PREDLOG Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij • in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS št. 13/87) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na.....seji zbora združenega dela dne........sprejela ODLOK o sprejemu ureditvenega načrta za območje urejanja VE 39/1 - Hrastenice I. UVODNE DOLOCBE 1. člen S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za ureditveno območje VE 39/1 s številko projekta 3501, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem - LUZ. 2. člen Ureditveni načrt vsebuje: -;" ¦* '¦ A. Grafični del 1. Prikazi iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeroč-nega družbenega plana za obravnavano območje: - izris iz prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1986 - 1990, M 1:5000 2. Prikazi prostorskih pogojevza realizacijo pianskih odločitev: - načrt obstoječega stanja, M 1:500 • vplivi povezave in soodvisnost s sosednjimi območji - urbanistično-ureditvena situacija, M 1:2500 • funkcionalne rešitve in krajinsko oblikovanje • organizacija notranjega in javnega prometa • namembnost objektov in površin - faznost izrabe in sanacije območja, M 1:500 • oblikovane značilnosti • horizontalni gabariti objekta • etapnost izvajanja načrta - karakteristični prerez, M 1:500 3. Prometna ureditev - situacija dovozne ceste, M 1:2500 - vzdolžni profil dovozne ceste, M 1:2500/250 - situacija priključka osnovnega platoja, M 1:500 - karakteristični profil dovozne ceste, M 1:25 4. Rešitev komunalnih napeljav - načrt obstoječih in predvidenih komunalnih napeljav, M 1:500 5. Načrt parcelacije in koordinat - kopija katastrskega načrta k. o. Babna gora, M 1:2880 - načrt obodne parcelacije, M 1:2880 - obodna parcelacija s katastrskim stanjem parcel, M 1:500 6. Prostorska ureditev in ukrepi za obrambo in zaščito - obramba in zaščita, M 1:2500 B. Tekstualni del 1. Obrazložitev - prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev - varstvo in izboljšanje bivainega in naravnega okolja - rešitve infrastrukturnega omrežja - etapnost izvajanja načrta 2. Soglasje pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti 3. Ocena stroškov za izvedbo načrta 4. Besedilo odloka o prostorskem izvedbenem načrtu II. MEJE UREDITVENEGA OBMOČJA, NJEGOVA FUNKCIJA IN POGOJI ZA IZRABO 3. člen Meja območja, ki se ureja z ureditvenim načrtom, poteka: - na jugu ob cesti Ljubljana - Polhov Gradec med naseljema Hrastenice in Logom - na zahodu od ceste Ljubljana-Polhov Gradec, pod kotom 14°W - na severu v smeri vzhod-zahod - na vzhodu v neposredni bližini obstoječega kamnoloma, pod kotom 26°W Ureditveno območje se nahaja v k. o. Babna gora. Meja prične v jugovzhodnem oglišču ureditvenega območja, ki je v parceli št. 693/1 cca 7 m severozahodno od njene jugo-vzhodne meje in cca 41 m severovzhodno od njene jugozahodne meje. Od tu se meja ureditvenega območja usmeri proti jugoza-hodu, poteka v premi do loma v parceli št. 693/4, ki je cca 2 m jugozahodno od njene severovzhodne meje in cca 2 m severoza-hodno od severozahodne me|e parcele št. 772/1. V tem lomu se meja ureditvenega območja usmeri proti severovzhodnemu oglišču parcele št. 2479/3 in prečka jugovzhodni krak parcele št. 693/4. Nato poteka meja ureditvenega območja po severozahodni meji parcele št. 2479/3 do vzhodnega oglišča parcele št. 693/2. V tem oglišču se usmeri proti jugu, poteka do loma na jugovzhodni meji parcele št. 799/2, ki je cca 13,5 m jugozahodno od njenega jugovzhodnega oglišča in prečka parceli št. 2479/3 in 799/2. V lomu na jugovzhodni meji parcele št 799/2 se meja ureditvenega območja usmeri proti jugozahodu, zahodu in severozahodu ter poteka po severni meji ceste, parcela št. 2479/1 do loma na jugozahodni meji parcele št. 686/1, ki je cca 34 m severozahodno 2»,,¦....,;; a.V ,.;,_.,:. od njenega jugovzhodnega oglišča. V lomu na jugozahodni meii parcela št. 686/1 se meja ureditvenega območja usmeri proti severozahodu, poteka v parceli št. 686/1 in na njeni severoza-hodni meji, ki jo prečka cca 45 m severovzhodno od njenega jugozahodnega oglišča preide v parcelo št. 613/1 v severoza-hodni smeri in na njeni severozahodni meji, ki jo prečka cca 33 m jugozahodno od njenega severovzhodnega oglišča nadaljuje v parceli št. 619. V parceli št. 619 poteka meja ureditvenega območja v severozahodni smeri cca 64 m do loma, ki je cca 11 m jugozahodno od njene severovzhodne meje in cca 63 m severo-zahodno od njene jugovzhodne meje. V lomu v parceli št. 619 se meja ureditvenega območja usmeri proti severu, poteka v rahlo izbočeni krivulji do loma na severni meji parcele št. 612, ki je cca 64 m vzhodno od njenega severozahodnega oglišča in prečka parceli št. 619 in 612. V lomu na severni meji parcele št. 612 se meja ureditvenega območja usmeri proti severovzhodu, poteka v premi v parceli št. 611 do loma, ki je cca 7 m zahodno od njene vzhodne meje in cca 102 m severno od njenega jugovzhodnega oglišča. V lomu v parceli št. 611 se meja ureditvenega območja usmeri proti vzhodu, poteka v premi do loma v parceli št. 694/3, ki je cca 9 m jugozahodno od severozahodnega oglišča parcele št. 695 in cca 1,5 m zahodno od njene zahodne meje in prečka parcele št. 611, 694/3 in 694/4. V lomu v parceli št. 694/3 se meja ureditvenega območja usmeri proti jugovzhodu, poteka v premi do loma v parceli št. 694/2, ki je cca 22 m vzhodno od vzhodne meje parcele št. 695 in cca 58 m severovzhodno od jugovzhod-nega oglišča parcele št. 695 in prečka parcelo št. 695. V lomu v parceii št. 694/2 se meja ureditvenega območja rahlo usmeri proti zahodu, prečka jugovzhodno oglišče parcele št. 694/2 in v isti premi nadaljuje v parceli št. 694/3 še cca 53 m. Tu se ponovno lahko ukloni proti zahodu, prečka južno mejo parcele št. 694/3 cca 12 m zahodno od njenega jugovzhodnega oglišča in v isti premi nadaljuje še cca 29 m v parceli št. 694/1. Nato se meja ureditvenega območja rahlo ukloni proti vzhodu, poteka v premi v parceli št. 694/1 do loma na njeni jugovzhodni meji, ki je cca 69 m severovzhodno od njenega jugozohodnega oglišča. V tem lomu se meja ureditvenega območja ponovno rahlo usmeri proti vzhodu, poteka v premi do loma v parceli št. 693/1, ki je cca 52 m jugovzhodno od njene severozahodne meje in cca 60 m severo-vzhodno od njene jugozahodne meje in prečka parcelo št. 694/4. V lomu v parceli št. 693/1 se meja ureditvenega območja rahlo usmeri proti zahodu in poteka v premi do jugovzhodnega oglišča ureditvenega območja, ki je izhodišče opisa poteka meje uredi-tvenega območja. 4. člen Ureditveno območje sestavljata naslednji funkcionalno zaokro-ženi območji: - območje odkopavanja - območje osnovnega platoja 5. člen Območje odkopavanja se iz obstoječe konveksne oblike spre-meni in s konkavno obliko preide v naravno okolje, kar se ureja z določili obravnavanega ureditvenega načrta. Ta vsebuje funkci-onalne in krajinske rešitve predvidenih ureditev, ki so podlaga za izdelavo izvedbenih projektov. 6. člen Območje osnovnega platoja, na katerem se odvija intenzivnejši del dejavnosti je amfiteatralno oblikovan in zaprt proti cesti. Funkcionalne in oblikovalske rešitve predvidenih objektov in ureditev, ki jih vsebujejo določila obravnavanega ureditvenega načrta, so podlage za izdelavo izvedbenih projektov. III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJ EKTOVIN NAPRAV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOUENJE TOLERANCE 7. člen Horizontalna in vertikalna omejitev peskokopa: - na zahodu predstavja greben pred Hrastenicami v dolžini cca 450 m. - proti vzhodu predstavlja greben proti Petričevemu grabnu v dolžnini cca 490 m - na jugu predstavlja predvideni nasip ob cesti Ljubljana -Polhov Gradec v dolžini cca 370 m - :,1(i - na severu predstavlja logičen prehod zahodne in vzhodne omejitve na koto 525,0 m v dolžini cca 270 m - osnovna etaža leži na koti 330,o m, najvišjo točko bo doseglo odkopavanje hriba Mareška na koti 525,0 m. - tangirana površina zemljišča do varovalne ograje znaša 17 ha, 36 a in 44 m2. Površina zemljišča, potrebna za izgradnjo dostopne ceste, znaša 28 a in 23 m2. 8. člen , Generalni nagibi brežin: - proti vzhodu ne sme presegati kota 45° - proti severu je oblikovan pod kotom cca 30° - proti zahodu je oblikovan pod kotom cca 15° - nagib brežin nad terasami ne sme presegati kota 70°. 9. člen Kriteriji za krajinsko oblikovanje izhajajo iz želje po boljšem vklapljanju v okolje zaradi razmeroma velikega posega, ki je najočitnejši na reliefu. Pogledi tekom eksploatacije oz. sanacije s ceste Ljubljana-Polhov Gradec na delovišče na osnovnem pla-toju in na hribino bodo onemogočeni z umetnim 8,0 m visokim nasipom. Krajinske zasnove obsegajo ukrepe za gospodarsko in ekolo-ško vključitev degradiranega okolja v krajino, upoštevaje novo tehnologijo odkopa od zgoraj-navzdol, ki to omogoča, obenem s tehničnimi in biološkimi rešitvami. Z odvzemom hribine se bo na mestu sedanjega grebena oblikovala amfiteatralna dolina, ki bo z zaokroženimi stičnimi robovi na vzhodu in zahodu prehajala v relief. S presekom teh ravnin pod koti 15°, 30° in do 45' dosežemo dopadljiv prostor z dvema ravninama, jasama in relativno razsež-nim osnovnim platojem. 10. člen Zahtevana je tehnologija odkopavanja v terasah višine do 15.0 m od zgoraj navzdol. Postopno odkopavanje od zgoraj navzdol omogoča in zahteva sprotno rekultivacijo predhodne etaže, z nasaditvijo drevja in grmovja v raščečem stanju znaša 3.561.567 m3, kar pomeni 12 let življenjske dobe kamnoloma. IV. REŠITVE INFRASTRUKTURNEGA OMREŽJA 11. člen Prometna ureditev Kapacitete obstoječega priključka osnovnega platoja na regi-onalno cesto ne zadoščajo predvidenim prometnim obremeni-tvam v konicah, zato bo priključek potrebno rekonstruirati s posebnim pasom za zavijanje v desno in v primeru večjih obreme-nitev tudi za zavijanje v levo. Priključek zaselka Hrastenice na regionalno cesto, kjer se priključuje tudi oskrbovalna pot bo potrebno rekonstruirati oziroma locirati nekoliko bolj proti za-hodu. Dostopna cesta poteka po trasi obstoječe gozdne poti vse do kote 528,0 m. Od tu dalje poteka oskrbovalna pot po novi trasi z enotno širino cestišča 4,25 m. 12. člen Komunalna oskrba Zaradi majhnega števila zaposlenih je predvidena oskrba s pitno vodo s kontejnerji. Skupaj s toplo malico bo na delovišče vsakodnevno pripeljana pitna voda in voda za umivanje. Odpadna voda in fekalije se bodo zbirale v rezervoarju, ki se bo praznil po potrebi na za to določeno mesto. Poln rezervoar se bo nadomestil s praznim in praznil po pogodbi s VO-KA TOZD Kanalizacija. Oskrba peskokopa z eiektrično energijo bo iz lastne transformatorske postaje. Priklop nove TP Peskokop Hrastenice bo izveden iz obstoječega daljnovoda 20 KV Kozarje-Polhov Gradec. Priključni vod bo izveden z lesenimi oporišči in tokovod-niki Al. Nova TP bo na železnem predalčnem jamboru do 250 KVA. Zatelefonsko povezavo peskokopa sedaj niso realne možnosti. Za priključek je potrebna razširitev kapacitet ATC Polhov Gradec. 13. člen Površinske, meteorne vode se bodo kontrolirano odvajale po sistemu teras do osnovnega platoja in od osnovnega platoja dalje preko primarnega usedalnika do Gradaščice. V. ETAPNOST IZVAJANJA NAČRTA 14. člen Faznost izrabe je predvidena kot vzpostavitev kontrolnih etaž, ki zavezujejo investitorja za neoporečnost tehnologije odkopava-nja in rekultivacije, kot pogoj za odprtje naslednjih etaž. Dovolje-nje za odprtje naslednje faze odkopavanja izda komisija sestav-Ijena iz predstavnikov Sob Ljubljana Vič-Rudnik, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo, izdelovalca izvedbenega rudar-skega projekta, Krajevne skupnosti Polhov Gradec, Območne vodne skupnosti Ljubljanica Sava in ZIL TOZD Urbanizem - LUZ, ki jih je dolžan obvestiti investitor ob zaključku del na kontrolni etaži. 1. faza Odkop materiala od kote 525,0 do kontrolne etaže na koti 495,0 2. faza Odkop materiala od kot 495,0 do kontrolne etaže na koti 470,0 3.faza odkop materiala od kote 470,0 do kontrolne etaže na koti 440.0. 4. faza: odkop materiala od kote 440.0 do kontrolne etaže na koti 400.0. 5. faza: odkop materiala od kote 400.00 do kontrolne etaže na koti 365.0. 6. faza: odkop materiala od kote 365.0 do kontrolne etaže na koti 330.0. VI. OBVEZNOSTIINVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRIIZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA * 15. člen Pred predvidenim odkopavanjem materiala v 1. fazi je potrebno dograditi ureditve, ki segajo izven ureditvenega območja VE 39/1: - rekonstruirati in dograditi dovozno cesto s priključkom na cesto Ljubljana-Polhov Gradec - rekonstruirati priključek osnovnega platoja na cesto Ljub-Ijana-Polhov Gradec - v primeru onenaženja ali zmanjšanja kapacitet lokalnega zajetja pitne vode - Hrastenica zaradi dejavnosti kamnoloma, je investitor obvezen zagotoviti nov vodni vir z izdelavo vodnjaka ali s priključitvijo na vodovodov Dobrova - razlet kamenja pri miniranju ne sme ogrožati zaselka Hrasle-nice, prometa na cesti Ljubljana-Polhov Gradec in daljnovoda - investitor mora pred pričetkom de! naročiti meritve hrupa in prahu ter po potrebi predvideti ukrepe za varstvo pred temi emisijami. - transport materiala z etaž na osnovni plato mora potekati po zaprti drči - investitor je dolžan KS Polhov Gradec plačevati nadomestilo za izkoriščane mineralne surovine - investitor mora zgraditi umetni 8 m visok nasip, ki ga je potrebno ozeleniti ob cesti v Polhov gradec VII. KONČNE DOLOČBE 16. člen Ureditveni načrt za ureditveno območje VE 39/1 je na vpogled delovnim Ijudem in občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Vič Rudnik pristoj-nem za urbanizem, Geodetski upravi SML, ZIL - TOZD Urbani-zem -- LUZ.ZIL - TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana, Urbanistični inspekciji MUIS in Krajevni skupnosti Polhov Gradec. 17. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inspekcijska pri Mestni upravi za inspekcijske službe Skupščine mesta Ljubljanane in Republiški rudarski inšpektorat SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. Ljubljana, dne ; , ,. ..¦¦;,....... . .o r ':'¦ .2 »* e!f-.-- ~t; <=•¦. Predsednik -. 'i."->io"iqv9-; i" '' ¦¦'¦. '¦¦ '¦¦¦¦ ' ¦"'" Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 29 OBRAZLOZITEV Osnutek ureditvenega načrta za območje urejanja VE 39/1 je izdelai ZIL-TOZD Urbanizem LUZ v letu 1986. Idejni rudarski projekt odkopavanja dolomita v nahajališču Hrastenica je izdelal IBT Projektivni biro Ljubljana. Idejni projekt rekultivacije presko-kopa je izdelal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti. Za območje urejanja VE 39/1 je predvidena izdelava ureditve-nega načrta, s katerim se ureja izraba, oziroma sanacija in vse-buje: - funkcinalne rešitve in krajinsko oblikovanje - organizacija notranjega in javnega prometa - namembnost objektov in površin - oblikovanje značilnosti - horizontalni in vertikalni gabariti objekta - etapnost izvajanja načrta - obstoječe in predvidene komunalne napeljave - predparcelacijski načrt - ukrepe obrambe in zaščite Osnutek ureditvenega načrta je pripravljen v skladu s srednje-ročnim in dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane in pro-grama investitorja INGRAD - TOZD Prevozi. PRIDOBLJENA SO SOGLASJA PRISTOJNIH ORGANOV IN ORGANIZACIJ i 1. DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Kanalizacija > 2. DO Vodovod-Kanalizacija, TOZD Vodovod 3. SIS za gozdarstvo 4. Elektro Ljubljana, enota mesto 5. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Javna razsvetljava 6. Komunalno podjetje, TOZD Rast 7. Komunalno podjetje, TOZD Javna higiena 8. Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze 9. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine 10. MUIS Sanitarna inspekcija, Ljubljana 11. Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava 12. Mestni sekretariat za notranje zadeve, Požarni inšpektorat 13. Mestni sekretariat za Ijudsko obrambo 14. Cestno podjetje Ljubljana - Hidrogeološka ocena (sledi točki 3.4.4) - Zavod za varstvo pri delu (sledi točki 3.4.4) - Zavod za zdravstveno varstvo (sledi točki 3.4.4) SODELUJOČE DELOVNE ORGANIZACUE - IBT Projektivni biroji Ljubljana Idejni projekt odkopavanja dolomita v nahajališču Hrastenice in Idejni projekt dovozne ceste - Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti Rekultivacija peskokopa Hrastenice - Geološki zavod Ljubljana Elaborat o izračunu zalog gradbenega kamna na območju Hra-stenice in Hidrološko mnenje o delovanju kamnoloma Hrastenice na zajetje pitne vode - Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu Vpliv peskokopa Hraslenice na hrup in zaprašenost v okolju - Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo Mne-nje o nahajafišču Hrastenice - Pogoji in soglasja pristojnih organov in organizacij PRIPOMBE IN ODGOVORI NA JAVNO RAZGRNITEV OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA ZA UREDITVENO OBMOČJE VE 39/1 — PESKOKOP HRASTENICE (urbanistično-arhitektonski del od-govorov) V času javne razgrnitve. ki je bila v prostorih KS Polhov Gradec in SOB Ljubljana Vič-Rudnik, ki je trajala od 2. 3. do 7.4.1987, so bile na gradivo podane naslednje pripombe: ~" KNJIGA PRIPOMB SOB UUBLJANA VIČ-RUDNIK > ¦'¦¦• -'¦- 1. RD OOLOMITI bodo podali pripombe s svojimi stališči, posebno še, če bodo imeli naravovarstvene pripombe-.iKT" Pripombe niso bile podane bs ~ r.. 30 •., ,. s^is-.sr,-. . .. ¦¦ : , -=iu»-S.t 2. TOV. BIZJAK BARBARA Vprašanje v zvezi s pranjem kamionov in zahteve po lovilcu olj. ODGOVOR; V projektu je predviden lovilec olj. Meteorna voda se bo odvajala v Gradaščico preko vsadalnika pod cesto. KNJIGA PRIPOMB KS POLHOV GRADEC 1. PREDSEDNIK SVETA KS ČRNI VRH TOV. SETNIKAR JOŽE PRIPOMBE na čuvanje krajine Polhograjskih dolomitov, pove- čanje tovornega prometa v zvezi z razširitvijo peskokopa, pro-metna varnost. ODGOVOR: Širitev peskokopa je pogojena s sanacijo in rekulti-vacijo peskokopa. Sanacija ni možna, ne da bi presegli obstoječi obseg pesko-kopa. Druge dejavnosti niso predvidene. Prometne obremenitve ne bodo bistveno povečane. Predvidena je rekonstrukcija prik-Ijučka osnovnega platoja v smislu povečane prometne varnosti. 2. PRIPOMBE IN ODGOVORI VAŠKE SKUPNOSTI LOG — HRASTENICE — BELO NA: 1.OSKRBOZVODO: Hidrogeološka ekspertiza, ki jo je izdelal Geološki zavod Ljub-Ijana ugotavlja, da miniranje v kamnolomu Hrastenice ne bo in ne vpiva na zajetje Hrastenice. V primeru onesnaževanja zajetja pitne vode zaradi izlitja naft-nih derivatov vozil kamnoloma, gozdnega gospodarstva ali trak-torjev, motomih žag in drugih možnih posegov, je povzročitelj dolžan zagotoviti novega in sicer ali z izdelavo vodnjaka ali s priključitvijo na vodovod Dobrova, kar je sestavni del Odloka o sprejetju obravnavanega ureditvenega načrta. II. PRAH IN HRUP Na podlagi Strokovne ocene, ki jo je izdelal Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu je v zaključku ugotovljeno, da: »Z upošteva-njem in izvajanjem ukrepov ni pričakovati, da bi bilo onesnaževa-nje okolja s prahom večje od dopustnega.« S tem ukrepi ni pričakovati, da ne bi bili izpolnjeni pogoji predpisov o varstvu pred hrupom, v najbližjih sosednjih naseljih Log in Hrastenice.« III. POŠKODBE NA ZGRADBAH Rezultati meritev tresljajev ob miniranju so pokazali, da so sunki močnejši zaradi prometa po cesti Ljubljana Polhov Gradec, kot pa neposredno pri miniranju. Verjetno je, da Geološki Zavod Ljubljana opravlja minerska dela v skladu z zakonom. Odlok o sprejetju obravnavanega ureditvenega načrta zavezuje investi-torja, da ob razletu kamenja pri miniranju povrne eventuelno povzročeno škodo. Do 25. 5. 1987 še investitor nikoli ni prejel zahtevka za odškodnino. IV. PROMET Predvidena je razširitev priključka osnovnega platoja za des-nega zavijalca Na predlagano prometno ureditev sta pridobljeni soglasji Komiteja za promet in zveze pri SML Ljubljana in upravljalca ceste, Cestnega podjetja Ljubljana. Predlagamo, da se rekonstrukcija ceste Ljubljana Polhov Gra-dec vključi v planske dokumente. V. KRAJINSKI PARK Ureditveno območje VE 39/1 — peskokop Hrastenice je opre-deljeno s sprejetim dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ljubljane Območje odkopavanja se iz obstoječe konveksne oblike spre-meni in s konkavno obliko preide v naravno okolje, kar se ureja z določili obravnavanega ureditvenega načrta, ki vsebujejo funkci-onalne in krajinske rešitve predvidenih ureditev Kriteriji za krajinsko oblikovnaje izhajajo iz želje po omejitvi vizualne emisije zaradi razmeroma velikega posega na okolje, ki bo najočitnejši na reliefu. Pogledi tekom eksploatacije s ceste Ljubljana — Polhov Gradec na delovišče na osnovnem platoju in na hribino bodo onemogočeni z umetnim 8,0 m visokim nasipom. Krajinske zasnove obsegajo ukrepe za gospodarsko in ekolo-ško vključitev degradiranega okolja v krajino, upoštevaje novo tehnologijo odkopa od zgoraj navzdol, ki omogoča sprotno rekultivacijo, zasaditev pogozditev z avtohtonim drevjem po kon-čanju del na posamezni etaži. Z odvzemom hribine se bo na mestu sedanjega grebena oblikovala amfiteatralna dolina, ki bo z zaokroženimi stičnimi robovi na vzhodu in zahodu prehajala v relief. S presekom treh ravnin pod koti 15, 30 in do 45 dosežemo dopadljiv prostor z dvema ravninama, jasarna in relativno razse-ženim osnovnim platojem. Pridobljeno je strokovno mnenje Ljubljanskega regionlnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, iz katerega sledi: »Osnutek UN Hrastenica obravnavana predvsem vizual-nega vpliva, ki je najočitnejši na reliefu. Zato s stališča varstva naravne in kulturne dediščine ta vidik v osnutku UN ni sporen ... Predlagana razširitev kamnoloma je dejansko ekonomsko-teh-nično upravičen način sanacije obstoječega stanja. VI. GOSPODARSKA ŠKODA Območje predvideno za eksploatacijo prekriva gozd in pone-kod travniki. Vsekakor je škoda posekati gozd. Vendar, če obravnavani kamnolom ne bo mogel oskrbovati širše družoene skupnosti s potrebnim gradbenim materialom, bo prišlo do nenačrtovanega odkopavanja tudi v Hrastenicah in drugod, kar bo pov/ročilo veliko večjo škodo. Če v Hrastenicah ne bo izvedena predlagana ureditev, se lahko pričakuje, da se bo brežina sama krušila do naravnega kota stabilnosti, kar bi zopet uničilo določen del. V projektu ni predvidena razlastitev 17 ha 64 a, in 67 m2 zemljišča, pač pa je to površina ureditvenega območja, od kate-rega je približno 1/2 že izrabljena. Ocenjuje se, da bo pri odkruši-tvi zemljine do naravnega kota stabilnosti prizadete še 3-4 ha površine, tako da ostane za izračun relativne gospodarske škode na površini 4-5 ha gozda in travnikov od 4-7 kategorije. Seveda ne smemo pozabiti, da je predvidena rekultivacija ozi-roma pogozditev in s tem povrnitev relativne gospodarske škode na celotni površini ureditvenega območja. VII. UGOTOVITVE GLEDE NEJASNOSTIIN NETOČNOSTI V URE-DITVENEM NAČRTU (Odgovori so podani po vrstnem redu iz knjige pripomb): Predvidena je razširitev priključka osnovnega platoja za des-nega zavijalca. Na predlagano prometno ureditev so pridobljeni pogoji in soglasje Komiteja za promet in zveze pri SML Ljubljana in upravljalca ceste, Cestnega podjetja Ljubljana. Širina ceste Ljubljana—Polhov Gradec je v posameznih prečnih profilih pro-blematčna, kar pa upravljalec kamnoloma ne more odpraviti v celotni trasi do Ljubljane. Omeni se le lahko, da bo verjetno potrebno predvideti vsaj dodatna sredstva za vzdrževanje ceste, če že ne čim preje zagotoviti sredstva za rekonstrukcijo regi-onalne ceste Ljubljana-Polhov gradec. Na pogoje za izdelavo UN za peskokop Hrastenice je pridob-Ijeno tudi soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kultume dediščine. Izgradnja industrijskega objekta ni predvidena. Na pogoje sanitarnega inšpektorata Ljubljana je pridobljeno tudi soglasje, ki bazira na izdelanih ekoioških presojah, na osnovi običajnih metodologij. Pridobljeno je soglasje Cestnega podjetja Ljubljana. Odgovor je podan v predhodnih točkah. Ureditveno območje VE 39/1 - peskokop Hrastenice je oprede-Ijeno s sprejetim dolgoročnim in srednjeročnim družbenim pla-nom občine Ljubljana Vič Rudnik in mesta Ljubljana. Gre za vodne dotoke in ne tokove vode, ki so konstanta v prostoru, kar je v podrobnem razvidno \z Hidrogeološkega mnenja. Upoštevan je povprečen delovni čas za dejavnost, ki je sezon-skega značaja. Strokovna ocena Zavoda za varstvo pri delu SRS je v zaključkih nedvoumna. Do prve hiše je oddaljenost priključka osnovnega platoja 220 m (hrup je vsekakor večji s ceste Ljubljana-Polhov Gradec, kot s priključka). Oelovišče (pokrita drča) je od prve hiše oddaljeno od max. 550 m do min. v končni fazi 170 m. Jedro vasi je oddaljeno od priključka cca 500 m. V ostalem je odgovor podan v predhodnih točkah. V letu 1986 je bilo povprečno število tovornjakov v 8 urah ob upoštevanju 260 delovnih dni na leto, 24 tovomjakov \z kamno-loma in prav toliko v kamnolom (podatek za izračun je število dobavnic v letu 86, kar pomeni na 28,8 minut tovornjak v in iz kamnoloma. Taka intenziteta prometa pa je daleč pod postavko, ki jo je pri dimenzioniranju prometnih površin potrebno ali mogoče upoštevati. Predvidena je razširitev priključka osnov-nega platoja za desnega zavijalca, vendar ne zaradi intenzitete obstoječega in predvidenega prometa, ampak zaradi varnosti odvijanja cestnega prometa (priključek na relatvno nepregled-nem ovinku). Predvidena je izdelava 8.0 m visokega nasipa z zasaditvijo dreves ob cesti Ljubljana-Polhov Gradec, kar bo onemogočalo poglede s ceste. Predvidena je sprotna rekultivacija. kar bo zmanjševalo vizuelni vpliv tudi z okoliških hribov do postopne neopaznosti predhodnega posega v relief. Oskrbovalna pot v trasi obstoječe gozdne poti pomeni začasen dostop na delovišče za zaposlene in občasno dostavo material-nih sredstev. Predvidena je ena do dve vožnji na dan s kombijem ali manjšim tovornim vozilom. Zato rekonstrukcija priključka oskrbovalne poti na cesto Ljubljana-Polhov Gradec popolnoma zadošča predvidenim prometnim obremenitvam in hkrati izbolj-šuje obstoječe stanje. Nov vodni vir zagotovi investitor s priključitvijo na obstoječi vodovod Dobrova ali z izdelavo vodnjaka. Če se izkaže, da so povzročila onesnaženje obstoječega zajetja ravno vozila investi-torja, poleg ostalih uporabnikov oskrbovalne poti. Miniranje ne vpliva na kakovost vode. V predhodnih točkah so podani podrobni odgovori na UGO-VORE, ki so jih podali: tov. Stergar Jože, Ivan Kogovšek, Rus Janez, Ruš Marija, Trobec Andrej, Češnovar Ivan; V predhodnih točkah so podani podrobni odgovori na Stališče KS Dobrova, Mnenje Komisije za prometno varnost v KS Polhov Gradec in Lovski družini Dobrova. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 64. seji dne 26. 8. 1987 obravnaval predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VP 112 - Rudnik in sklenil, da ga posreduje delegatom zborov skupščine občine v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET