Štev. 133 TRST, sobota 14. maja I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA t* -ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S et. mm, «*:rnrtnice, zahvale, poslanic«, oglasi denarnih zavodov p* st. v:m Za ogla5e v tekstu lista do 5 vrst 2G K, vsaka medalj n a t rt ta K 2. Mali oglasi po 4 sto t. beseda, naj-«r-3joj pa 40 stet. Oglas® sprejema Inseratni oddelek uprave , ;jdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". -— Plačljivo In otožljivo « Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost" r Primorsko, i• *•£/ za oelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■areialaa aa naieljak« IzAanJ* „KBISOBTI" stan*: » Ml* Uto Kraa S-20, za. pol Uto Kron i eO. ▼si dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vaaa pisma m ne sprejemajo in rokopisi «e ne vrafiajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: utlot Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj im odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom t Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 18. FoItno-hranllnKni račun IL 841 652. TELEFON SL 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 13. Začetkom današnje seje je izjavil posl. Sylvester, da je posl. Breiter predsednika dr. Pattaia v nekem pismu radi ■ekega dogodka v parlamentu razžalil in on misli, da je gotov odobrenja cele zbornice, ako izjavi, da je tako postopanje zbornice ■cvredno in je radi tega opravičen izraz £raje in ogorčenja. (Živahne odobravanje). Posl. Tresič je predlagaj, naj se otvori debato o odgovoru, ki ga je dal v zadnji seji domobranski minister glede stotnika Pisačiča, v katerem vidi ugroženje prava interpelacije poslancev, in predlaga otvoritev debate v prihodnji seji. Predlog je bil odklonjen. Nato se je prešlo na nadaljevanje prvega čitanja reforme poslovnika. V nadaljevanju prvega čitanja o reformi poslovnika je povdarjal posl. Bieiohlavvek nujno potrebo reforme poslovnika. Posl. Breiter y povdarjal potrebo, da se napravi zakon c inkompatibiliteti ter je razpravljal o tej priliki o aferi Wetzler, ©bdolževal ga je, da postopa v svojem rrgovskem poslovanju nepravilno. Trdil je, da je Glombinski preskrbel VVetzlerju sedež v gosposki zbornici in zato dobil razne protikoncesije. Posl. Glombinski je izjavil, da je prišel Breiterjev zaupnik po njegovem (Breiterjevem) govoru v družbi dveh drugih gospodov k Wetzlerju, kateremu je zatrjeval, da more le lopov in nesramen tepec ali bedak trditi oko, kar trdi posl. Breiter v svojem »redlogu. Govornik je opisoval podrobno korake, ki sta jih storila on in predsednik poljskega kluba v korist gališke živinoreje ter izjavil, da ni storil niti koraka v korist VVetzlerju, a« bi se ga poklicalo v gosposko zbornico. Posl Udral je kritikoval držanje predsednika v aferi Breiter ter je očital vladi, «a gre njen sistem za tem, da se obdrži »emško hegenomijo. Povdarjal je, da onemogočajo Nemci delovanje češkega deželnega zbora, kličejo Nemčijo na pomoč, a nočejo ničesar čuti o enakopravnosti narodov. V svojem dejanskem popravku je bivši minister P a c a k očital češkim radikalcem demagogijo ter je obžaloval, da češki radi-kalci pobijajo ostale Čc-he — Izjavil je: Češki agrarci se ne boje sedeti skupaj z Nemci. Posl. C h o c je izjavii, da nikakor ■e zaupa narodnostnemu odseku. Nemci naj pridejo s svojimi predlogi v češki deželni zbor. Nato je bila vladna predloga glede definitivne reforme poslovnika odkazana odseku za poslovnik. Prihodja seja dne 18. i. m. Volitev dunajskih podžupanov. DUNAJ 5. Občinski svet je izvolil Por-zerja prvim, Hierhammerja drugim in Hossa tretjim podžupanom ter je dovolil 50.000 K za avstrijsko letalno tekmo. Afera Breiter - dr. Pattai. DUNAJ 13. Danes so se sestali zastopniki poslanca Breiterja in dr. Pattajevega sekundanta dr. Stolzla. Sklenili so, da se predloži vprašanje o Breilerjevi satisfak- PODLISTEK. cijski sposobnosti posebnemu častnemu sodu. Hrvatski sabor. ZAGREB 13. Med vlogami se nahajajo štiri interpelacije, ^od katerih se nanašati dve na potovanje cesarja v Bosno. Posl. Supilo je vložil interpelacijo, v kateri vprašuje vlado, da-li je ban napravil korake, da se udeleži tudi on cesarjevega obiska v Bosni in Hercegovini ter s tem potrdi pravico hrvatskega naroda na ti deželi. V nasprotnem slučaju vprašuje, kako more ban opravičiti, da je zanemaril nekaj, zbog česar ga more postaviti sabor pod obtožbo. Volilne demonstracije na Francozkem ALAIS 13. Ker je volilna komisija na mesto enega združenega socijalista, o katerem se zdelo pred skrutinijem, da je izvoljen, proglasila enega neodvisnega socijalista za izvoljenega, je prišlo včeraj pred prefekturo do demonstracij, pri čemur so bila razbita vsa stekla. — En rudar je bil ranjen z bodalom. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 13. Listi javljajo, da se podasta vojni minister in Korovski vali v Prizren. To potovanje je v zvezi z ustajo v v Albaniji, kjer se Turkom nikakor ne godi tako dobro, kakor bi hoteli oni dokazati. Potres. PULA 13. Potres, ki so ga čutili v sredo na Nižjeavstrijskem, je bil zabilježen tudi od aparatov tukajšnega observatorija. Nevihta v Pragi. — Utrgal se je oblak. PRAGA 13. Med 12 in 1 uro popol. se je spustila med Prago in okolico težka nevihta s točo. Vdarila je večkrat strela. Utrgal se je oblak in padlo je toliko dežja, da je voda udrla iz kanalov in preplavila več cest. Tudi v več pritličnih stanovanj je udrla voda, tako, da so se morale stranke izseliti. Do enih sta ponehala dež in nevihta. PRAGA 13. Med današnjo nevihto je je otrela udarila pri stolpu za smodnik v vrhno žico električne železnice, pri čemer je pričela žica goreti, kar je provzro-čilo med pasažirji veliko paniko. Neka dama se je onesvestila in so jo morali nesti iz voza. Na Vaclavskem trgu je bila razdejana transformacijska naprava, vsled česar je tiskarna „Narodnih Listov" ostala brez električne sile. V hotelu Central je bila poplavljena glavna dvorana. V cerkev sv. Henrika so udrle vode do glavnega oltarja. V kleti neke restavracije bi kletar in njegov pomočnik kmalu utonila, vendar se je posrečilo rešiti oba. Kolodvor v Bubneču je popolnoma pod vodo. Viharji ob francozkem obrežju. PARIZ 13. Od morskega obrežja prihajajo poročila o velikih viharjih. Več čolnov je vrglo na obrežju. Nekaj mornarjev je utonilo. Krečansko vprašanje. SOLUN 13. Na današnjem protestnem shodu v Resniji, katerega so se udeležile vse vasi monastirskega vilajeta, se je skle nilo naznaniti velikemu vezilju in zbornici, da zgrabi, če ne dobi tekom štirih dni povolj-nega odgovora v krečanskem vprašanju, vse Jurkica Agićdva. Povest. Hrratski spisal Ks. Sandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel Popoludne šele je zamogia Jurkica se-znaaiti se z deco ter pričeti s poukom, •ospela je točno ob dveh, da-si je dež lil kakor iz škafa. Stopivši v dvorano udaril jej v obraz težek in neprijeten vzduh, nasičen sopare od vlažne obleke in onega posebnega otroškega vonja. Neprijetno jo je dirnilo, a kmalu jej je prešlo ter se je udobrovoljila. Ta vzduh, kakor da bi jej vzbujal spomine izza lastnega detinstva in nežno jej je bilo pri srcu. Ona predstava o sami sebi kakor strogem, znamenitem bitju, izginila je popolnoma. Stoječa sredi sobe je pokazala strokom razpelo na zidu, pozvala jih, da vstanejo ter sklenejo roke, in naj, vprti s pogledom na dragega gospoda Boga, pomolijo skupno ž njo. In ona je začela: „V imenu Očeta, Sina in Sv. Duha..." Glas jej je drhtel, proti grlu se jej je dvigal iz notranjosti neki val in srce jej je silno bilo; otroci so se slabotno oglašali, a ona ni šla za tem ; misel na Boga in na svojo molitev, na imenitnost trenotka lastnega življenja jo je obvladala popolnoma. Po nagovoru, kakor ga jej je Stepanovič posebno priporočal, ki ga pa deca ni umela, je začela z nazornim poukom, imenovaje jim vse predmete, ki jih obdajajo. Razlagala jim je njihovo vporabo in v zvezi s tem velikost posamičnih. (Za hip se je zopet občutila znamenito bitje.) Otroci so njena vprašanja komaj odgovarjali, divje so se plašili pred njo, — jeden njih je nagubil lica ter se spustil v jok, ko se mu je približala Jurkica. Za trenotek je postala nestrpna in celo sitna. Bolelo jo je, da so otroci taki. A v tem je postalo v sobi skoraj mračno, dež je padal silno. Skoraj da ni zajokala. Čez nekoliko časa pa je vendar prisijal na zaprašene in po dežju okapane šipe svitel solnčni žarek. Jurkica je poh tela k bližnjemu oknu in opazila del vedrega neba med raztrganimi oblaki, katerih robovi so se svetili sijajno modro, a izpod njih so se izlivali beli solnčni žarki. | Dvorana je sedaj izgledala prijazneje. Solnčni traki so igrajoče poskakovali otročičem po plavih glavicah in te ljubke, drage, nedolžne glavice so izgledale kakor one angeljev iz sikstinske kapele. V teh solnčnih trakih se je zibalo po zraku od okna pa do poda na milijone prašnih atomov, ki so ▼ tem zibanju sličili dolgim in širokim zagrinjalora. Otročiči so se branili te luči, zakrivaje si albansko moško prebivalstvo za orožje in bo marširalo proti meji, ne da bi čakalo dovoljenja vlade ter da se samo zavzame za spoštovanje pravic Turčije na Kreti. GRŠKA. ATENE 13. Položaj vlade je omajen. Mlaji častniki se sestajajo v shodu. Govori se, da se hoče reaktivirati vojaško ligo, uvesti diktaturo in pripraviti sklicanje kon-stitujoče zbornice. V pokrajinah, izlasti v Tesaliji, so bile demonstracije. Povsod vlada baje razburjenje, ki je proročujejo sedanji dogodki na Kreti. Koreja japonska pokrajina. BEROLIN 13. Iz Petrograda brzojav-ljajo: Potrjuje se, da bo Japonska v kratkem oficijelno anektirala Korejo. Besedilo novih trgovinskih pogodb Japonske z drugimi vlastmi, ki bodo sklenjene 1. julija, bo vsebovalo frazo: Japonska s pokrajino Korejo. Ruski minister za unanje stvari je vsprejel to spremembo stvari mirno, ker hoče vzdržati prijateljske odnošaje z Japonsko, izlasti vsled amerikanskega načrta, da se nevtralizira Mandžurija in vsled agresivnega postopanja Kitajske v paruplovnem vprašanju. _ Praga 13. Med današnjo nevihto je na neki poljski stezi strela zadela in ubila 35-letnega inženirja Adalberta Černy. Govor drž. poslanca dr. 0. RyMr na razpravi o reformi poslovnika v seji zbornice poslancev dne 10. maja 1910. Jednakopravnost zahtevamo! Posebno čudno zveni ta trditev (da namreč Slovenci stavljajo pretirane zahteve) od strani Nemcev, ki niso bili le v mino-losti protežirani v vsakem pogledu, ki se marveč tudi v najnovejem času — čim so le izrazili kako malo željico — že smejo nadejati takošnje izpolnitve. Česa zahtevamo mi Slovani? Mi zahtevamo jednakopravnost v uradu, mi zahtevamo, da se tudi z našimi soplemenjaki na različnih oblastih občuje v njihovem materinem jeziku — to je zahteva, ki je povsem, sama ob sebi umevna in s katero se v Švici tudi res poslopa kako je samo ob sebi umevno — mi bi bili zadovoljni, ako bi tudi v Avstriji tako postopali z nami kakor se s Švicarji v njihovi domovini. (Odobravanje) ; — dalje zahtevamo, naj naša mladina dobiva pouk v materinem jeziku. (Pohvala). To je ravno tisti objekt boja, ki provzroča v Avstriji pravzaprav največe spore ; kajti, čim mi zahtevamo kako šolo, so Nemci — a na jugu, žal, tudi Italijani — hitro po koncu od vseh strani proti temu in se branijo z vsemi sredstvi, z rokami in nogami, proti tej zahtevi. Nemcem seveda ne treba, da bi v svojih dednih deželah zahtevali šol, kajti preskrbljeni so s šolami v preobilju. Ali Nemci začenjajo dan danes zahtevati šol tudi tam, kjer prav za prav niti ni nastanjenih Nemcev ali nemških otrok; danes zahtevajo šol že na jugu, kjer sploh ni nobenega stalno nastanjenega nemškega prebivalstva, kjer je k večemu oficirjev in uradnikov, ki po večem delu zopet niso nemške narodnosti, ki jih pa zistem vladajoči v Avstriji, označa za Nemce in jih naravnost sili, da pošiljajo svoje otroke v nemške šole. Kjer je najti le par tacih vladnih Nemcev — tako bi jih jaz imenoval (Odobravanje) — in kjer se je kateri bodi njihovih predstojnikov oglasil za nemško ljudsko Šolo, hitro je vlada tu in jim dovoljuje šole celo tam, kjer — kakor n. pr. v Primorju, v Trstu — domače slovansko prebivalstvo vzlic svojemu velikemu številu, vzlic vsem prošnjam in pritožbam ne more priti niti do ene ljudske šole. Prav v zadnjem času je bilo na jugu v čisto slovanskih krajih, kjer je le par priseljenih Nemcev in takih, — kakor sem jih prej imenoval oči se svojimi malimi ročicami, pri tem se ljubko smejali ter od strani opazovali svojo učiteljico. Jurkica je bila vsa srečna in blažena. Če tudi se je solnce kmalu zopet skrilo, vendar je občutila pri srcu neko svežost. V tem radostnem dušnem razpoloženju je spustila nadaljno razlago o klopeh, tabli in drugih rečeh v sobi, sela v prvo klop k najmanjši in najbolj razstrgani deklici ter jo jela izpraševati po očetu, po materi in tako dalje. Dete jo je početkom plašno gledalo, a ko je je Jurkica pogladila, zganilo se je in povedalo vse slabotnim na pol tihim glasom. Tako je po vrsti šla od klopi do klopi. Naposled je spravila vseh devet-desetero povsem blizu okolu sebe ter jim začeia pripovedovati kratke pravljice, nekaj ljudskih, nekaj Andersenovih. Otroci so jo poslušali pazljivo. V jednem hipu si je osvojila ta mehka srčeca. Videča te radovedne obrazke, mikavno razdražene, one široko odprte joči, uprte v njena usta, oni pritajeni dih devetdeseterih pljuč — zopet želja po-jedinega otroka, da bi jej bil čim bližje, videča v teh odkritosrčnih obrazih ono radost posamičnega otroka, da se vsaj dotakne njenega krila, — ah, Jurkica je bila navdušena, bila je srečna in najrajši bi se spustila na kolena, da se zahvali dobremu Bogu za ta krasen dan. — Vendar je proti koncu dobila povoda, da je bila užaljena. Najprvo je morala razsoditi spor med malo Mileno, — vladinih Nemcev, ustanovljenih nemških šol, in sicer — kar je najznačilneje — ne morda na račun naučnega, marveč, gospoda moja, na račun železniškega ministerstva. (Veselost). Železniško ministerstvo nastopa torej pri nas tudi kakor germanizatorično ministerstvo. Gospoda moja! Takoj moram izjaviti, da nimam absolutno nič proti temu, ako se za nemške otroke snujejo nemške šole. Gotovo ne! Ali gospoda moja, ako se Nemcem daja šol tam, kjer je prebivalstvo čisto slovansko, a to čisto slovansko prebivalstvo nima nikake šole: potem je to najveća krivica, ki si jo sploh moremo misliti. (Pohvala). Če torej, gospoda moja, ustvarimo nov poslovnik — in to je vendar glavni namen te reforme poslovnika, da se onemogoči lahkomišljeno obstrukcijo, potem se moramo — in to je naglašal že tudi tovariš dr. Kramar — lotiti, da odstranimo vzroke, ki vodijo do obstrukcije. Do tega se ni došlo do danes. Obstruk-cija je, gospoda moja, nekaj, česar jaz za svojo vsebo ne bi označal za absolutno ne dopustno. Ne morem storiti tega, ker sem svoječasno v deželnem zboru tržaškem sam tiral obstrukcijo, in sicer obstrukcijo, ki bi ugajala celo gospodom radikalcem iz Češke. Kajti mi smo tam — kar odkrito bodi povedano — motili razpravo s trobentami, ladijskimi sirenami itd. Obstrukcije same na sebi bi jaz torej ne proglašal za nedopustno. Nasprotno: priznati moram brez dru-zega, da je obstrukcija nekaj dopustnega, ako gre za brambo napadanih pravic kakega naroda, za preprečenje očividne krivice. Izjavljam tudi nadalje, da bi se — če bi zopet prišli v tako situvacijo, v kakoršnji smo se nahajali tedaj v tržaškem deželnem zboru, ko so hoteli z volilno reformo slovensko prebivalstvo jednostavno vreči iz deželnega zbora — jaz ne obstavljal in bi takoj posegel zopet po obstrukciji, ki bi jo izvajal tudi z najostrejšimi sredstvi. Nisem torej principijelen nasprotnik obstrukcije, pač pa smatram obstrukcijo za nedopustno tedaj, ko gre za manje važne interese. Po- hčerko gospoda sodnika, in malo Mandico, kmečkim otrokom. Milena je bila udarila Mandico, ker jej je slednja stopila se svojimi blatnimi opankami na njene fine čevljičke; opsovala jo je, ker se je prerivala pred njo, ki jej je oče sodnik. Jurkica je strogo poučila Mileno, kako krivo je ravnala. Deklica je milo zajokala in v znak kesanja je podarila Mandici iz lastnega nagiba kola iz svoje torbice. Jurkica jo je poljubila in otroče je takoj bilo vse srečno. A komaj se je mali svet nekam pomiril, evo nove neprilike. Mandica se je namreč se svojim kolačkom vtihotapila v kot in ga jedla tam s pravo naslado. Malo cigansko otroče, Marica, jo je gledala. Lepo otroče je do cela uprlo svoje velike temne oči v rumeno testenino in kakor okamenjeno spremljalo vsako kretnjo Mandičine roke. Mandico je to zijanje srdilo. Podila je Marico od sebe, a ciganče, kakor očarano, ni se niti ganilo. Nazadnje, lačna sirotica, ni mogla drugače, nego da je poprosila za košček in takoj stegnila roko proti kolačku. Mandica se je vstrašila za svoj kolač; ni zastonj čula, da so cigani tatovi, — in v tem strahu je popahnila Marico daleč od sebe, a revno, slabotno dete je zdrsnilo ter se udarilo ob vogel klopi. Nastal je silen jok. Tako Marica kakor Mandica sta jokali. Jurkico je vse to zelo užalilo in prešla jej je dobra volja, ki se jej ni več povrnila. (Pride še.) ■ Stran If. »EDINOST« =t. 133. V Trstu, dne 14. maja 1910. sebno jo smatram za nedopustno, če gre — govorim to čisto odkrito, in prosim, na" se smatra to kakor moje osebno mnenje ker nočem, da bi morda moj klub prevze mal odgovornost — za to, da si kdo pribori moč. V takem slučaju treba ravno rabiti druga sredstva, da se pride do moči V takem slučaju obstrukcija po mojem mne nju ni na mestu. Čim stojim na tem stališču, se mora vendar, ako hočemo odpraviti obstrukcijo odpraviti tudi vzroke obstrukcije, kakor sem že prej omenjal. In tij vzroki leže v etno-grafiških razmerah avstro-ogrske monarhije Naš centralni parlament ni n. pr. parlament kakor nemški reichstag ali francozki parlament. V nemškem reichstagu sicer tudi ni tako; tam j> Poljakov, četudi v malem številu. Ali vzemimo Francijo, kjer je zastopan samo en narod in kjer gre za zastopanje skupnih interesov. Mi, gospoda moja, ne tvorimo tu centralnega parlamenta Čitlajta-nije, marveč parlament avstrijskih narodov, čeravno po ustavi ne bi smelo biti temu tako. V resnici se torej tu ne tvorijo toliko politične grupe, marveč narodne grupe. Tu stoji narod nasproti drugemu narodu, tu tvori narod zopet za-se mal parlament, ki je razdeljen v različne politične in gospodarske stranke. V narodnih vprašanjih pa stoji navadno zastopstvo enega naroda proti zastopstvu druzega naroda. Vsled tega se za gotova vprašanja, ki se razpravljajo v parlamentu kaže nezadostno zanimanje. Kaj briga n. pr. zastopnike maloruskega plemena kaka italijanska srednja šola Jje v Trentinu ? Ta nima za njih absolutno nikacega interesa, a vzlic temu so po ustavi pozvani, da tudi o tem sodijo in odločajo. fZvršetek pride). C lasovf o govoru dr. Rybara. „Pravo Liduu, glasilo češke socijalne demokracije, živahno komentira Dr. Ry-barev govor in pravi, da se ideje dr. Ry-baf-a glede narodne avtonomije in stališča napram češkemu državnemu pravu strinjajo v marsičem z onimi, ki jih zastopa socijalna demokracija v češkem političnem življenju. Na koncu svojega komentarja pravi „Pravo Lidir, da se še povrne k govoru posl. dr. Rybara, čim dobi v roke stenografični zapisnik. * * * „Agramer Tagblatt" piše na uvodnem mestu: Dr. Rybar je izpregovoril pravo besedo: Sprememba zistema ne bi zadoščala, ampak priti mora do revizije ustave na federalistični podlagi. Potem pride parlament tudi brez reforme poslovnika do s porazu m-1 jenja! „Tagblatt* hvali pogum, s katerim je dr. Rybar izgovoril to besedo. * * * Praški „DenM piše: „V včerajšnji seji posl. zbornice je spregovoril eden najboljših sinov slovenskega naroda posl. dr. Rybar mož, tegar narodnemu in kulturnemu delu v Trstu imajo zahvaliti Slovenci in Hrvatje celo vrsto uspehov. Dr. Rybar je radikalec v delu, in ravno zato, ker je videl, kako češki zadikalci v parlamentu radikalno prepuščajo delo mladočehom in agrarcem, sami pa omejujejo svoje delovanje za češki narod na radikalne medklice in obljube, ki jih niso nikdar držali. Tako, kakor misli o čeških radikalcih dr. Rybar, misli o njih vsa „Slov. Enota.u S to lekcijo, ki jo je dal dr. Rybar našim radikalcem, soglaša gotovo ne-le vsa „Slov. Enota" temveč tudi vsa češka javnost, ki si želi, da bi „Slov. Enota" bila ohranjena v prid slovanski in ne manj tudi češki stvari". Dnevne novice. Volitve na Ogrskem so sedaj uradno razpisane. Dosedaj so bile vsake volitve zelo burne, vsakikrat je tekla kri. Tudi sedaj bo v bolj „vročih" okrajih skrbelo vojaštvo za red. Vsega skupaj bo menda postavljenih okoli 1100 kandidatov. Kongres ruskih novinarjev in pisateljev. — Teh dni se je vršil v Petrogradu drugi kongres ruskih novinarjev in pisateljev. Častnim predsednikom kongresa je bil izvoljen publicist Gregorij Gradovski, predsedoval mu je pa bivši poslanec dume Silkin. Mnogi ugledni ruski novinarji in pisatelji pa niso prisostvovali kongresu radi tega, ker je oblastnija prepovedala razpravljati o pravnem položaju časnikarstva v Rusiji. Radi tega so nastale dve stranki, od katerih je ena trdila, da brez razpravljanja omenjenega vprašanja sploh ves kongres nima smisla, a druga je naglašala, da je obdržavanje kongresa neobhodno potrebno radi razpravljanja o tolikih bistrenih in živ-Ijenskih vprašanjih ruskih novinarjev in pisateljev. Na kongresu je bil takoj vsprejet predlog, da se neprisotnim tovarišem izrazijo simpatije. Potem je poročal M. A. Sta-hovič o ustanovitvi Tolstejevega muzeja, V. P. Kranichfeld je predaval o literaturi in kapitalu, Lehedev iz Samare je opisal življenje jutro pred mlekarno Hrušica v ulici delle ruskih pokrajinskih novinarjev na podlagi Poste dvovprežen voz, ki je pripeljal mleko podatkov, ki jih je nabral v 35 pokrajinskih j iz Hrušice. Poleg tega je bil enovprežen uredništvih. Mej drugim je omenil, da živi voz, s katerim prevažajo mleko po mestu v Rusiji tudi tak urednik, ki piše članke,! odjemalcem na debelo in filijalkam. Kar jih slaga ter sam vodi upravo in ekspedira naenkrat je prirogovilil neki magistratni list. Izvestje je zaključilo s pozivom, naj se dela za organizacijo vseruske novinarske zveze na strogo stanovski podlagi, in istočasno naj se osnujejo častna sodišča. Parlamentarne vesti. Češko-nemška pogajanja se bodo nadaljevala v torek po binkoštnih prazniKih. Klub čeških agrarcev je v svoji seji dne 11. t. m. soglasno odobril vsebino govora, ki ga je imel bivši minister Prašek v Všetatu in o katerem smo tudi mi poročali. Koreja bo priklopljena k Japonski, baje že 1. junija. „Birševija Vjedomosti" poročajo, da ne bo Rusija delala nikakih težkoč. Sestanek avstrijskih esperantov se bo vršil za binkoštne praznike na Dunaju. Razprave se bodo vršile v esperantskem jeziku. Atentat na predsednika ruske dume Gučkova. Terorizem na Ruskem še ni prenehal. Te dni se je razpočila pod vlakom, v katerem se je vozil predsednik dume Gučkov, bomba, ki 'je k sreči napravila le malo škode. V Petrogradu so prepričani, da je bil ta napad naperjen proti Gučkovu. Samomor kontreadmirala vit. Jenika. Iz Bolcana poročajo, da se je 11. t. m. tamkaj ustrelil kontreadmiral v pokoju Viktor Jenik-Zasadski pl. Gamsendorf. jeniku se je zmešalo. Iz Grške armade je bilo odpuščenih 72 častnikov. Odpust je kralj potrdil. Vsled tega vlada v vojaških krogih veliko razburjenje. Odpuščeni častniki mislijo izdati proglas na narod. Tržaška slovenska mladina Cir.-Met. družbi. Četrtič že je minoli pust priredila tržaška slovenska mladina ples v korist slovenske in hrvatske Ciril-Metodove družbe. Čisti dobiček teh plesov — ki se je delil polovico eni polovico drugi družbi — raste od leta do leta, a letos je ta svota narasla na nepričakovano visočino sedem tisoč petsto kron, od katerih je že dobila tržaška ženska Ciril-Metodova podružnica 300 kron, a 7200 bi se imelo razdeliti na dva enaka dela za slovensko in hrvatsko družbo. Ker je pa letos pred durmi zidanje nove Ciril-Metodove šole v Trstu, ki bo stala slovensko družbo ogromno svoto, se e od strani slovenske v odboru plesa sodelujoče mladine izrazila želja, naj bi se za tokrat odstopilo slovenski družbi dve tretjini in hrvatski eno. — Na zadnji in zaključni seji dne 11. t. m. so se zastopniki hrvatske mladine tudi pokazali kavalirje in videvši na slovenski strani res veliko potrebo — sami predlagali, naj se tokrat določi za slovensko :bo 5200 K a za hrvatsko 2000 K. Ta k alirski predlog bratov Hrvatov je bil od • ni slov. zastopnikov sprejet z navdušenimi >-kIici na Slovensko in Hrvatsko vzajemna ; v Trstu. Obenem se je tudi določilo, da se pristopi k obrambenemu skladu z enim kamnom in da se takoj izplača iz rezervnega plesnega fonda svoto 200 K. Tako je ta ples donesel letos slovenski družbi, ženski podr. in obrambenemu skladu skupno pet tisoč sedemsto kron, a hrvatski družbi dva tisoč K. Gotovi smo, da nepričakovano razveseljivi resultat letošnjega plesa tržaško slovensko mladino še bolj navduši, da bo v bodoče še z večjim veseljem in požrtvovalnostjo prirejala enake prireditve v korist naši prepotrebni družbi. Ti pa, slovenska mladina sirom naše domovine, vzgleduj se nad vrlo tržaško mladino in jo vsaj deloma posnemaj v narodnem delovanju in požrtvovalnosti za slov. stvar. Pripomniti bi nam bilo, da je bilo kosmatega dohodka plesa 9655 K 27 st., torej samo 345 K manj, nego oni vseitali-janske „Lega Nazionale-, ki je imela na letošnjem glavnem plesu 10.000 K kosmatega dohodka. _ Domače vesti. Zopet nekaj o magistratnih redarjih. Stara in znana stvar je, da se magistratni redarji, ki bi imeli po svojem prvotnem smotru oskrbovati mestno zdravstveno policijo, često velika nevarnost za red in mir v našem mestu. Kadar se jim namreč izljublja, začenjajo našim siromašnim mlekaricam izlivati kar po vrsti mleko po mestnem tlaku, drugikrat se zopet začenjajo znašati nad nedolžnimi jerbasi, v katerih prinašajo okoli-čanske kmetice v mesto radič, salato, bige itd. V raznih letnikih „Edinosti" je že zabeleženih toliko „jnnaških" činov teh mestnih pandurjev, da bi zadoščalo že za precej debelo knjigo. Ti ljudje se odlikujejo skoro brez! izjeme po nadutosti in posebni brezobzirnosti, a gotovo je dosegel rekord v tem oziru oni člen te slavne magistratne policije, ki je imel predvčerajšnjim službo v bližini pošte. Kakor vsako jutro, je stal tudi ono jutro pred mlekarno Hrušica „redar", se povspel na voz ter začel odpirati vrče z mlekom. Pri tem je razsajal, kakor, no . . . kakor bi pač ne smel človek, ki je baje postavljen tudi za vzdrževanje reda. Konečno je odločil mož, da se ima mleko takoj 'peljati pred kavarno Fabris, kjer sta domači in nek iz Gradca sem došli tržni komisar preiskovala razno sumljivo mleko. Gospa, ki vodi posle mlekarne Hrušica v Trstu,, je naročila, naj preložijo vse vrče na en voz. A mož „reda" je to zabrani! in ob enem rekel gospej, naj se briga za svoje posle, (kakor da bi to ne bil njen posel !). Mej tem se je nabralo pred mlekarno okoli obeh voz polno ljudi, ki so si mislili, da se gre za kako veliko hudodelstvo, ker je magistratni junak tako razsajal. Tako se je napotila proti kavarni Fabris cela procesija. Naprej sta šla oba voza, a zadej vsi ljudje, ki so se bili nabrali pred mlekarno. Cim so prišli na mesto, kjer sta bila oba komisarja, je magistratni komisar najprvo vprašal svojega podrejenca, „kdo mu je naročil, da oba voza pripelje tja?" Junak, ki je bil preje tako korajžen, ni vedel ničesar odgovoriti. Komisar je na to prav pošteno zdelal „redarja" in velel: „Poznamo mi mleko iz Hrušice", ter je'naročil, naj je brez druzega popeljejo nazaj, češ, da je mleko iz Hrušice najbolje mleko v Trstu. Oni iz Gradca je pa rekel: „Ker je mleko že tukaj, je preiščemo". Res so odprli nekaj vrčev, na kar je tudi graŠki komisar potrdil, kar je že preje rekel magistratni komisar: daje mleko prav dobro! Na vsaki način pa priporočamo našima delegatoma v mestnem odboru, naj spravita tam enkrat v razgovor tudi vprašanje magistratnih „redarjev", ki delajo po mestu — nered! Trgovskim pomočnikom. Prejeli smo: Pod tem naslovom sem čital v „Edinosti" notico, s katero vabi neki A. B. na posvetovanje radi ustanovitve novega društva trgovskih pomočnikov in sličnih. Misel ni slaba; volje imajo ti mladeniči, kakor se vidi, tudi dovolj. Pisec pravi, da je skrajni čas, da se trgovski pomočniki organizirajo. Pripoveduje tudi, da v Beljaku ima društvo „Anker" 100 členov, med katerimi je 90 Slovencev in da so se vsi tam ponemčili. To je res sramota! Sicer pa moramo misliti, da A. B. gotovo ni bil še nikdar v „Trgovsko izobraževalnem društvu", ali se pa prav nič ne zanima in ne zasleduje, kaj da so dosedaj napravili slov. trgovci v Trstu potoni tega društva ali drugim načinom. Kajti, ako bi ta pisec to znal, gotovo ne bi bil pisal kaj takega. Trgovci imajo svoje društvo, ki je tu, da skrbi za svoje člene. V ta namen ima razne odseke, in vzdržuje trgovske tečaje za učence in učenke. Omenjeno društvo razpošilja okrožnice in vabi ob vsaki priliki k pristopu v društvo. in res bi to društvo imelo mesto dosedajnih 150 členov veliko lepše število. In čim močnejše bi bilo, tem večo moč bi imelo in bi se zamoglo tako razviti, kakor razmere zahtevajo. Čudim se nadalje, da se pisec ni prej obrnil na že obstoječe trg. društvo, ter istemu eventuelno svetoval, kaj in kako naj bi se reorganizirali. Smo pač menda vendar Slovenci ! Komaj da eno društvo uspeva in se more le s težavo dobiti dovolj delavnih moči, že se hočemo krojiti! Da nam je složno in skupno delo potrebno, na tem ni nikakega dvoma. Zadosten dokaz za to je, kruti boj, ki se bije že 8 let v naši „Zadrugi". In komu gre zasluga, da nas niso že popolnoma uničili? Kdo vodi vso to mučno delo, ki mu je v prvi vrsti namen, da se zboljšajo razmere našim trgovskim pomočnikom ?■! Govorite ! Mari ni konsorcij strokovna organizacija ? Mari niso tam členi vsi trgovski pomočniki ? ! So se kje in kedaj trg. pom. slov. narodnosti tam oglasili ?! Tam bi imeli dovolj posla, tam bi se morali organizira'; in tam skrbeti za svoje pravice, ako se pri „Trgov, izobr. društvu" ne čutite domače. Dobro bi tudi bilo, da bi poslal navodilo v Beljak onim 90 mladeničem, kako naj premagajo svojih 10 kolegov, kar menda ne bo težko — in s tem rešil kolege iz nemškega jarma !! Poziv vsem slovenskim zdravnikom ! Da okrepimo idejo jugoslovanske vzajemnosti in pripravimo tla bodočim slovanskim zdravniškim kongresom, sklenili smo na zadnjem občnem zboru, posetiti dne 26. in 27. t. m. brate Hrvate. Dogovorno s „sbo-rom liečnika kraljevina Hrvatske -i Slavonije" določil se je izletu v Zagreb naslednji program : V praznik dne 26. t. m. ob 7.20 zjutraj odhod iz Ljubljane. Na Zidanem mostu se pridružijo štajerski kolegi. Prihod v Zagreb ob 12.15 opoludne. Ob 1 obed v Pa^ce-hotelu, ob 3. izlet v Samobor, ob 8. 'comers v Palace-hotelu. V petek dne 27. t. n. ob 8. zjutraj poset bolnice milosrdnih sestara, ob 9 in pol poset zagrebškega Sanatorija, ob 11. otvorjenje parne pralnice in zavoda za desinfekcijo ter poset groblja na Mirogoju, za tem vožnja okolu Tuškanca. Ob 1. obed v Palace-hotelu. Ob 6. „mesečna skupština sbora liečnika", ob 8. skupna večerja ▼ Palace-hotelu, ob 10. zvečer, po- vratek v Ljubljano, kamor dojdemo ob 3. zjutraj. Torej gotovo zelo lep in zanimiv vspo-red! Vse slovenske kolege vabim, da se udeleže izleta in sicer naj se vsakdo kolikor možno drži določenega programa. Kdor je pa zadržan, se seveda tudi lahko posluži poznejših vlakov. Na vsak način naj se pa vsak udeleženec javi podpisanemu predsedstvu, ker mora „sbor liečnika" radi vozov itd. vediti število udeležnikov. Naravno je, da se izleta tudi lahko udeleže dame. — Za „društvo zdravnikov na Kranjskem" : dr. De meter Bleiiveis-Trsteniški. Nevročljive poštne pošiljatve. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca aprila v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji nepoznani, Ta seznam je prinesel tukajšnji uradni list v polnem obsegu. C. in kr. vojna mornarica. Vojna ladija „Cesar Karol VI." je 9. t. m. dospela v Montevideo, kjer ostane 7 dni. Na ladiji vse zdravo. Lloydov parnik „Stambul". — Novi parnik „Stambul" odpluje prvič iz Trsta v Levanto dne 22. t. m. Plemeniti dar. Gosp. Vosadka, Čeh, je poučeval v „Ruskem Kružku" češčino, za kar mu je vodstvo določilo 60 kron nagrade. Plemeniti brat Čeh pa je odklonil nagrado, ter izrazil željo, naj se od te svote nakloni 30 kron za novo šolsko zgradbo in 30 kron „Dijaškemu podpor, društvu". Gosp. Vosadka naj bo nam vsem v izgled, kako treba podpirati našo narodno stvar! Hvaležni bratu Čehu storimo tudi mi tako! Denar je naložen v „Trgovsko-obrtni zadrugi. V Lonjerju bo torej jutri pomladanska veselica tamošnjega pevskega društva „Zastava". Tržiški mestni Slovenci, ki prav radi zahajajo med brate v okolico, pokažej® gotovo tudi ob tej priliki, da so jim zavedni Lonjerci še vedno pri srcu. In ko bi meščani ne šli v Lonjer radi Lonjercev pojdejo radi sebe! Kaj je prijetnejšega kot izlet v ozele-nelo slovensko dolinico tik Trsta, kjer sebe in druge ob pesmi razveseljuješ, zabavaš in navdušuješ! In na dnevnem redu jutršnje veselice je vrsta pevskih in glasbenih točk, ter igra, pred kratkim umrlega pesnika Medveda, ki jo uprizore domači diletantje. Kdor ne naredi na binkoštno nedeljo večjega izleta, gotovo obišče naš prijazni Lonjer. Majniški izlet. Možki in ženski zbor tukajšnje podružnice „Glasbene Matice" priredita v nedeljo dne 22. t. m. ceiodnevni izlet čez Artviže v Vremsko dolino — v Zavrhek. Izlet prirede pevci in pevke sebi in prijateljem in prijateljicam društva. Natančneji vspored priobčimo pravočasno. Potres so čutili predvčerajšnim p» Gor. Štajerskem in Nižje-avstrijskem. Na Dunaju je zavladalo splošno razburjenje, ker je ljudstvo spravljalo potres v zvezo s Hal-leyevim kometom. Halleyev komet. Nekdo, ki je že videl razne zvezde repatice, nam piše: Dne 12. t. m. ob 2.45 uri zjutraj je bilo iz Trsta in okolice videti ta velikanski komet. Radoveden, ne toliko na Halleyev komet, kolikor pa na število tržaških radovednežev, sem vstal dne 13. t. m. že ob 1 in pol uri zjutraj in šel na ulico. Zdelo se mi je, da smo v pustnem torku zjutraj! Ljudje, mladi in stari, delavci in gospoda, so šetali po ulicah ! Tu pa tam se je že kedo, morda nehote obrnil proti „Razklanemu hribu", iz-za katerega je imel priti komet. Na vojaškem trgu je bila masa ljudi, ki je čakala openski tramvay, da se žnjim popelje na hribe. Pri kapucinih je bilo celo morje najraznovrstnej-ših radovednežev. Na Karlovem pomolu je tudi bilo 3 do 400 ljudi, med njimi večja družba slovenskih delavcev, ki so na čast repatice pili rujno vince! Ljudje so se šalili vse križem. Škoda, da šale niso bile vedno najdostojnejše in še bolj škoda, da je bilo med radovedneži mnogo otrok, ki bi bili mnogo na boljšem, da so jih stariši pustili doma! Poprečno sodim, da je bilo na ulicah in sploh zunaj najmanje 30.000 meščanov ! Ob takih izrednih prilikah bi bilo umestno, da oblastva puste vsaj boljše kavarne vso noč odprte. Tržaška kometomanija na Opčinah. Velikanska procesija se je vlekla predminolo noč iz Trsta na Opčine. Ob 11. uri se je začelo in trajalo do 3. ure. Vse romarje je vodila le ena „gonilna" misel in namen: Videti komet! Naj gledajo filistri še takim preziranjem na potnike, ki si kratijo spanje radi nedolžnega kometa, stvar je enkrat aktualna in vsakemu nobel-Tržačanu se spodobi, da se poda na Opčine opazovat to zverino, ki se je zaklela, da nas dne 18. maja s svojo metlo pomete iz te solzne doline in vzame seboj v solnčne daljave. In tako se je v predminoli noči pomikala vrta avtomobilov, vozov, biciklistov itd. na Opčine. Tramvaj je vozil med 11. in 3. uro. Po klancih in stezah je bilo ljudi kakor mravljincev. Zlasti ženski spol je bil častno zastopan. Kamor si se obrnil, si čul najrazličnejše slane in neslane dovtipe na račun ubogega kometa, ki jih je moral požirati kar na debelo. Občinstvo je, sprehajnje se med obeliskom in vasjo, pričakovalo, kedaj se prikaže rep. A velikemu delu Hal- V Trstu, dne 14 maia 1910 »EDINOST« št. 133 romarjev se ni ljubilo čakati na cesti; šli so raje k gostoljubnemu „Mičelu" ki ii n je postregel z izborno kapljico, in tam počakali, da pride komet in tudi izgine. Marsikdo, ki se ga je malo „naleze!mi je zatrjeval, da je videl kar dva kometa. A gotovo večina nočnih popotnikov, ki so šli samo radi kometa na Opčine, se je vračala domov razočarana in zatrjevala, da se ne izplača izgubiti noči za videti malo megle. Tudi mi svetujemo, vsem onim, ki želijo izpolniti svojo dolžnost napram kometu naj raje počakajo čas po 18. maju (ako bomo še živi), ko madame Halley ne bo več kratila počitka željnim Tržačanom spanja in se bo prikazovala zvečer. H koncu naj omenimo, da je moral biti „Piccolov" poročevalec zelo slabega humorja, ko je v včerajšnjem poročilu o procesiji na Opčine po dolgem času enkrat zapisal „Op-čina„ mesto „Opicina*. Vsekakor vspeh Halleyevega kometa! Sinočnja noč je nudila enake slike. Kometoman. Tržaška mala kronika. Fantastičen ples regnikola. — Josip Codognola, star 62 let, rojen na Reki in pristojen v Verono, si je radi precejšnje praznote v njegovih žepih izmislil poseben način, da bi iz kalinov izjemal denar. Imel je pri sebi razne vstopnice za neki ples natakarjev, ki se je lani vršil v Bergerjevi restavraciji. Spremenil je datum, kakor aa bi se ples moral vršiti dne 7. t. m. Prodal je potem okolo 20 teh vstopnic raznim svojim tovarišem in njihovim soprogam. Naznanjenega dne so se te osebe podale v Bergerjevo restavracijo na ples, a ostale so seveda z dolgim nosom. Jezni radi blamaže so podali ovadbo proti goljufivemu regni-kolu, ki je bil tudi aretiran. Zginil je Herman Sancin, star 18 let, stanujoč v ul. Pieta št. 3; njegov oče Anton je opozoril policijo. Dekla tatica na begu. Dvajsetletna Irma D' Agostini, vslužbena kakor dekla pri g. D' Allessandri, mu je vkradla zlat prstan z briljantom in potem ušla. Koledar in vreme. — Danes: Bin-koštna sobota. — Jutri: BinkoŠtna nedelja. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 16° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Rokovnjači. Kakor že objavljeno uprizori jutri „Čitalnica" to najbolj priljubljeno nar. igro s petjem v dvorani „Nar. doma" pri sv. Ivanu. Začetek ob 4 in pol popoludne. Vstopnina 60 stot. Sedeži I. vrste 60, II. vrste 30 stot. Po predstavi bo ples do polunoči. Svira popolni društveni orkester. DAROVI — K obrambenemu skladu rocolske podružnice CMD je pristopil g. Ivan Mozetič iz Rocola h.-št. 766, ter plačal 5 K. — Za rocolsko podružnico CMD. se je nabrala v „osmici" pri Čoku v Lonjerju 1 K 70 stot. prihodnjič). 11. Književna poročila. 12. Gledišče. 13. Glasba. 14. Razni zapiski. Slapšak Julij: Turki pred svetim Tilnom. Zgodovinska povest. (Jan Legova mladinska knjižnica II. zvezek) Izdaja in za-„Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih društev". Cena vez. 1 K 20 stot. po pošti 1 K 36 stot. Izšla je zanimiva mladinska povest, H je tudi zelo pripravna za naše ljudske knjižice. Priporočamo! Ve sil iz Goriške. TJar. d®!. organizacija. Skupina „prosta luka" N. D. O. ima danes zvečer točno ob 8. uri zelo važen sestanek v društvenih prostorih N. D. O. ul. Lavatoio št. 1. Vse tovariše člane te skupine vabim, da se zanesljivo in v polnem številu udeleže sestanka. Predsednik skupine. Danes v soboto ob 8. zvečer seja odbora skupine Lloyd. arsenala. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže v polnem številu in točno. Slavec Vlad., predsednik. Književnost in umetnost Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, .ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem onim, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Cisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu. Dobiva se tudi v Slovanski knjigarni g. J. Gorenjca v Trstu. „Ljubljanski Zvon" ima v svoji majevi številki sledečo vsebino: 1. Oton Župančič: Telesa naša. — Razgled. — Večer v pristanu. — Jadra. 2. Ksaver Meško : Mrtva sreča. 3. Mara Tavčar: Ah, da sem kraljica... 4. A. Debeljak: Pomladansko razkošje. — V parku. 5. Ivan Cankar: Tovariš Severin. (Konec). 6. Friderik Juvančič: Edmond Ro-stand kot dramatik. (Konec). 7. Dr. Pavel Grošelj: Iz prazgodovine zemlje. (Dalje prihodnjič). 8. Milan Pugelj: Pismo. 9. Kra-kovčan: Akademični slikar Ludovik Grilc. 10. Dr. Fr. Kidrič: Paberki o Korytku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. (Dalje x Varujte se sleparjev! Po mestu hodi več ljudi, ki prodajajo žganje ter govore vsakomur, ki jim hoče verovati, da so prisiljeni prodajati žganje vsled nesreč v družini. Pravijo tudi, da prodajajo to žganje po vsaki ceni. Pokazalo pa se je, da je to žganje sam špirit, pomešan z vodo. Zato, pozor! x Piva se je popilo v Gorici meseca aprila 869 hektolitrov. Za tako eminentno vinorodno deželo, kakor je naša, je ta množina piva kaj nepovoljno znamenje. x Izvozni trg v Gorici se otvori dne 18. t. m. Določeno je, da pred 5. uro zjutraj ne bo imel nihče pristopa na trg, izvzemši lastniki barak za jedila in pijače. Kolesarsko društvo „Gorica" je imelo v petek 6. majnika t. (L XIV. redni občni zbor ob povoljni udeležbi. Novi odbor se je v seji dne 12. t. m. tako-le konštituiral: predsednik Rado Žbona, podpredsednik Rado Saunig, tajnik Joško Kuštrin, tajnikov namestnik Miloš Frandolič, blagajnik Milan Dekleva, blagajnikov nam. Zvonimir Bavčar, I. reditelj Joško Sirk, II. Vekoslav Šinigoj. Iz Tolmina. Gospoda, ki žele bivati čez počitnice na letovišču v Tolminu, naj se blagovole obrniti na odsek, ki daja za ptujski promet brezplačno informacije glede stanovanj. Za odgovor je priložiti znamko za 10 stot. Bralno in pevsko društvo „Ladija v Devinu priredi dne 16. t. m. javno tombolo in ples. V slučaju slabega vremena se vrši ples v dvorani g, Plesa. Ob enem naznanja, da darove za društveno zastavo sprejema g. M. Ples, veleposestnik v Devinu. Podružnica družbe sv. Cir. in Met. v Št. Andrežu bo imela svoj občni zbor prihodnjo nedeljo 15. t. m. ob 2. uri pop. v šoli. Z ozirom na važnost društva vabi na obilno vdeležbo — odbor. Iz Gor. Braniče. Dne 8. maja t. 1. je bil lep dan za našo vas Branico. Tega dne smo prvič videli v naši dolini Sokole. Bili so Sokoli iz Trsta in iz tržaške okolice. S Sokoli je prišel tudi njihov pevski zbor. Sokolski pevski zbor je izvajal na naši veselici, ki se je vršila v prid naše družbe sv Cirila in Metoda, razne pevske točke. Vidi se, da ima „Sokolski pevski zbor" v osebi g. Mahkote dobrega pevovodjo. Veselica je dobro uspela, le škoda, da je bilo slabo vreme. G. blagajnik podružnice sv. Cirila in Metoda iz Šmarij, mislim, da je lahko zadovoljen. Hvala „Sokolu" in njegovemu pevskemu zboru in vsem drugim udeležencem ! --------------------------- - ^ Mnenje g. dra. Po! afschek, Sohmieaeberg j G. J. SBRRAVALLO Trst. Naznanjam Vam, da sem dosegel z Vaši SERRA VALLOVO VIM KINA - VINOM z železom (Vino di China Ferruginoso Serravallo) izvrstne uspehe in sicer tudi v slučajih, ko so mi drugi krvnotvorni po-močki odrekli. SCHMIEDEBERG, 7. oktobra 1909. Dr. POLLA TSCEK. Podpisana priporoča aroj« dobroznano gostilno „Pri stari breskvi" Lt* dere Štev. 17, kjer toči najboljši KKASKI TERAN, istrsko Črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinja Postreže eb vsaki uri z mrzlimi in gortrimi jedili Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Josiplna Fišer goitibioarka. Poskusite FI- Coluti«" ki je na j-GOVO KAVO ff^dlUUlI finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Ivan Godina mmaaam stavbni klepar vsammmm TRST - ulica Bcugaa itzv. 3 - TRST Iz?ršnje vsakovrstna v to stroko fpa'i»joč:i dela :: kuiior ti. pr. s-tubna, pomoraka In obrtna. :: Poprave iz bandona cink?, medena, bakra itd. H se Muielo točno In solidno. KOPELJI nf SEULKE PO NAROČILU. • Prodaju kuhinjskih iu kmetijskih potrebSč n i. t d. vsa "i o pn najnižjih. cenah. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanita 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes 14. t. m. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6, ure pop. Nekaj kilogramov bele moke, velika slika, ponočne omarice, omara, umivalnik z zapiralom, mizica ogledalo, divan, srajce, spodnje hlače, maje, sotane, volnene rute, dežniki, prisite odeje, fuštanj, flanela, bom-baževina, volna, saten, bluze, obleke za otroke, torbice, moderci, žepne rute in druge manifakture. mliikv - Trst - ulica Leo štev. 2 ^ priporoča slavnemu c&šilisiVB i j svojo mizar ni co. [i I^delnje vsakovrstno, tudi NAJFINEJŠE POElS ?VO UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje i oba v fjrez S vsake bolečin? Pr. J. Cermak V. Tuscher :: zobozdravnik :: koncesij, zobni tehnik •• TRST ■•• ulioa deli* Caierma it. 13, II, n. Josip Crnigoj priporoča slav. občinstvo svojo pekarno >n sladčičarno Ulica F&rriera il vogal nI. Centi. m 11 /.uDuziiiM *m&m AMBĐLATOBU I Dr. Viktor Bandel trst, ulico S&n Giouannl 11. natis. po 9. do h in od 3. do tt. [Svoji k svojim! Odlikovana krojačnica Cene zmerne! August Štula, Trst. Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : Mule vsakovrstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvršijo točno. Delo solidno St r«. rv „EDINOST" 13*. V Trstu, 14. maja Zlet III. okraja Primorske Sokolske župe v Bilje se je vršil ob ogromni udeležbi sokolskih društev. 278 Sokolov je korakalo v sprevodu skozi vas, njim na čelu br. starosta in Sokol na konju. Dež je bil ves čas, med sprevodom in telovadbo. Vzlic temu je nastopilo pri prostih vajah i06 telovadcev, za njimi pa 46 članov naraščaja biljenskega in mirenskega Sokola. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo obojih, ki so vstrajali na dežju in na opolzkih tleh uevstraseno do konca, da so bili, ko so od-karakali, zlasti naraščaj, vsi premočeni. Zatem je sledila orodna telovadba. Udeležilo se je je 7 vrst. In vse to v dežju na mokrem orodju. Po telovadbi so hiteli vsi, Sokoli in občinstvo, pod streho. Oddaljena bratska društva so kmalu odšla. Zvečer se jo razvil živahen ples. Zleta so se udeležila sledeča društva: Trst, Ajdovščina, Gorica, Deskle, Prvačina z odseki, Ćrniče, Selo, Volčjadraga, Miren in Št. Andrež. Vsem bratskim društvom iskrena zahvala, da so vstrajala s pravo sokolsko neustrašenostjo, vsem bratskim Sokolom krepak : Na zdar ! Iskrena hvala bratu Ivanu Saunigu, ki nam je dal brezplačno na razpolago svoj krasni park, ki je vzbujal občudovanje vsakega posetnika. Na zdar! Vesti iz istre. Iz Boljunca. Toliko na£e Konsumno, kolikor pevsko - bralno društvo „Prešeren" sta torej čutili potrebo, popraviti moj dopis v .Edino iti" od 6. t. m., ali popravili sta tako, da — nista nič popravili! S tem da visi pred hišo ogromna trobojnica in da so na mizah vžigalice, še ni nikak dokaz. Menda vendar omenjeni narodni društvi ne bosta razobesili i^T'JtnsVe trikolore in nastavili po mizah vž'>al!ce „Lege"?! Ako torej hočejo, da se operejo, naj povedo točno in jasno : Zakaj ne razobesijo napisov ? Čul sem, da pravijo gospodje, da jih sedaj prav za „gušto" ne razobesijo. Ali take vrste „guštov" so precej čudne in — če res ni nikakega drugega razloga —, je to le dokaz, da se res boje — tržaškim italijanskim izletnikom pokazati slovenski tabli, ki počivati siroti v nekem hlevu. Razne vesti, Vihar in silen naliv na Dunaju. V sredo zvečer je divjal na Dunaju grozen vihar. Pihal je silen veter, potem je pa lilo kakor iz škafa, tako da so bile vse ulice pod vodo. Naliv je napravil mnogo škode. Tekmovanje zrakoplovcev. V Verone bo dne 20. t. m. veliko tekmovanje zrakoplovcev. Glavna nagrada iznaša 200.000 lir. Vzlic temu se je javilo le malo natecateljev. Rodbina obolela vsled uživanje strupenih gob. V Budimpešti je te dni po noči »aglo obolel 60-letni uradnik Edvard Sar-kozy, njegova soproga, troje otrok in služabnica. Pozvani zdravniki rešilne postaje so vgotovili, da so se omenjeni zastrupili vsled uživanja strupenih gob. — Takoj so jim izprali želodce ter jim tako rešili življenje. 13.500 stihov v slavo kneza Nikole. G. Radomir Krivokapič Orlinski je dovršil svoj veliki spev „Heroida" in ga bo dal v tisk. Spev sestoji iz 13.500 stihov, dvajset i« pet pesmi, a opisuje svobodo Črnogore, kakor tudi faze, ki jih je preživela Črnogora •d Kosovega polja do sedaj. Delo je posvečeno črnogorskemu knezu Nikoli, ki je vsprejel posvetitev. Pamet in pleša. Dr. Chavanne v Parizu izvaja v dolgem članku za vse plešce zelo razveseljivo dejstvo, da je plešivost večinoma znak prebrisanostni razumnosti. Vsi primitivni narodi, ki vodijo zelo malo razvito duševno življenje, kakor n. pr. Eskimi, črnci, Japonci in Indijanci, imajo zelo močno raščo las, dočim je plešivost pri Evropejcih in Japoncih zelo pogosta. Chavanne navaja potem množico velikih mož, ki so bili plešasti, kakor n. pr. Newton, Leibniz, Cervantes, Shakespeare, Goethe, Cezar, Gustav Adolf, Karol XII, Friderik Veliki, Napoleon, Moltke, Bismark. Veliki možje z zelo gosto raščo las so ■aravnost redkt. — Na zvršetku opaža ir. Chavanne sicer prav pametno, da zapore biti človek tudi z veliko plešo zelo neumen. Angleški muslimani. Angleži so zgraditi v Liverpoolu mošejo, ki jo pa redko posečajo pravi muslimani, kajti vsi pravi •rijentalci, ki si izberejo Angleško za svojo domovino, živijo v Londonu, zato pa ta mošeja služi skoro izključno angleškim muslimanom za njihovo versko shajališče. — Treba namreč znati, da je v Liverpoolu prrfk) na islam nad 1000 Angležev. O tej verski udrugi donaša „Islamic World" sledeče podatke: Razun poligamije, ki je na Angleškem po zakonu prepovedana, še li-verpoolski muslimani strogo drže korana, dajajo celo svojim otrokom taka imena, ki so navadna v turških, arabskih in perzijskih deželah. Z mošejo je v zvezi c'ckliška in deška šola, knjižnica, muzej, bolnišnica in dvorana za predavanja, v kateri se predava o orijentatskih jezikih in literaturi. Lepa prilika za „peke"! HiSa a popolnoma opravljeno pe Varijo i»e pro ia ali da v najem pod ugodnimi pogoji takoj v Leacah na Gorenjskem. Pekarna brez konkurence. Hiša je nova, krita z opek^ in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovca na Bledu 665 l/nnnp CWO+Q w približuje Eepatica Hal-rVUUCU OfClrt ley je to. ali ju* imam Se dobrega vina in po ceni. S'overci ! piite moje vino in vam reputica ne bode SUcdovala. Prihitite vm v ^natilno „Al ginuamo", ulica Squero nuovo Srev 7. Hinko KnsiČ. 1273 ■■■■ ■ ni i ■ M ■ ■i" ■ ■ ■■■■ 1AL1 OSLflJI S—" ■■■■■■ \ 1 ▼ ' MALI OGLASI se računajo po 4 >tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat već. Najmanja pristojbina stane 40 sto-i :k. Plača se takoj Ins. oddelku. I Dnevnik Edinost v Trstu i; je izdal in založil sledeče knjige : 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper. Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki" Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poštnina za posamezno knjigo Je 10 v nar. IaCI*i CtnlfVl moisttr. Trat, uli JU9r|J O LIH I d Bčlvedere Stev. 8, i z v r fiu f-akovrutna mizarskn dela. ulica Staveaci in meščani! Dolžnost ie Vaša, da se udeležujete le v alovecBki brivnici v ulici Sette Fontane 13, za kar se Vam toplo priporoča udani A n-ton Novak. Svoji k avoiim! 666 Krojačnica : Andrej Lazar m Trst, Piazza C. Goldoni 10, I. n. je preskrbi ena s pristnim sn^lešk. blagom ^^^ zadnje mode v veliki izbeii in — izdeluje vsakokratno obleko po najnov. kroju. Jako zmerne cene. Ugodni pogoji plačevanja Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Stszione štev. 13 kjer dobi gnjat. salami, sir in razne s'anise k&kar tudi razn.vrstna vina in vedno svažs — Dreherjevo pivo. — £ 1 I^UfcfnS vezateljica in Šivilja se priporoča za IkTl O lllA deio na dom. One zmerne. Naslov pove ,Inseratoi odd. EdioOBti pod številko . . . 815 Inm re sprejme dobroldoča krčma n?. IZdJcsf! dežeii. Ponudbe pod nKrčmar 810" na In.seratni od«l. Edinosti. 8i0 Vop nnŠ+Qmh dela,fCeT he prejme ua pre-soli }JUOlCllli< nočiS<*e. — Ce.e zmerne. — riu>ži03t zaiauućena. Via Ariiati it. 6, II. 810 Ml^ fiariP slovenskega in nemškega jezika mKžiirUull.lr jg£e službo kot natakar ali kai ličrega Naalov pove „Edinost . 816 Oostilna Al Belvedere ul. Belvedere št. 37 Att \\\ toči najboljša .v.\ S S bela In črno vi?. In žrns delm. vina. Domača kuhinja, gorka in mrzla jedila vedno ua CENE ZMERNE - razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen ob:sk se priporoča Vekoslav Iitbek. II J E3 B * Izključno edim slovenski gostilničar ki toči najboljše vino! Kdor gliv.:. zdravje, mora i'„i v gostilno J. Leban, ul Salice, Trst pod stor-nicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-54 stotink liter. Iatrako po 64—56 stot ca__ £3 N CT C« E J2 05 .— 'Z? >« t- co za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorts, ul. S. Glovonnl 16,1. n. zraven „BUF^ET AUTOMATICO" __ CD S ca m ■ ■ POZOR 1 Skladišče ni v pri li- POZOR! Skladišče ni v pritličja, a« pak v prvem nadstropju. čju. ampak v prve« nadstropja. m p Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11. GTJIDO & UGO COEM 100.000 b«t«Uk od iAmpAaJea xa refoik. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrate za refotk, Šampanjec, bordeauz, rensko vino, konjak, itd. — Velik« zaloga bu-taljk od poi litra la od odan ln pol litra. Da»Jane lz stekla opletene Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst ELE PILLIN TBS V - alloa Acqaedotto 94 d TELEFON -2A. I « H Vaiika zaloga gašenega p -----žžvaga apna. | Tovarna cementnih lošč n ^ Z^.ogs? oglja 7i peči B izvršuje vsakovrstna brušenja Rodoifo Botteri- brusar, via Belvedere št 26 Velika taloga rt-ziinili predmetov, britev, škarij, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izDurno in očno po nizkih ceniti V krojacalci Amalija poD- RflftliV Trst' u,:Ca Farneto št^ 40 IJU! llm odlikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer do zadojih uzorcih in parižkem kroju. PaPe*ots. Rlouses in plesne obleke. Cene zrrernc-. S rej mejo se gospice v poduk proti mali oosko Jmni. 3 Umetni: EofoiraEični mM pri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. B M m ££J Um) ulic^ Ri^o štev. 4-2 (pritiiCje) lavrSuje rsa'to foiogratićiio delo, kakor tudi razglele, posnetke, ootra-□jost lokalov, porcelanaste plo.će /a vsakovrstne spomenike itd. itJ. itd. Posebnost: Povečanje vsakatare fotografije. Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročhe in jih izvršuje na domu, eventueiuo tudi zunaj iueala. (I odlik, prodajni. aMg „Ca z leria Triestina" Trse, ulica jc, nogavic in rokavic! Žepne rute tucat od K i*— dalje. Rokavice iz kože od K 2 30 dalje Deiniki od K 2*50 — dalje. — Vse to »e dobiva v ndvi prodajalni Enrico Zerqucmch Tr«t Pa««o S. Glovanni 2 flUsproti Novim flboko«y Mftgna«e