeno podati Zorinim čitateljem kratek življenjepis nesrečnega sinu najmogočnejšega tadanjega evro-pejskega vladarja.
Don Carlos je bil sin Filipa II. i njegove prve soproge Marije, hčere kralja Ivana III. portugalskega. Vsa Evropa nadejajo se, da bode kraljevič nasledoval svojemu očetu v eelej monarhiji španskej, stavila je najboljše upe v njegovo bodoče vladanje. Toda tužna osoda njegova, katera še dan danes nij popolnoma razjasnjena, akopram so jo mnogi zgodovinarji raziskavah, nij mu privoščila očetovega prestola. Vsekako pa Don Carlos nij bil takova gola ljubeznjivost, kakovega nam slika St. Beai v svojem popisu, kateri je predmet Schiherjevej znamenitoj žaloigri, a tudi ne takova gnjusna pošast, ka-koršno nam naslikuje L1 or en te.
Don Carlos se je naredil 8. julija 1545. Šibki mrzlični život vodil mu je trmoglav i nestanoviten temperament. Bil je jezičen, i še v poznejih letih ga je zapeljevala nagla jeza k nedostojnemu obnašanju. Tem napakam nasproti izraževala se je pa v njem ponosita samostojnost in izvanredna dobrotlji-vost i darežljivost. Mnogokrat je dejal: „Kedo bi naj bil darežljiv, ako ne mi knezi?" V naklonjenosti je bil stanoviten, i tako resnicoljuben i narav-nosten, da so rekali o njem : srce mu je na ustnih. . Vitežka dela in dostojno obnašanje bilo mu je prirojena; a širokoustnežev nij mogel trpeti. Vzreje-vala ga je njegova teta Ivana, ker se je Filip dolgo časa mudil v Nizo-zemju i v Angliji, poročivši se s kraljico Marijo. Ivana nij bila dosti močna.
- 191 -
da bi bila zlomila ali vsaj krotila kraljevičevo trmoglavost. Vse te navedene napačnosti so se pa izgubile, ako si predstavimo njegove dobre lastnosti.
Zatorej ga je njegov častitljivi učitelj Honorato Ivan srčno ljubil i ga sploh radi imeli vsi sorodniki; edino njegov oče nij ga ljubil, kajti Car-losovo samočutjenje, mišljenje i hotenje razvijalo se je očetu baš v protivnom smislu. Posebno rad je pa imel kraljeviča njegov stari oče Kar o IV., akopram je ta dostikrat karal vnukovo neprilično vedenje. Karol je slutil v njem izvrstno bojevni duh, kojega je tako nerad pogrešal v Filipu.
Popustivši vladanje, pripovedoval je enkrat Karol ednajstletnemu vnuku o svojih vojskah, katere so kraljeviča silno zanimale. Omenivši oni beg iz Insbruka vzklikne kraljevič: „Bežal pa jaz ne bi bil, za nič ne na svetu" in je trdovratno resnil svoje mnenje, navzoči vsem cesarjevim izgovorom. Sivi car ga je pa od sedaj še bolj ljubil.
Nemčija i Francija ste se nadejale dobrega vladanja mladega kraljeviča. Melanchthon je dejal javno v Wittenbergu : „0 vnuku Karola V. pripovedujejo tako znamenite reči, da me o njegovoj bodočej velikosti prepričujejo. Morda bode potresel turško moč, ali pa storil kaj drugega temu enakega!" In na to je pripovedal svojim učencem o znamenitih delih, njegovej darežljivosti, o njegovej nenavadnej upornosti i junaškej srčnosti.
Pisatelj Brantome, kateri je iz lastne izkušnje španske okolščine i osebnosti dobro poznaval, pisal je po kraljevičevej smrti o njem: „Jaz menim, da bi bil ta mladič, zlomivši si mladostno trmoglavost i ugasivši prvi mladostni ogenj postal dober knez, dober vojskovodja i vladar."
Drugače pa je misli) Filip, če nij morda celo zavidal sinu bodočnosti. Gotovo je skrbela Filipa sinova bodočnost, koja se je razvijala njegovim najsvetejšim načelom nasproti. Vrnivši se iz Anglije domov protivi! se je Filip vedno osorneje vsakemu dobremu sinovemu nagibu i nij mu privoščil ni najmanjše samostojnosti ter ga zavistno izključil od vsega javnega delovanja. Zbog tega postajal je kraljevičev strastni nrav vedno sovražneji očetu, njegovej vladi i okolici. Ljubljenci kraljevi vojvoda Alba, minister Euy Go-mez (knez Eboli) i inkvizicionalni kardinal Espino zastudih so se mu za življenje; po svojej navadi kazal je pri vsakej priliki ta stud očito ter slabo govoril o njih i jih sramotil, kjer je mogel.
V tretje se je zaročil Filip z lepo petnajstletno Izabelo, hčerjo francoskega kralja Henrika II. Carlos še ondaj nij bil dopolnil petnajstega leta. Izabela je bila sedaj njegova mačeha, ona, ki je prva njemu bila namenjena nevesta. Dan danes je zgodovinski zatrjeno, da jo kraljevič dorastši v nadi, da bode Izabela njegova nevesta, v mladostnem ognju še bolj črtel svojega očeta, roparja svoje sreče. Oklenil se je tem srčneje svoje mačehe, katera ga je milovala i mu bila naklonjena. Ona ga je tešila i mu vedrila dušo, ona je bila edino žensko bitje, katero je neizmerno cestii, katera je razprše-vala i mirila viharne valove njegovega burnega duha. Njuna prijaznost se pa nij bila nikedar spačila v ljubkovanje.
Naravski, da kralju nij dopadala ta nežnost, akoravno se je hliuil, kot bi ga takovo njiju vedenje ne žalilo, nego mu celo dopadalo.
Tri tedne po svojej svatbi sklical je Filip španske korteze, da bi Car-losu, njega nasledniku, zvestobo prisegli. Morda ga je s tem hotel za nevesto odškoditi.
- 192 -
Aprila meseca 1. 1562. je šel Carlos v Alealo na vseučilišče v družbi svojega enakoletnega strijca Don Ivana Avstrijskega i strijčnika Ali-xandra Parnezev uke. V Alcali je Carlos padel s stopnjic i se tako budo ranil na glavi, da so ga morali trepanovati. Vse bolečine te operacije pretrpel je neizrečno mirno i ubogljivo. Ozdravevši vrnil se je v Madrid. Verjetno je, da mu je zadala ta nezgoda še viso občutljivost. Da bi se ga pa bila lotila blaznost, katero so mu radi podtikali nekateri pisatelji, nij verjetno i je neopravičeno. Kar nekateri imenujejo blaznost, bile so le kraljevićeve razvade, katere so se prikazovale vedno v njegovem življenju. Filip je ravnal tako z njim i dvor je bil tako okužen, da je takovo dušo, kakova je bil Carlos, prisiljeno sovražil. Do malega je zaničeval ženstvo ; kajti poznal je le ono ničvredno ženstvo na lehkomiselnem, popačenem i prekanjenem dvoru španskem. Da celo Filip nij verjel v sinovo blaznost, kaže to, ker ga je ravno takrat oženil z Ano avstrijsko, hčerjo cesarja Maksa III. Poroko pa je odlaševal zato, da bi mu oženjeni sin ne postal preveč samostojen. (Konec pride.)
O Stanku Vrazu.
Spisal And. Pr. Fekonja.
n.
Prerano in zavidno je nemila smrt ugasila sijajno zvezdo na slovanskem obzorju. Le prerano je omolknol sladki glas „ptice žerovinske" na škodo lepe slovesnosti jugoslavenske. V 41. letu svoje dobe je Stanko Vraz ulegel v materino krilo črne zemljo, ne zapustivši za seboj ne žene ne poroda; kajti srce, za koje se je on bil vzplamtil, izneverilo se mu je bilo, ne vredno čutljive ljubezni pesnikove.
Lepa je žalostinka, v kterej pomiluje to izgubo pesnika naš čutljivi politik in pesnik J. K. Eazlag, v „Uspomeni na Vraza*)", koja glasi: Oj pupolju ruže krasne, Vene pupolj ruže krasne,
Što mi veneš veće sad! Jer ga obstre ljuti mraz,
M razvio još se nesi, A men' bolnu na um pade,
Što mi gineš toli mlađ! Na um pade „Stanko Vraz."
Gorka suzo, što niz lice U zelenoj vidim gori
Potečeš mi sada dol', Slomljen ležat viti bor,
Kojano te tajna tuga. Dični ponos gore cele,
Kojano te rodi bol? Ponos, ures i uzor! —
St. Vraz je imel med ondaj slovečimi Slavjani mnogo čestilcev, s kojimi Je pogosto dopisoval. Eden teh je bil slavni Pav. Jos. Šafarik, kteri je Vraza nagovarjal, naj mu kaj priobči o „tako zvanej slovenskoj literaturi", kakor se Vraz sam izrazuje v pismu do Pr e širna (19. nov. 1837)**).
*)   „Pesmarica; na svitlo dal dr. J R. Razlag v Gradcu 1863 str. 72. **)  Letopis Matice slovenske za 1875.   „Literarna zapuščina dra. Fr. Prešerna od dr. J. Bleiweis-a."
- 198 -
V vsakej odlionejšej rodbini zagrebškej so Vraza lepo sprejemali in častili; v vseh književnih krogih bil je posebno odhkovan; vesele družbe so ga rade vabile, ker je bil vesel in ščegav; in šče sedaj je v Zagrebu pokojni na lepem glasu in na pameti vseh, ki so ga poznavali. Celo priprostim ljudem je šče dobro znan. Cul sem od Slovenke, žene nekega učitelja na Slovenskem, kako je Stanko v Zagrebu bil poštovan in kako se je nosil. Bil je v rjavo surko oblečen, nosil rdečo kapo, v družtvih zanimivo predaval o slavjanstvu in ilirstvu ter vse očaroval. Omenjeni Vatroslav tudi vtem oziru piše o Vrazu (na gore uže navedenem mestu): „Stanko Vraz je imel navado, kedar je od kod zopet domov prišel, napraviti veliko gostovanje, h kateremu je svoje sorodnike, prijatelje in znance vabil. Pri takih gostijah napravljal je raznovrstne igre in zabave. Posebno pa je ljubil petje ter navlašč pozival k takim veselicam dekleta, ki so lepo peti znale, da so pevale razne narodne pesni, katere si je on natančno zabeleževal. Take veselice trajale so često po dva ali tri dni in prihajali so celo iz dalnjih krajev ime-niti gostje."
Da tudi v širše kroge raznese svoje ideje, potoval je St. Vr. nekolikrat po slavjanskih deželah s knjigami v torbi in jih rodoljubom sam prodajal (prim. pismo Preširnu 7. sept. 1840), kar so tudi nekoji drugi znameniti Siavjani delali, n. pr. Šafafik. Tako je ondaj bilo slovensko knjigotržtvo; pa sej v tem oziru tudi danes nij mnogo bolje! Kedaj se vendar enkrat otresemo primitivnih početkov na polju narodnega gospodarstva ? ! —
Naj šče dodam, kar piše dr. Ea z lag o Vrazu v „Zori, zabavniku jugoslavenskom" za 1. 1852: „Vraz je bil visoke rasti, črnih lasij in črne brade. Neka skrivna otožnost mu je vladala na obrazu, koja se nij razve-drevala, razve kadar je bil govor o bodočnosti slovanstva. Ko je šče bil dijak, rad je poslušal tužnonežne glasove slavčekov y zelenej dobravi; bila mu je slast tugovati z njimi po vejah srca, po vejah slavske lipe. . . Vraz je bil vseh slov. narečij in tudi drugih evropejskih jezikov vešč. On je bil odgojen v krasnih vedah; na prsih Vile pevkinje se je navzel čarokrasne, samo pesniku razumljive mihne, in zavoljo tega se on nikdar nij polotil drugega peresa, nego peresa belih golobic Parnasa. Kako so Vraza Siavjani v čislih imeli, vidi se iz tega, ker so njega na slavjanskem shodu v zlatej Pragi izbrah za podpredsednika. — Kar je Vraz bil, to je postal „iz lastne moči" ; njemu sreča nij bila naklonila blaga, njemu boginja nij v zibelko položila zlata, da bi si potrebnih sredstev k izobraženju in telesnemu blagostanju bil pribavljal.  Njemu se je godilo, kakor se Slovanom godi sploh!"
III.
Vraz spada v vrsto onih rodoljnbov, ki so uže z mladih nog z vso močjo in z vso dušo posvetili se narodnej stvari. Uže pred preporodom južnih Slovanov pripravljal se je on na krasno svoje zvanje in je posebno za napredek slovenske književnosti živel Da je Vraz taaš na polju slovenske književnosti hotel kaj večega podvzeti: s „Cbelieo" se tekmiti in nekaj njej enakega izdajati, priča nam njegovo pismo Preširnu, dano v Gradcu 2. apr. 1747, kjer Vraz pravi: „Ich beschäftige mich gegenwärtig unter Beihilfe des Herrn Baecalaureus M i kl o s ich mit der Zusammentragung der Materialien für einen Eivalen der „Zh beli za", der mit ihr um die Gunst der Blüthen buhlt ..." ter Preširna dalje prosi, naj mu čem preje pošlje obljubljene doneske.
- 194 -
Tudi o vrsti poezije, s kojo se je Vraz ondaj v Gradcu bavil, piše Vraz v istem pismu Preširnu, — s kojim se je očividno hotel v poeziji skušati, — sledeče, iz česar vidimo, da je Vraz ondaj obdeloval epično polje: „Meine Kräfte, die mir ausser den leider zu nothwendigen Studien der Obligatwissenschaften erübrigen, widme ich, wie Du weisst, auch der Slovenia. Ich wage mich gegenwärtig auch schon in das Gebiet der Objectivität, wogegen die Subjectivität mächtig ankämpt. Die Frucht dieses mir sehr schwer scheinenden Schrittes sind einige Balladen, die Dir, so es Gott und das gute Glück will, wohl zur Kenntniss kommen werden. Ausserdem entwarf ich einen Plan zu einem grösseren epischen Gedichte, welches an Umfang Deinem „Kerst" gleichkommen könnte, nur bin ich noch über das Metrum im Streite. Anfangs bestimmte ich das Terzinenmas s dazu, jedoch scheint mir dasselbe bei manchen freien Stellen Zwang anlegen zu wollen, daher werde ich mich vermuthlich verschieder Versmasse bedienen müssen. — In wie weit mir die objective Dichtung zusagt, wirst Du aus dem beiliegenden Stücke „Dervar" am leichtesten selbst beurtheilen können. Die auf dem beihegenden Halbquartblatte enthaltenen 4 Stücke bestimmteich für die „Z h beli za", gesetzt, đass sie Herr Kasteliz nicht des Serbismus oder gar des Eussis-mus beschuldigt ; soh das der Fall sein, so überlasse ich sie gänzhch Deiner Willkühr: Du kannst sie krainisiren oder ad acta legen ect."
Iz zadnjih mest pisma je razvidno, da se Vrazu jezik Preširnov in „Čbeličin" nij zdel pravi slovenski, nego kateksohen (sosebno) kranjski, da pa je z druge strani M. Kastelec Vrazovo slovenščino (štajersko — panonsko) smatral za srbsko ali pa celo rusko! Eazličnost narečijsko čutih so torej oboji, na enakosti njih pa premalo pazili, tako da obe stranki niste videli, da ste obe — slovenski! —
V razjašnjenje Vrazovega pisma bodi tu mimogrede povedano, da je Miha Kasteliz (prav za prav Kastelec), pisar (in pozneje knjižničar ljubljanske licealne knjižnice) po- nasvetu knjižničarja Matije G op a zbral nekoliko pesniških močij na Kranjskem, in izdaval njih poezije v zvežčičih z naslovom: „Krajnska Zhbelica." Prvi zvežčič je prišel na svitlo 1. 1830, in tako vsakega sledečega leta po eden, po pretrganju pak peti, zadnji leta 1848. Ta „čbelica" je bila, kakor uže učeni S. Ljubic*) prav opazuje „više kranjska nego pravo slovenska", kar nam uže samo ime kaže; kajti ime „čbela" je prava kranjska prestava glasov namesto „bečela" iz korena „beč", glagol „bečati" (summen).
Največo imenitnost so „Cbelici" dajale P reši move poezije, in zavoljo teh je ona najbolj sloveča.
Ali kakova sprememba se je istega 1. 1837 z Vrazom izvršila! Meseca aprila bil je Vraz šče zbiratelj slovenskih pesnikov, goreč obdelovatelj slovenske književnosti, a meseca novembra stal je uže z obema nogama v kolu štokavskih pesnikov in pisateljev! To so storile nekaj Vrazove jezi-koslovske študije, po kojih je hrepenel na čem večo edinost in podobnost slovanskih jezikov in odbijal vse, kar se je preveč oddalilo od te prvotne edinosti in presamovoljno svojim potem hodilo, z druge pa je bilo Vrazova spreobrnenje učinek mogočne „ilirske", občejugoslovanske ideje, kakor nekdaj uže za Vodnika. Opustiti „kranjščino" kakor tudi „slovenščino"  in
*)   Ogledalo književne poviesti jiigoslavjanske. Na Rieci 1869, knjiga II, str. 582.
- 195 -
zeđiniti se v „iliršeiai" — to je bil ondaj književni evangelij na jugu, na koji je z dušo in telesom prisegal Vraz, a uprav mrzel Preširen. Od tega časa sta se ločila pota obeh naših pesnikov. Vraz je skokoma dosezal oni smoter, kojemu smo se — premda ne v njegovem smislu in v onem obsegu, kakor si je on to stvar predstavljal — približali stoprav v teku skoro štir-desetih let! (Dalje pride.)
O hitrosti zvoka.
Dr. Križan.
(Konec.)
Zanimive poskuse delal je Bi o t, da bi zvedel, kako visokost glasa vpliva na hitrost, s ktero se zvok v zraku širi. V ta namen je dal na koncu cevi, ki je bila 948 metrov dolga, na flavti piskati med tem, ko je sam na drugem koncu poslušal. Ker je Biot melodije čisto jasno slišal, in je takt v njej ostal nespremenjen, trdil je, da se visoki in nizki glasovi z enako hit-trostjo šire.
Zelo imenitne poskuse za znanost delal je E e gnau It, ker on nij samo v prostoru zvokovo hitrost meril, temveč tudi v razno dolgih in širokih ceveh. Ti poskusi so ga prepričali, da hitrost zvoka z daljavo peša, z jakostjo zvočila pak raste.
Wer t heim je hitrost zvoka v zraku iz glasov piščalk proračunil in je našel, da zvok pri O'^ C.331-7 metrov v enej sekundi preleti.
Pa ne samo v zraku, tudi v drugih plinih so učenjaki hitrost zvoka proračunih. Oh la dni je namreč' iz višine piščalkinega glasa v razhčnih plinih hitrost zvoka izračunil in E e gnau It je različno dolge cevi z različnimi plini napolnil in našel, da se zvok v vodencu malo ne četirikrat brže širi nego v zraku, a v ogljenčevej kisilini brže nego v zraku itd. Dvorak je točno poskuse o vodstvu zvoka v različnih plinih delal in je razložil posebno ravnanje vodenca v Lislie-ovih poskusih. Lis li e je namreč pod recipient zračne sesalke postavil uro, ktera je vsake pol minute na zvonec udarjala. On je zrak razredil do 0-01 atmosfere in ga z vodencem nadomestil, pa vendar glas zvonca zategadelj nij bil jači. Ko je polovico zraka iz recipienta izsesal, a ostalej polovici z vodencem gostoto zvunanjega zraka zadal, opazil je, da se glas nij ojačil, temveč se oslabil.
Colladon in Sturm nam pripovedata, da je hitrost zvoka v vodi najprej Beudant meril, ah ker si je bil svest pomanjkljivosti svojih poskusov, nij svojih opazovanij obelodanil.
Po teoretičnem načinu se je našlo, da se podolžni (longitudinalni) val v vodi pri 4** C. toplote hitrostjo 1424-8 metrov širi. S poskusi, ktere sta Colladon in Sturm leta 1827 v genevskem jezeru napravila, našla se je skoro ista hitrost. Med Thonon-om in Eolle-om, kjer je jezero enako globoko, sta omenjena učenjaka dve ladji namestila. Na ladji pri Rolle-u spustila sta v vodo zvon, a kladivo, ki je udarjalo na zvon, bilo je združeno s vodilom
- 196 -
talco, da se je oni hip, ko je kladivo na zvon udarilo, na ladji strelivni prah užgal. Pri Tonon-u na ladji motrili so prihod zvoka s slušalom, v vodi držanim. Iz vzajemne daljave ladij in časa, kteri je pretekel, ko se je plamen videl in zvok čul, sta proračunila hitrost zvoka v vodi pri 8° C. toplote in našla 1435 metrov hitrosti v enej sekundi. Tedaj je hitrost zvoka v vodi 4 Va trat veča od one v zraku.
Tudi se je pri omenjenih poskusih opazilo, da glas zvona v vodi nij brneč. Slaba razpenjavnost vode jemlje mu namreč doneči zvok. Gibljivost valov bila je pri teh poskusih brez vsega upliva na hitrost zvoka.
Leta 1872 delal je Lukas v Seini poskuse in je našel, da je dosežaj (Tragweite) zvoka v reki celo tedaj, kedar se je zvok s smérom gibljoče se vode širil, mnogo manjši od onega v genevskem jezeru.
Wertheim je iz glasa piščalke hitrost zvoka v tekočinah proračunil, ali je za vodo mnogo manji iznesek dobil, nego se je z drugimi poskusi našlo bilo. Vzrok temu je gotovo to, ker je on v omejeni tekočini svoje poskuse delal, med tem ko sta Colladon in Sturm hitrost zvoka v neomejenej vodi določevala.
V litem železu meril je hitrost zvoka najpred Biot. On je namreč spojil 376 cevij iz htega železa, ktere so bile za vodovod priredjene, v dolžino 951-25 metrov. Glas zvona, ki je na enem koncu cevij pritrdjen bil, čul se je na drugem koncu dvakrat, najprej kroz železo, a za 2 '/2 sekunde skoz zrak. Ker je bilo znano, v kterem času ima zvok v zraku dolžino 951-25 metrov prehiteti, nij bilo težko, hitrost razprostiranja zvoka v železu najti. Ona iznaša za eno sekundo do 3500 metrov. Omenjenim poskusom se prigovarja, da niso bili točni, ker so cevi med soboj svincem spojene bile, kar je širenje zvoka prečilo. V brzojavnih dratovih je hitrost zvoka, kakor sta Bregnet in Wertheim našla, zares mnogo veča.
Hitrost zvoka v trdnih telesih se ravno tako, kakor v zraku in plinih s pomočjo navzdolžnih glasov (Longitudinaltöne) palice določuje. Na ta način našel je Wertheim, da je v svincu hitrost zvoka četirikrat veča, od one v zraku; v srebra in platini našel je isti 2622-8 metrov, v cinku in bakru pak 3602-4 metrov za čas ene sekunde. Največa do sedaj poznana hitrost zvoka je v jelovini. Ona po Chladni-ju iznaša 5864 metrov, tedaj je 18 krat veča, nego v zraku.
Po Kundt-ovem načinu se da valovna dolžina v različnih plinih točno opredeliti in tako hitrost zvoka v trdnih telesih z ono zraka primerjati. Kundt je namreč razhčno dolge in široke steklene cevi na enem koncu zaprl, na drugem pa v cev različno dolge palice utrdil tako, da je ena polovica bila v cevi, druga zunaj cevi. če se zunanji del palice zaniše, tedaj trese ali niše se tudi notranji del, in zrak, ki je v cevi, to nihanje posnema, in tako nastanejo stoječi valovi. Ti valovi se lehko merijo in tako se more lahko hitrost zvoka v razhčno dolgih in širokih ceveh medjusobno prispodab-Ijati. Iz dolžine nihajoče se palice in dolžine stoječih cevnih valov, proračunil je Kundt hitrost zvoka v trdnih telesih.
Ker pa se vse tvarine, kakor n. pr. vosek, ne morejo nihati, izmislil je Stefan nov način, po kterem bi se hitrost zvoka, tudi v telesih te vrste določiti dala. Takim telesom zadaje se oblik kratke palice in te se prilepijo na stekleno ali leseno palico.   Ako se taka z voskom prodolžena lesena pa-
- 197 -
liea zanise, tedaj se višma gJasa lesene palice premeni. Iz višme glasov lesene palice in če ima ista prodolženje, iz voska ali ne, kakor tudi iz dolžine voska in njegove teže, proračuni! je Stefan hitrost zvoka v vosku.
Tako je našel Stefan, da se v vosku pri 17" toplote zvok s hitrostjo 880 metrov širi in da s povečanjem toplote v vosku hitrost zvoka za vsako stopinjo za 40 metrov pada.
Spomini na Benetke.
J. Pajk. VI.
Tikoma cerkve sv. Marka, na nje južnej strani, stoji doževa palača, „Palazzo ducale", četirioglata velika stavba, v ktere sredini je veliko dvorišče. To poslopje nosi svoje ime od doza, ki je v njem stanoval, ako-ravno je palača mnogo viši pomen imela. Ona je bila sedež najviših oblastnij beneške republike. V teh prostorih je nekdaj bivala državna modrost in moč Benetek, ponos Benečana, pa tudi strah meščana in oddaljenega podložnika. Kajti v doževej palači je stanovala, rekel bi skoro, utelesjena ona brezobčutna „raison de V etat", oni goh državni egoizem, ki je v krutej svojej obliki uže toliko zla učinil ljudstvom.
Vendar s kakovim bleskom se je beneška najviša oblast znala odevati ! Kako velečastno, zapovedujoče in vendar tudi kako čarobne nas gleda ta palača !
Krog in krog obdajejo poslopje dragoceni močni stebri, ki pa se vidijo tako kratki, ko da bi baš iz tal bili vzrasli ali pak svoje velike teže ne bi mogh podnašati ter bi zopet v tla lezli nazaj. Ali niti eno niti drugo nij pravo, nego umetnikov načrt jim je dal to nizkost, kakor da je hotel reči: „Majhen je vsak početek; samo da je. podvzetje na trdne, sohdne podlage uprto; ondaj se nij bati, da ne bi vedno više in više rastlo."
Nad glavami spodnjih stebrov, ki zahodno in južno stran palače obdajejo, dvigujejo se gotiški oboki, a na teh stoji v prvem nastropju druga, pa mnogo lepša in fineje izražena vrsta stebrov, ki so proti spodnjim ne samo viši in tenjši, nego tudi številnejši. To stebrovje s svojimi lepimi glavicami in nad njimi vloženimi okroglimi okenci, koja so v okrožene križe predrta, je med seboj zvezano z železnimi pregrajami. To lepo in mnogobrojno stebrovje je podobno krasnemu pasu, s kojim je visoka doževa palača prepasana. Senca in polumrak, ki se delata zadi tega stebrovja, imata nekaj skrivnostnega in tajnega, kar ponosnoj palači podaje nekakov posebni značaj, jaz bi ga zval „tajnostno ponosnost" doževe palače. Ta pas se zove „la loggia". Kar je vrhu „loggie" poslopja, to je ravno, a prekrasno pobarvano zidovje z redkimi, ali velikanskimi okni gotiškega prikroja, s kojimi se vrhoma, pod streho, vrstijo okrogla okenca v podobo križa predrta, enake podobe s spodnjimi omenjenimi. Na zapadnoj, kakor tudi na južnej strani vrhovnega na-stropja se vidi po eden balkon v gotiškem slogu, z vrhu stoječo podobo in dvema stolpičema. Eobi strehe pa so z zobčastimi okrasi in s stolpiči obdani, kar masivnemu poslopju daje nekojo člankovitost, ki očem jako dobro déje. Tudi kipov na tem poslopju ne manjka. Ti so na ogljih in ob balkonih po-
- 198 -
stavljeni. Živa žolto-rumenkasta boja vrhovnega dela poslopja, raznovrstnost spodnjih delov kakor tudi vrhovnega, svitla streha in lepa simetrija vse stavbe delajo doževo palačo očesu jako prijetno in ukusno. Med mnogimi svetnimi stavbami Benetek, ki so skoro vse v enakem slogu — „beneško-gotiškem" — postavljene, je doževa palača ne samo največa, nego pravi stavbeni biser. Kar to poslopje š4e posebno povišuje, je njegova staja za morjem, navzoči velikej laguni, ktero ta palača nadkriljuje, kakor sokol gorsko jezerce, razprostirajoče se pod njegovimi mogočnimi krili. —
Ali podajmo se zdaj, ko smo si njeno zvunanjost ogledah, v notrino te palače! Vhod je prav bhzu cerkve sv. Marka, na zapadnoj strani; imenuje se „Porta della carta", ker so se v njem ukazi „signorie" (ben. gospodske) nabijali.
Jaz sem se vodji zaupal, ki bi me seznanil z imenitnostmi slavne palače. Veci del potnikov se izogiblje vodij; ali po mojih izkušnjah brez pravega vzroka. Priznati moram, da sem z vodjo jako zadovoljen bil. Ti ljudje — precej omikani in kar največ velja, precej pošteni — so prav prijazni in v vsakem oziru postrežljivi. Kdor kohčko italijanski ume, naj vsekako vodnika Baedeker-ju prepostavlja. Koliko ugodneje in koliko menj utrudilno je, stvari z živim komentatorjem si ogledovati, nego zdaj v knjigo, zdaj na predmete gledati. Jaz sem videl neko po vsem sodeč „učeno" gospo, ki je z Baedekerjem v roki od slike do slike hodevala in pred njimi postajala, kakor da bi pred njimi molila, a na zadnje zmešana revica nij več mogla izhoda najti, ker se je pri nekih vratih zmotila in Baedekerjevo nit izgubila. Od vodnikov človek tudi marsikaj izve, kar v nobenem Baedekerju ne stoji, in to včasih tudi kaj velja.
Moj vodnik Carlo, brdak mož, „brihtnega" obraza, me tedaj vodi skoz „Porta della carta" na dvorišče palače k prvim stopnjicam, „Sc al a dei Giganti" imenovanim po orijaških kipih Marta in Neptuna, ki na njih stojita.   Vrhu najviše stopnjice so nekdaj nove dože ovenčavah.
Zdaj stopimo v prohod na desno, ž izgledom na dvor. V tem prohodu je v steni na levej nekohko doprsnih kipov postavljeno na čast nekojim zaslužnim benečanskim mestjanom. Marmeljnate table pod kipi pripoveduje o tem več.
Predno pridemo do konca tega prohoda, gremo mimo nekih krasnih stopnjic iz najlepšega pisanega marmeljna (na levej roki); to je „Sc al a d' oro" (zlate stopnjice), tako imenovane, ker so vodile v sobo onih, ki so v „zlatej knjigi" benečanskega, na gospodstvo privilegiranega plemstva vpisani bili. Mi je pustimo za zdaj na strani in se obrnemo k desnim velikanskim vratom, da vstopimo v vehko sobano, „Sala del maggior consiglio", sobano velikega sveta imenovano.
Kdor se hoče v mnogoštevilnih prostorih doževe palače orientirati, temu treba tudi nekoliko za pomen teh sob in soban vedeti in tudi nekoliko ustav beneške republike poznati.
V doževej palači je bil, kakor sem uže preje omenil, sedež najviših oblastnij beneških. Te oblastnije so bile troje: dože, izvoljeni glavar republike, in njegov svet; potem veliki svet ali skupščina samih plemičev z dedovno politično predpravico, in pa vrhovni organ državne policije, „consigho dei dieci". Te tri državne oblasti s svojimi odseki in posleniki posedale so nekdaj vso doževo palačo.
- 199 -
Sobana torej, v kojo smo na prvo vstopili, bila je zbornica „velikemu svetu" ali plemiškej skupščini, ki je dajala zakone, izbirala doze, sklepala državne pogodbe, z eno besedo predstavljala benečansko državo kot najviše oblast.   I)ože je bil samo izvrševalni nje organ.
Ta dvorana dela jako veličastven utis na gledalca. Ona je pomeščena na južno-zapadni ogelj doževe palače in ima izgled na morje, pa tudi na „piazzetto". Sobana je zdaj sedežev prazna; samo pregraje so ostale, ki so ločile skupščinarje od občinstva. Pod je parketiran ; ob stenah stoje velike omare z dragocenimi, starinskimi knjigami, više pa je okoli in okoli polno obešeno velikanskih oljnatih slik, ktere v sebi združujejo dvoji pomen : da okrašujejo stene, pa tudi da v živih barvah predstavljajo čine beneške republike od najstarejših do novejših časov.
V tej sobani človek, pridi si od koder hočeš, vidno na sebi čuti veliki pomen, ki ga ima preteklost kakega naroda na njega poznejše delovanje. S kakim ponosom se je oziral Benečan na te velikanske slike, ki so mu vedno v pameti obnavljale velike spomine svoje domovine ! Pa tudi nezgodo-vinskih slik visi nekohko v tej dvorani.
Ogledimo si nekoje!
Nad vrati, skoz koja smo vstopili v sobano, visi ogromna slika v prekrasnem okviru: Tintorettov „paradiž". Kakor nam je vodja pravil, je ona boje največa oljnata slika sveta, ktero je — sicer brzoroki — mojster Tintoretto celih pet slikal. Vendar ona nij kakovo posebno čudo lepote, temveč neka skupina neštevilnih glav, deluje bolj s svojo ogromnostjo in mnogobrojnostjo, nego z umetnostnim pomenom ali krasoto barv.
Mnogo zanimivejše so historične slike v tej sobani. Ali predno teh nekojo opišem, naj podam kratek popis beneške zgodovine; kajti tako bodo moje opazke tem bolj razumljive. —
Kolikor si jaz iz raznih poročil začetek in daljnjo povestnico Benetek predstavljam, bilo je ljudstvo beneškega mesta iz dveh glavnih narodnih življev sestavljeno: iz starodavnih Benetkov (Venetov), ki so se kot ribarji, brodarji in kočarji s prvič na lagunah naselili, in pa iz priseljencev, ki so pri vpadu Hunnov in potem Longobardov iz nekojih, sleje benečanskih mest od Ogleja počenši doh do Jakina na lagune pobegnoli s svojim bogatstvom, s svojim izobraženjem in namreč s politično svojo dozorelostjo. Vsled tega so revni ribiči poštah podložniki in sluge, priseljenci pak gospodarji, in lagune so dobile v kratkem ves drugačni obraz. Trgovina, obrtnost in vojaštvo — ti trije življi so bili prava podlaga poznejšej beneškej republiki. Trgovina je bila pravi posel beneškega plemiča. „Benečani niso orali in sejali, kakor drugi narodi", pravi neki starinski povestnik, „a vendar so bolji kruh jedli, nego prvi kmetovalci suhe zemlje; kajti so si ga pridobivali s pomočjo trgovine." Tržili pak so oni s pridelki vzhoda in Afrike proti zapadu in severu, poleg pa tudi z lastnimi pridelki, s pridelki obrtnosti, tako da so s časoma svoje lastne pridelke draže prodajali nego privoženo blago. Tako se je pri njih obrtnost in naposled tudi umetnost povzdignola, o čem menim na drugem mestu obširneje govoriti.   Brodarstvo je bilo sredstvo trgovini.
V onih starinskih časih pa trgovina brez vojaške pomoči nij bila mogoča, posebno na morju ne, ktero je od nekdaj mrgolelo morskih „gusarjev" (piratov).   Tudi tekmeštvo z Genovo je sililo Benečane na vojaštvo, kakor
- 200 -
šče mnogi drugi vzroM. Sploh rekoč, nobenej državi nij mogoče brez orožene moči bivati, kar novejši „apostoli mini" in „razoroženja" popolnoma prezirajo. Posebno trgovinski narodi potrebujejo neobhodno vojaške moči in so tudi vselej prvi vojaški narodi bih. Prim. stare Kartagenee in sedanje Angleže, ki to, kar drugi narodi na stoječe vojne izdajejo, na ladje in brodovja po-trošujejo, kar je na zadnje eno in isto.
Kot trgovinski narod bili so tedaj Benečani tudi izvrstni vojaški narod, in kot tak — „roparji v velikem". Vsa beneška slava obstaje v njih vojaških pridobitvah in v vojaških podvzetjih ; ko so Benečani prenehah agresivni in ofensivni bivati, utonola je brž njih velikost in slava v morje. To pa se je zgodilo, ko so mogočne konkurentne vojaške države jim pote in steze pre-križevati jele.
S početka so torej Benečani morske bregove bližnjega balkanskega poluotoka podjarmovali: Dalmacijo, Albanijo, Epir, Moreo. Ko so užemočneji postali, osvojevali so si velike otoke grškega morja: Kandijo, Ehod, in ko so te imeli, stegli so roko po velikem Carigradu samem. Ko pa so vsa ta daljnja posedstva izgubili, stegnoh so roke po bližnjej Italiji in so blizu do Milana in do mej florentinske republike ropali in mesta pridobivali, kakor n. pr. Vereno, Breseio, Ancone itd.
Kot mogočniki bili so Benečani zopet od mogočnikov iskani aH pa so-vraženi, kakor so okolnosti držav nanašale, in vsled tega so se oni kmalu zapleh v visoko politiko Evrope, v kojej so tudi našli svoj pogin.
Najslavnejša doba Benetek pak je bilo njihudeleženje pri križarskih vojskah in njih ljuto bojevanje s „polumesecem".
Gotovo je malo imenitnih mest in luk v Archipelagu in joniškem morju, ki ne bi bile kedaj z beneško krvjo zaznamovane. Imenitne ste posebno dve : Carigrad in otok K an d i a. V Carigradu je beneška oblast bila dosegla svoj vrhunec, v Kandii pa je našla svoj konec, vsaj početek svojega ukončanja. Kar so Benetke zakrivile z zloporabljenjem križarskih vojen, to so popravile in poplatile v ljutih bojih s Turčinom. Smelo bi se reči: nijedna evropska država nij toliko krvi in denarja za pobojevanje Turkov žrtvovala, nego baš beneška republika. Boj s Turčinom je podelil Benetkom nevenoči venec slave. Kolikor so oni škodih samostojnemu dvi-ženju jugoslovanskih plemen v Dalmaciji in Istri, toliko slave so si oni pridobili z neprestanim pobijanjem turčinstva. V tem so oni bivali prirodni zavezniki južnega slovanstva in zato jim ono mora vselej hvalo vedeti !
Zgodovina beneške republike je torej povestnica neprestanih bojev in političnih intrik, in slike v doževej palači so illustracije tej povestnici.
(Dalje pride)
D^r* JUstnicn 0]ßfUVnl9tVn. Na koncu prvega polletja obračamo se k vsem c. gg. naroSnikom s prelepo prošnjo, naše narodnej izobraženosti in omiki namenjeno povzetje po moči podpirati. Prosimo torej najuljudneje za doplačanje zaostale in za poslanje dalnje naročnine. Cena iznaša, kakor to čelo lista kaže, za '/2 leta 2 gld. — izjemno 1 gld. 50 kr., a pošilja se na „Opravništvo „Zore" v Mariboru, Paj-kova tiskarna."
Izdajatelj in odg. urednik: Martin Jelovšek.       J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.