Mnišfro ta DprwHßtaD: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izbija v poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisa se ne vračajo S «redniStvom se more govoriti rsrk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 1IS. tMnias lista: Cefo leto..................[2 h Pol leta 6 K Četrt leta.................. 3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 44. Maribor, dne 14. aprila 1911. Letnik III. V znamenju zmage. ¥ naravi zopet vse kipi, brsti in poganja. Zaplulo je novo, mlado življenje v prej zamrzlem telesu, pomlad je zmajgala čemerno starko zimo in vsepovsod je zavladalo veselje. Paralela k temu prenovljenju in vstajenju zunaj v rua(ravi so prazniki, ki so se zopet približali. Velikonočni prazniki so pravd siinfool zmage in moči. Med tem ko so božični prazniki bolj dnevi tihega notranjega veselja, ki jim daje tajinstvenosf božične noči svoj poseben, mehko-božajoč kolorit, so velikonočni prazniki prepojeni z zmagepolnimi upi in odločno-mo-žatim razpoloženjem. V božičnih’ dnevih je naše srce mehko, polno nežnega pričakovanja, V nas se ne bude nikake silne želje in v višine kipeče misli, vse čustvovanje je sanjavo in brez vsake bojevitosti. Nad vsem stvarstvom plava nebeška pesem: „Mir ljudem na zemlji.“ Vse drugače je sedaj zaj veliko noč. Tragika velikega tedna je silna in presune moža. Nič nežne melanholije ni v njej, ampak' spomini, ki se odigravajo pred našimi očmi, so polni težke tuge, ki se ji morajo kloniti izklesani in vtrjeni značaji. Za mehke in nedozorele narave ni tragika, velikega tedna. Za prve je presilna, drugi je ne umejo. In po dneh težke bolesti pride dan vstajenja. 0ma.gonosni, od smrti vstali Bog-človek razprši v hipu vso žalost in krepko zadoni refren zmagoslavne pesni: aleluja. Misterij vstajenja da našim silam novo smert in oproščene smrtnih okov se dvignejo k drznemu poletu, hite po zmago. In veselje, ki naš navdaja po dobljeni zmagi, ni veselje otročje razposajenih in lahkomiselno zadovoljnih, ampak veselje, ki se rodi iz zavesti, da smo dovršili nekaj velikega in izbojevali nekaj vzvišenega. Letošnja velika noč ima za nas še poseben, prenešen pomen. Smo v dobi volitev. Kakor je iv velikem tednu vse tiho in mirno ter obrnjeno samo v notranjost, tako je tudi sedaj v našem političnem živ- ljenju. Videti ni nikakega gibanja, toda vsakdo sluti, da se nekaj pripravlja, kristalizuje. Kakor vpliva veliki teden na naše duševno razpoloženje očiščujoče in zbira enotne in harmonične moči, tako se vrši tudi v sedanji politični situaciji izravnavanje in odstranjevanje raznih kontroverz in se spajajo sorodne moči v enotno smer. Se par dni in v politični areni si bodo stale nasproti razne falange z nabrušenimi meči in z določeno taktiko! Naše spodnještajerske politične razmere so deloma Še nezdrave in kvarljive. Ljudstvo je sicer v ogromni večini enega srca in enega duha, toda vodstvo, ki si ga je določilo, je neenotno in v mnogih rečeh diametralno si nasprotujoče. Zgodilo se je to, ker je bilo svojčas ljudstvo še premalo politično izšolano in se je pustilo preslepiti in zapeljati. Sedaj so se razmere popolnoma spremenile. Ljudstvo je postalo politično zavedno in hoče, da bo vodstvo tudi tako e-notno, kot je samo. Samozavest, s katero so prežete mase našega ljudstva, daje zagotovilo, da bo, ljudstvo svojo voljo uveljavilo in ugotovilo. V tem smislu želimo vsem našim naročnikom, prijateljem) in vsem, ki so dobre volje, vesele velikonočne praznike. Kakor je prinesla pomlad vstajenje v naravi, kakor praznujemo v teh dneh prenovljenje in. vstajenje v Bogu-zveličarju, tako naj nam služijo sedanji dnevi, da strnemo dosedaj razcepljene sile in silice v trdno enoto in priborimo zmago ijudski misli. Zmagonosna samozavest, ki diha iz velikonočnih praznikov, naj nam budi možatost in pogum, da si izvojujemo sijajno zmago! ______________ Iz gospodarskega življenja. Ce premotrujemo bilanco trgovskega muzeja o ustanovnem delovanju Avstrije v letu 1910 natančneje, vidimo, da se Avstrija financielno zelo ugodno razvija, tako, da ni samo sebi, temveč tudi Ogrski in inozemstvu preskrbela potrebnih kajpitalov. Na dunajski borzi se je v letu 1910 na novo kotiralo vrednosti za približno 1453 milijonov kron, zvi- šanje glavnic delniških družb za 300 milijonov kron, vplačila na novo ustanovljene delniške družbe 70 milijonov kron, vplačila na novo ustanovljene zadruge z o. z. 34 milijonov kron* vplačila na že obstoječe z. z o. z. 12 milijonov kron, torej skupno 1869 milijonov kron. Ta svota, ki se bliža že 'drugi milijardi, se je torej v Avstriji v letu 1910 na novo investirala in sicer v vrednostih in podjetjih, katera morajo javnosti polagati račun. Koliko milijonov je Še pa po vrnu tega v privatni industriji, kakor tudi od avstrijskega kapitala v Ogrski in v inozemstvu investiranih, se da komaj soditi. Mi pa mislimo, da se ne bodemo dosti zmotili, ako vzamemo, da bi ta svota dosegla približno ono, s katero je inozemstvo pri omenjenih 1869 milijonih kron udeleženo. O avstrijski finaneielni moči torej ne smemo dvomiti. Socialne senčne straini so samo odsev nejednake razdelitve kapitala v deželi sami. V letu 1910 se je na novo ustanovilo 64 delniških družb z kapitalom približno 142 milijonov kron. V letu 1909 se je ustanovilo 33 delniških družb z 53 mil. kron k’api tail a. Med tem 64 družbami deluje 9 bank in 2 zavarovalnici z 28 mil. Lokalnih železnic se je ustanovilo za 64 milijonov kron, sladkornih tovarn, pivovaren, tovarn konzerv za 29 milijonov kron. Ostanek se je vporabil za ustanovitev različnih tovarniških panog. Kemična industrija je udeležena samo z 5 mil. kron, kar je v primeri z velikansko uporabo kemikalij v Avstro-O-grski neznatna svotica. Kako neznatna je omenjena svota, se razvidi iz tega, da; je samo ena edina nemška tovarna za barve (badenska za anilin in indigo) izkazala čistega dobička 10 milijonov mark in je še poleg tega v letu 1910 investirala več kot 7 milijonov kron. Nasprotno je pa bila kemična industrija pri zvišanju kapitala agilne|ša. Zahtevala je okroglo 39 milijonov 'kron. Pri teh zahtevah so pa milo, petrolej in sladkor zastopani z 36 milijoni kron. Da bi začela naša kemična industrija pri kakem drugem industrijskem izdelku, tega se ne more opaziti. Agilnejše so bile banke. Kar se tiče zahteve kapitala. je kakih 20 zahtevalo 150 mil. 'Jako razveseljivo je, da raste Število zadrug z o. z. Te dopuščajo tudi srednjim kapitalistom, da se udeležujejo osebno trgovskega gibanja, V letu 1910 je P ODLI8TEK. Velikonočni mir. Tam gori, kjer se dvigajo visoke planine, ki obkrožajo najlepši košček naše slovenske domovine, se vidi iz doline idilično hišico, ki čepi prilepljena, kakor lastavičje gnezdo, pod nebotičnimi stenami viso-kozrasle Raduhe. Popolnoma na samem stoji, daleč od posvetnega šuma in hrupa, njen mir moti edino-le dur j a, ki včasih' z neznano močjo difvja in tuli okoli hišice in podira stoletno drevje f v| temlnihl gozdovih. Toda, vse to ne moti tihe, rajske sreče, ki vlada med belimi stenami, ki polni sr,ca prijaznih prebivalcev bele hišice. Ta hišica je last bogatega grofa iz prestolnice, ki ima tukaj krasne love deloma v lasti, deloma v najemu. Hišico je odkazal za Stanovanje svojemu lovcu, ki živi tukaj svojemu trudapolnemu poklicu, katerega mu sladi ljubezen mlade žensk® in nedolžni smeh triletnega ! sinčka. Koliko zimskih večerov je mladima zakonskima skrajšalo kratkočasno brbljanje in nedolžna igra mladega razposajenčka. Ni čuda, da ga je vzljubilo očetovo srce z ljubeznijo, ki ga ji ni bilo para. Kazal pa te ljubezni ni v brezsmiselnem razvajanju otroka, temveč samo včasih je zatjliskalo v njegovih očeh nekaj neizrekljivo blaženega, kar je bilo odsev lega, kar se je godilo v njegovi notranjosti. Bilo je tisti teden pred veliko nočjo. Topli južni vetrovi so s svojim dihom stqpili sneg, izpod katerega so začele dvigati svoje duhteče glavice prve hčerk» pomladi. Bili so prvi dnevi zmagoslavij a pomlad! and zimo. Vse se j* veselilo njenega prihoda. Ptiči*# m jo pozdravljal* 0 žgolenje» i in prepevanje», j* ■» daleč odmeval prebujajo® se gozd. Človeku «e j* srp* topil* *b pogleda mm **v* vstajajo!» Svilo#* Ul j* tafi «Ima nttmnßm ö» fini* r prsflfc Lovec Janez, tako ga hočemo imenoval, je bil tiste dni pri drvarjih, ki so nedaleč od njegdvega doma sekali in podirali mogočno drevje stoletnega gozda, kjer najbrže še nikoli ni pela sekira. Culi so se iz gozda zamolkli udarci, ječanje in Irreščanje padlih dreves. To je najbrže mikalo lovčevega Tončka, ki je radujoč se pomladi, pred hišico skakal veselja, da je smel zopet uživati zlato prostost in trgati duhteče rožice, da je, sledeč odmevu udarcev, zašel v gozd. In tam je ravno njegov oče dajal zadnja povelja, kako podsekati mogočno jelko, da bo pravilno padla. Se zadnji udarec in ponosna jelka jo tožno nagnila svojo košato krono in z mogočnim treskom padla na maho-vita tla. V tem trenutku se je pa že začul pretresu-joč krik, ki je v istem hipu zamrl'. Kakor kipi. so stali drvarji, ti ljudje narave, m vprašujoče gledali eden drugega, med tem ko Je lovec skočil k jelki, da pogleda, kaj se je zgodilo, V istem hipu se je že naslonil na bližnjo bukvo in črno se mu je storilo pred očmi. Nudil se mu je strjen prizor. Pod vejami je ležalo njegovo najdražje bitje, brez diha, brez življenja . . . Bila je velika noč. Melodično so zveneli zvonovi in vabili ljudi k vstajenju. Povsod si videl vesele obraze, povsdd je vladalo praznično razpoloženje. Ve-selo so odmevali streli iz možnarjev od divjekrasrfih' sten Raduhe in budili v srcih vesele spomine. Edino gori v samotni hišici pod stenami Raduhe je bilo mrtvo in prazno kot v grobnici. Nemo sta sedela obadva, ter brezizrazno strmela v daljino. Kak razloček med lani in letos. Kako veselje, kako vriskanje je bilo v sobici, ko sta delila piruhe, in letos? Vse mrtvo, njuno veselje /počiva tam doh med drugimi pozabljenimi; med tem ko se povsod vzbuja življe-nje, fco vse klije in n« noro Žiri, pa je a Jima zamrl» edino veselje, edin* sreč». Nemil« usoda Jo ajim za-gpamßm K v! j e« je* «tafcsl s» s* m «ün&t f***» 1# f &§» I» «bk pil grof, lovčev gospodar. Z brezčutnim očesom je pogledal lovec grofa, toda ta mu je samo rahlo položil roko na ramo in mu prijazno pogledal v oči. „iNe obupajte, dragi Janez. Poslušajte, kako vabljivo zvonijo zvonovi, ki naznanjajo, da je vstal Zveličar iz groba. Umrl je za nas, da je nas odrešil, toda vstal je k novemu življenju. Tudi vas je zadela nemila o sofi a, toda dvignite se, nosite svojo bol kot mož. Naj vas ta vihar ne upogne kot šibek trs, temveč naj se zdivja nad vami, kot se zdivja nad stoletnim hrastom. Odprite svoje srce velikonočnim zvokom, potolažite se in drugo veliko noč bodete obhajali zadovoljni in veseli. To željo vam podajem kot piruhe./ Z Bogom,!“ Tiho kakor je prišel je odšel. Zopet se je obrnilo kolo časa, zopet je prišla s pomladjo velika noč v deželo. Tujdi gori v hišico v višini je našla, vhod, pa tudi ,v srca. Zopet so doneli zvonovi staro pa vedno krasno pesem, toda niso več zadeli na neobčutna srca, temveč budili so žalne spomine, ob enem pa tudi zavest, da so preboleli; budili so tudi upanje na novo življenje, budili so nado* da se bode zopet naselil v ranjenih srcih mir. velikonočni mir! Oskrbnikova gospa. (Iz češkega). (Bal]«.] /Tirdi Rozsrka me sedaj ni več seboj vabila. Vsi drugi ljudje bili so si podobni kakor jajce Jajcu v vsakem oziru, le Rozarka je bila z vragom v sorodu, to je bilo nekaj za mojo otroško,, domišljijo in zvedavost. Lazil sem za njo kakor senca, opazoval jo ođ vseh strani, poslnSJai, Ste bi mi gotovo kaka njen« be-9*8» a» n£!e, gimi «d družine Rozarka ni gevaril® mktii&hi tem je j»r.5jj«!T»fev?afc e ■9 m bilo ustanovljenih 869 takih zadrug z osnovnim ‘kapitalom približno 65 milijonov kron, torej pride povprečno na vsako zadrugo 170.000 K. Ustanovitve teh zadrug se je udeleževala kemična industrija prav pridno, in sicer z 40 ustanovitvami, > med temi jih je 14 [petrolejske branže z 11 milijoni kron kapitala. Na drugo mesto pride potem stavbenstvo z 21 ustanovitvami in 5.8 milijoni kron kapitala. Za tem pa strojne tovarne z 9 ustanovitvami z približno 3 mil. kron osnovnega kapitala, najdalje tiskarne in založništva z 14 ustanovitvami in z 1.5 milijoni kron. Dandanes deluje okroglo 1100 zadrug z o. z; vse te pa imajo osnovnega kapitala 280 mil., gotovo lep vspeh. V letu 1910 je bilo 8 državnih,, deželnih in pa mestnih posojil v znesku 873 milijonov kron na dunajski borzi kotiranih. Nadalje je bilo kotiranih IS vrst zastavnih listin in obligacij v znesku 297 milijonov kron, 3 posojila prometnih in industrijskih podjetij z 50 milijoni, 14 novih akcij z 82 milijoni in 21 zvišanj kapitala na kotirane akcije z 150 mil. kron, torej skupno 59 postavkov z 1453 milijoni kron, za 600 več kakor leta 1909. Po strbkjovnjaršMh računih odpade od teh 1453 mil. najmanj ena milijarda naylu-najski trg. Od te svote odpade na Ogrsko 362 mil. državnih in mestnih posojil, 272 mil, zastavnih listin, 46 mil. prometnih obligacij itd. Iz teh' številk še jasno vidi, kakega pfomena, za Ogrsko je Avstrija v svoji lastnosti kot kapitalist. , .--.—-m. ■■■! n i -P'» m.,,.,.,...—.....' ■■ ■ Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru je imela dne 6. t. m. svoji 3. redni občni zbor. Kako krasno se je ta zavod razvil v treh letih svojega obstanka, nam katžejo sledeče številke: V prvem upravnem letu 1908 je imela posojilnica 1,Ril.643 K 06 v prometa, leta 1909 2.296.055 K 72 rv in leta 1910 že 3,462.958 K 36 v. Stanje hranilnih vlog, je bilo leta 1908 292.307 K 18 v. leta 1909 667.839 K 40 v. in leta 1910 že ,1,082.9156 K 35 v. Ce pomislimo, da je pjri večini mariborskih denarnih zavodov leta 1910 p^ilo število hranilnih vlog, vidimo, kakšno zaupanje uži!va ta posojilnica, ker je število njenih vlog leta 1910 naraslo za 415.116 K 95 vinarjev. Sorazmerno je raslo tudi Število posojil: leta 1908 je bilo 193.374 K 18 v posojil, leta 1909 662.236 K 4 v in leta 1910 1,130.394 K 39 v. Rezervni zaklad je v teku teh treh let narasel na 6350 K. Posojilnica ima posebno vsled tega tako zaupanje, ker .dela vsa zemljiško-knjižna dela zastonj, — strankam je treba plačati le koleke. Za varnost vlog jamči sedaj 435 članov s celim svojim premoženjem. Hranilne vloge obrestuje po 4% do 4/5% in plača rentnino sama. Obresti se pripisujejo h glavnici vsakega pol leta. Vloženi znesek se pdivoji v 18, o-ziroma v 16 letih. Da pospešuje Sledenje v majhnih zneskih, ima posojilnica na razpolago domače hranilne nabiralnike, za katere je tretja stranki vložiti samo 4 K kot varščino. To štd len,je se posebno priporoča za otroke, pa tudi za odrasle je mnogokrat jako primerno, ker se denar, ki je v šparovčku, ne more tako hitro vzeti iz njega. Ključ od špar ovčka, hrani namreč posojilnica. Posojilnico toplo priporočamo. Računski zaključek za leto 1910 je vsakemu članu in imetniku vloge v pisarni posojilnice na razpolago, da se lahko prepriča o njenem stanju. V načelstvu posojilnice so sledeči gospodje: načelnik častiti gospod kanonik Martin Matek, člani načelstva: Fink Jakob, kurat v Mariboru, dr. Josip Hohnjec, profesor bogoslovja v Mariboru, Anton Je-rovšek, profesor realke v Mariboru, dr. Anton Korošec, poslanec v Mariboru, Anton Lobnik, posestnik v Orehovi vasi, Franc PiŠek, župan in poslanec v Orehovi vasi, Ivan Roškar, župan in poslanec v Mahni, dr. Karl Verstovšek, poslanec v Mariboru. Za spomenik bratov skladateljev. Z,a spomenik bratov skladateljev in velikih slovenskih rodoljubov dr. Gustava in dr. Benjamina Ipavica so nadalje darovali sledeči p. n. gospodje : III, izkaz. K 25).— .. 20.- 2.-USl— 20.— 3.— dr. Josip Stare, Ljubljana, .... dr. Fran Žižek, Gradec ..... Fran Šegula, župnik pri Sv. Roku, . slavno pevsko društvo v Ljutomeru . Edmund Kavčič, Ljubljana, .... dr, Josip Gorički, Gornja Radgona, . Makso AsiČ, kaplan na Ponlrvi, daroval dvakrat po 5 K ....... . K. Murschitz, Braslovče, ..... dr. Paul Turner, Maribor, .... dr, Josip Kolšek, Laški trg, .... Josip Dekorti, župnik, Ljubno, . . . Josip Tombah, župnik pri Sv. Petru Josip Rotner, c, kr. sodni svetnik!, Vransko, . Andrej Podhostnik, župnik, Rečica, . . dr. Urban LemeŠ, Slov. Bistrica, . . . Lovro Sah, nadučitelj, Teharje, . . . Fran Roblek, Žalec,...................... dr. Karl Grossman, Ljutomer. . , . .’ Mihael Jezovšek, c. kr. notar, Vransko, RadoslaV Knaflič, nadučitelj, Gorica, . J. Selih, župnik, Sv. Kunigunda, , . . dr. Ivan Rudolf, Konjice,................ Pavel Wudler, niGučitelj, Ljubno, . . dr. Janko Sernec, zdravnik, Celje, . . 10.- 2.- 10.- 10. 3.- 10. & 20.- 3. 2.- 10.- 1.- 4. - 10. 1. 50. II. izkaz Skupno 240. 8371 Torej skupno 1077.50 Malo pred letom je stopil pripravljalni odbor za spomenik velikima slovenskima skladateljema bratoma dr. Gustavu in dr. Benjaminu Ipavicu pred slovensko javnost s prošnjo za prispevke. Nia ta, vabilni klic odzvalo se je mnogo „Čebelic“ od Trsta gor do Gradca in do srca tužnoga Korotana. To je znak, kako priljubljena sta bila, katerima hočemo postaviti dostojen spomenik, celemu svojemu slovenskemu narodu. A zakaj bi tudi ne bila; najlepši spomenik postavila sta si ta naša velika mfoža sama. Spletla sta nam prekrasni venec milo donečih pesmic, koje pre-pevjajo Sirčke mase milega naroda slovenskega, kakor tudi ni slovenskega koncerta in vesele družbe sploh’, da 1» se ne prepevale pesmi naših slavčkov in ne samo Slovenci, tudi vsi drugi slovanski naroili, osobito Hrvatje, kaj radi primejo za Ipavičeve glasbe. Zrno do zrna pogača,kamen do kamena palača 1 Tako so tudi naše narodne čebelice nanosile že lep temelj spomeniku: prvi tisoč kron, je! prekoračen. Vsem častitim darovalcem in slavnim društvom prisrčna hvala! Prosijo se Še enkrat vsa pevska in pa druga narodna društva, 'da, priredijo veselice in Koncerte v ta namen. Manjka Še pa tudi (v imeniku darovalcev marsikateri rodoljub. Vsak prijatelj krasne slovenske pesmi naj si Šteje v častno dolžnost biti u-vrščen v imenik prispevalcev, da se čim prej posreči izvesti to veliko idejo, da pokaže slovenski narod, kako slavi svoje velike može. Vsak prispevek dobrodošel, vse se bode v naprej redno izkazovan v slovenskih časnikih. Kdor hitro da, da dvakrat, to geslo velja tudi za to delo! Pripravljalni odbor je založil' tudi krasne razglednice, ki se prodajajo v korist spomeniku. Razglednice so z jako natančnimi slikami dr. Gustava in dr. Benjamina Ipavica, Naročajo se pri blagajniku pripravljalnega odbora gospodu Janku Artmanu v St. Juriju ob juž. žel. Vsem p. n. gospodom darovalcem izreka podpisani pripravljalni odbor v očigled velikemu namenu najsrčnejšo zahvalo in prosi za posnemovalce. St. Jurij ob juž. žel., meseca aprila 1911. Pripravljalni odbor za spomenik slovenskima skladateljema bratoma dr. Gustavu in dr. Benjam. Ipavicu. Franjo K a r t i n lr., tč, predsednik. Josip Drofenig lr., tč. tajnik. J a n k o A r t m a n lr,, tč, blagajnik. Volilno gibanje. Pozor na volilne imenike! Bliža se čas. ko bodo županstva razgrnila,- vođine imenike volilcem na vpogled. To je važen, jala "ražen čas! Mnogo je odvisno od tega, kdo je in kdf ni vpisan v imeniku. Mnogokrat se zgodi, da so vpisani v imeniku tisti, ki nimajo pravice voliti, izpuščeni pa tisti, ki imajo pravico voliti. Ko bodo županstva razglasila,, da so imeniki za državnozborske volitve razgrnjeni, naj se vsak volilec potrudi, da pogleda, ali je vpisan v volilnem imeniku. Ako zapazi, da ni vpisan, naj napravi takoj reklamacijo in sicer pismeno. Dovolj je tudi, da se dotičnik oglasi pri županu in mu ustmeno pove, do, ni vpisan v imeniku, in da naj se ga vpiše. Enajko sme vsakdo tudi za druge zahtevati, da se jih vpiše ali pa, izbriše iz volilnega imenika. Seveda mora vsakdo, ki hoče biti na novo vpisan v volilnem imeniku, dokazati s krstnim listom, da je dopolnil 24. leto in z domovinskim listom, ki potrdi, da biva nad eno leto v dotičnem kraju. Sicer pa naše pristaše ni treba brisati iz imenikov, To bodo že nasprotniki naredili. Mi moramo le to gledati, da smo vpisani v volilnem imeniku in da so tudi naši pristaši uvrščeni v volilni imenik. Ce hočemo koga izbrisati iz volilnega imenika,, moramo seveda navesti vzrok. Pozor torej! Volilni imeniki so najvažnejša predpriprava za volitve! Zavedajmo se v polni meri te važnosti! Se enkrat torej: Pozor na, volilne imenike povsod! * * * Kompromisna, pogajanja med krščanskimi soci-aloi in med nemškimi nacionalci so se konečno popolnoma razbila. O vzrokih, M so povzročili razbitje po- „Za par vinarjev pa zamorete obogateti“, jim je trdila. Zanimive za me so bile sanje in njih razlaganje; vobče je Rozarka znala o vsem tako lepo govoriti, kakor bi to brala in da po pravici povem, meni se je to, kar je pripovedovala1, takrat veliko bolj dojadio, kakor učenje, in skoro bi bil njej na ljubo zanemarjal šolo, ko bi me nekega lepega dne sama ne bila odgnala in odbila od sebe. Ko me je zapazila, da jo poslušam pazljivo, da bi mi nikaka besedica ne ušla iz njenega zanimivega govora, zaletela se je v me. rekoč: .-Kaj vedno tako za menoj laziš? Kaj me opazuješ? — Jaz delam, ali nadzorovati se ne dam. — Da veš!“ Od tega časa sem ji šel v stran. Za to jo je pa bolj opazovala mati in nekega večera je dejala očetu, ko smo bili že sami v sobi: ii, Oče, Rozarka nam pokvari vso družino. Odslovimo jo o božiču!“ .jCemu ?“ vprašal je oče mirno. „Zato, ker vedno govori o zakladih in loteriji“, odvrnila je mati. „Meni se to ne dopade. Kmalu zmeša. vsem glave. Beta vedno trdi, Jda je z rodom od — vraga obsedlim v rodu, in ravno danes sem se sama prepričala o nečem, kar je temu prav podobno. Kakor veš, bil je danes pri nas kramar Izak. Vsa dekleta so si kupila ruto za ina glavo, a Rozarka sl jo je izbirala za na vrat. Kaj rečeš k temu: hotela je svileno ruto! Ko je odšla, rekel je Izak’: „To ti je vražica;! Je po očetu! iTa je ravno tako visoko mtelil, in je hotel biti kakor so gospodje! Ul iog vaški krojač, ki ni imel pedi zemlje, a kar je zaslužil, nesel je gorko v loterijo, da bi obogatel. A padal je globlje in globlje, dokler vrag blesjka ni odnesel njegove duše. Obesil se je na jablani, zagustivši polno dolgov!“ ..Pa je pridna delavka“, sem pripomnila. JFo ima po materi“, je dejal Izak, i „pa po očetu je podedovala, del slabosti in na,uak, ki so ga gnale v smrt.“ Vse to, gospodar, se mi ne dopale!“ Oče je obmolknil za majhen trenutek, a potem dejal : „Ako je že sedaj nesrečna, n,ajj jo tedaj pahnemo Še globlje? Kdo bi jo vzel v službo, ko bi se razneslo, da mi nimamo nikakega zaupanja v njo? Počakajmo Še nekoliko! Prizadevajmo si, da se poboljša in da se ji delo priljubi.“ „Ne dopade se mi, da Fran tolikokrat z njo govori ; bojim se, da bi ga ne zapeljala.. Je to naš najboljši hlapec, iz poštene hiše, dobire korenine. Tega bi si ne želela. Je revež, a poštenjak.“ Oče se je zasmejal: „Tega, žena, se pa ne boj“, je dejal. „Rozarka je lepo dekle, a Fran tudi ni slep. Imata se rada in to je vse!“ ftjDa jo ima rad, to vidim. A za Frana bi bilo škoda! Je iz dobre, pobožne, a siromašne hiš,e, kjer je vedno le ljubezen in pridnost pomagala k sreči. Fran bi bil z njo nesrečen! “ Oče je prosil mater, da bi Betino pripovedovanje ne raznašala dalje, a to, kar je povedal Izak, o-hranila za se. Jaz sem sedaj vedno, kadar sem le mogel, stal v prediveži, drž^č roke v žepu, in gledal, li vidim kje Rozarko s Franom. Nekega dni bližala se je tolpa ciganov k vasi. Postavili so si taborišče v vasi. Po končanem delu plazil se je drug za drugim k njim. Tudi jaz sem Šel z njimi, Na kamenu je sedela stara ciganka: in vsem prerokovala iz roke. Ravno je držala Rozarkino roko v svoji, ko sem jaz tja prišel. Skrbno jo je ogledovala, a je še molčala. „No, aK ni nič napisanega.?“ dejala je Rozarka ostro. „Je“, odvrnila je ciganka.. „Pa vsako pismo se ne da naglo brati. !To vaše pismo je precej zamotano.“ „Pa je odmotaj“, zasmejala se je Rozarka. „A najpreje poglej, če je tam zapisano, da bom jaz imela. mnogo, mnogo denarja.?“ „To bodeš“, odvrnila je eiganjka z gotovostjo.. „Po denarjih boš brskala, na denarjih bodeš umrla, toda« —“ „Le naprej! Ali kmalu umrjem?“ ,JTo ne! Dolgo, dolgo bodeš živela“, rekla je ciganka. jToda — toda — sreče ne bodeš poznala! Imela boš težek kamen na svoji vesti“, pristavila je še ciganka in spustila roko. ’ „Da bom imela le dosti denarja“, zasmejala «se je Rozarka, „Kamen že prenesem.“ Sedaj je ded obmolknil, ,,«To se poglej, kako je ciganka znala prerokovati. Vse se je do pičice izpolnilo — “ „A to glejte, taka mlada dekle ni vprašala o svojem ljubčku, ne o ženitnini“, menila je gospodinja. „To je mešalo glavo drugemu, ubogemu Franu“, rekel je ded. * * „Za Skednjem, kjer rase sedaj košati kostanj“, nadaljeval je ded, „stala je takrat visoka, gosto-vej-nata lipa. Na lipi sem imel škorce in zlezelj sem drugega dne na/ lipo, da bi jih' vzel seboj domu. Ko sem bil že na drevesu, približala sta, se Rozarka in Fran. Pod lipo sta obstala, „Rozarka“, začel je Fran. ,JOtt včeraj imam veliko žalost v srcu.“ JA, zakaj ?“ vprašala je ona, sJO vpem si vprašala ciganko, le o meni in o moji ljubezni ne." „Kaj pa bi mi bila ciganka povedala?“ zasmejala se je Rozarka, „jTo vem, da me imaš rad, k temu ne potrebujem ciganke.“ gajanj, poroča dunajski poročevalec žždovski „Frankfurter Zeittung“ sledeče: .„Poskus, dovesti pogajanja do konečnega vspe-h'a, se je moral opustiti, (ker je zadel na nepremagljiv odpor svobodomiselnih volilcev. Mnogoštevilni svobodomiselni fvolilei so se že davno navadili, smatrati socialno demokracijo kot edino pravo zastopnico Svobodomiselstva in to. vsled malomarnosti in lenobe nemško-svobodomiselnih strank. Zato pa tudi niso pristopni za nič takega, kar bi bi jo naperjeno proti socialni demokraciji. Nezadovoljnost volilcev se bo pokazala pri zbiranju volilnih skladov. Dosti jih je, ki so precejšne svote žrtvovali svojemu prepričanju, ki pa, za kompromisno politiko nimajo niti vinarja.“ K temu poročilu pristavlja „Pijeva korespondenca“ : d Jud je ne dajo za nemško-meščanske skupne volitve denarja; tudi se ne dajo pridobiti za sporazum, ki je naperjen proti socialni demokraciji, ki je njihova glavna zaščitniea. iln iz tega ne /prineipijelnega, temveč volilno tehničnega vzroka se niso mogli nemški svobodomiselci zediniti s krščanskimi socialci glede skupnega nastopa pri volitvah. O svoboda, o s v o-j bodomi sein ost, kje si! ?“ Slovenski kandidati v Trstu so: I za 1. okraj profesor Matko Mandič, za 2, okraj dr. Otokar Ryjbar, za 3. okraj dr. Josip Wilfan in za 4. okraj Ivan Skrjanc, prožni mojster. R e b e k k a n d i d i r a. Na zaupnem shodu obeh spodnještajerskih slovenskih strank dne 13. t. m. na Bregu pri Celju se je postavil za skupnega kandidata spodnještajerskih mest in trgov gospod Ivan Rebek, ključavničar v Celju. Narodna dolžnost vseh volilcev v teh krajih je,-da agitirajo za to izvolitev. IV tej skupini kandidira kot nemški nacionalec Marckhl, kot I socialdemokrat Horvatek, kot nemški opozicionalec učitelj Aistrieh. Ubogi Malik. Z ozirom na kandidaturo nadgeometra Rauter-jä v 10. volilnem okraju se je vršilo v sredo dne 12. t. m. v Ptuju posvetovanje glede kandidata. Udeleženci so se vsi izrekli za Rauterja in so vsi odklonili Malikovo zopetno kandidaturo. Isto se je pripetilo Maliku v mestu Deutschlandsberg. Tudi v Z(gornji Radgoni je preganjala Malika šmentana) smola. Dne 12. t. m. je imel tam i volilni shod, na katerega je prišlo celih — devet mož volih cev. Gofvoril je kakor vedno, spravljal najbolj nasprotujoče se stvari v zvezo in zabavljali čez ves svet, samo ne Čez sebe. Že ves govor je bil ponesrečen, a s tem nesreč še ni bilo konca. K besedi se je oglasil učitelj Lakllseh, ki jih je povedal Maliku toliko, da mu bodo gotovo še dolgo zvenele po ušesih. Konec vseh koncev je bil, da je bila Malikova kandidatura sprejeta z devetimi glasovi. Treba bo obupati! Vstaja v Albaniji. Turške čete so zopet zavzele mesto Tuzi ter vstaše občutno porazile. Poroča se, da je bataljon turških vojakov* na potu v Tuzo prišel v zasedo. Sto mož je bilo ubitih, dosti pa; težko ranjenih. Poročilo Še ni potrjeno. ,J3a, jaz te imam zelo, zelo rad“, je rekel Fran, „a tega ne vem, je li tvoja* ljubezen tudi tako zvesta in odkritosrčna.“ JJe, (Fran. Jaz imam tebe in jedino le tebe v svojem srcu.“ „/Ciganka mi je pa rekla nekaj drugega“, pripomnil je Fran. jAli verjameš ciganki več kakor meni? No, pa kaj ti je rekla?“ „Da imam nesrečo v svoji ljubezni, da sem goljufan, da bom izdan, da. umrjem vsled ljubezni!“ „Neumnosti, — budalosti“, dejala je Rozarka. JO ne, nekaj je na tem“, odvrnil ji je Fran. „Vprašal sem jo, komu se moram umakniti,! zakadi koga me bode moja izvoljenka zapustila, a ciganka je resno rekDa: radi zlata in srebra. Tb me je užalilo. Spomnil sem se takoj, da drhtiš po denarjih, in bojim se ka(r najhujšega. — Rozarka, me li v resnici ljubiš?" „(Ljubim te, iz srca te ljubim“, zatrjevala je sedaj Rozarka. „Potem se oženiva“, menil je Fran. ,JJaz povem gospodarju, in po žetvi naj bode svatba.“ ^Jaz sem revna“, ugovarjala je Rozarka. „To vem. Tudi jaz sem siromak. Delala bova, v ljubezni živela in Bog da nama blagoslov. Zdravja si prosiva, srečo in mir pa najdeva v ljubezni. Vse mi je znano o tvojem očetu, a za to.se jaz ne brigam. Ti za to ne moreš. Jaz te iirtam nad vse rad.“ „In jaz tebe“, zaklicala je Rozarka. „Ko bi me ti pustila, umrl bi, kakor je prerokovala ciganka." »No, to je govorjenje. Jaz sploh ne verjamem ničesar, kar je pripovedovala ciganka. Jaz te imam rada i* to naj ti bode dovolj.“ »Rada nad vse?“ vprašal je daljo. . *N;ld vse!" trdila je or»a in položila, glavo m *»je**r« zvesto srce. JJt li ljubiš boli kakor ««aarj«PT priložil j» Generalissimus Mahmud Sefket /paša je odpotoval v Macedonijo in Albanijo. Major Enver. Bei je odšel že dan poprej. Poročila iz Albanije se glase < vedno bolj pesimistično. (Odločilne dogodjke pa pričakujejo Še le potem, ko bo prevzel vrhovno poveljstvo armade Tor-gut paša-. Avstrija in albanske homatije. „(Vaterland“ piše o zadnjih krvavih dogodkih v Albaniji: „Avstrija zasleduje brezdvomno, z zanimanjem dogodke v Albaniji. Avstrija je izgubila svojo pozicijo na Balkanu in Italija zavzema počasi, a z vso gotovostjo vise one pozicije, katere je zavzemala Avstrija. Italijanska zunanja politika vidi v razširjanju sfere italijanskih interesov v Albfaniji edino sredstvo za uresničenje narodnega prograjma,, ki se glasi: Adrija je italijansko morje! Luka Valona ob albanski obali je izhodišče za novo italijansko politiko. Ona luka ni le velike strategične, temveč tudi največje trgovske važnosti kakor luka, ki je ravno nasproti mesta Brindisi in bi Jadransko morje tako postalo zaprto morje. Politični pregled. Sporazum v Istri. V sredo dne 12. aprila so se sestali v Pazinu slovanski poslanci istrskega deželnega zbora, istočasno pa, so se sestali v Trstu italijanski poslanci. Na obeh posvetovanjih so poročali poslanci o vspehih pogajanj, ki so se vršila pretekli tedenj na Dunaju glede delamožnosti istrskega deželnega/zbora, in glede ureditve narodnostnih razmer v Istri. v . Oba narodnostna zbora sta soglašala z dunajskim sklepom. O tem so takoj obvestili cesarskega namestnika, princa Hohenlohe. Sodi -se, to bo istrski deželni zbor vsled tega kmalu sklican. Ogrska socialdemokratična stranka ima o veliki noči v Budimpešti svoj strankin zbor. Pri zadnjih volitvah je stranka v več kakor 100 okrajih postavil.* svoje kandidate. Socialdemokratična stranka ima v deželi 310 organizacij, ki so priredile tekom leta nad 3000 shodov im predavanj. V Budim-pešti so strankine organizacije vodile boj proti stanovanjskemu oderuštvu, ki se je razširil jpo petih mest-nih okrajih. V 180 izmed 223 hiš, v katerih je bilo gibanje najemnikov organizirano, so se dosegle pogodbe, s katerimi so se deloma, znižale najemnine, deloma pa se je preprečilo nameravano podridženje. Pri tem gibanju je bilo 11,236 najemnikov neposredno prizadetih. Strankino založništvo je lani izdalo knjig in brošur v skupni nakladi 420.000 iztisov. Letakov se je razbelilo 1,200.000. Splošna konsumna zadruga je imela, za, en milijon krom prometa, to je za 40 odstotkov več, kakor leto poprej. Dohodkov je stranka imela 627.000 K, izdatkov pa 624.000 K. Dr. Schürer v. Waldheim, ki je izvrsten zdravnik, je poslal v javnost oklicev katerem poziva vse dobro misleče, da ustanove državno stranko, ki bo imela namen, odstraniti Vse narodnostne spore. Zahteva, da mora nastati nov čas, on s prisiljenim smehom, iz katerega se je glasil pritajen strah. Na to ni ona odgovorila, a usta mu zaprla s poljubom. Sla sta roko v roci po polji, jaz pa sem zlezel raz lipo, vedoč za veliko skrivnost. Dfolgo pa to ni tajno ostato. Fran je govoril z očetom, in ta jima je dovolil, da bi se vzela, in jima obljubil, da jima da v najem kočo v Hlumku, katero je prevzel za neki dolg. Vsi na vasi so ženinu in nevesti čestitali, vsi se tega radovali, in Franova mati dala jima je svoj blagoslov, le Beto in mojo mater je to vznemirjevalo, in Beta je rekla žalostno: ' „Ta svatba ne bode v srečo. Rod ljubezni se nima nikdar ženiti v rod, ki hlepi' za denarjem. To ne bo prineslo nobene sreče. Bog pomagaj njemu in -nji! “ Do žetve je bilo vse krasno,, zaročenca» živela sta, kakor v nebu. A po žetvi prišla je nesreča, prav za prav pripeljala se je. Bili smo takrat na polju, ravno na veliki njivi. Kdor je na enem koncu, to veste, ne sliši in ne vidi na drugega. . Rozarka je vezala snope na enem' koncu, a jaz sem pomagal nalagati žito na vrv, Fran je na drugem koncu nakladal snope na voz. • ■' Tu se je peljala kočija mimo nas. Že od daleč jo je bilo videti. „Tam-le gre oskrbnik“, rekla je Barča i n si potegnila ruto globoko na oči. V tistih časih je bil tarie oskrbnik mogočen gospod in vsakdo se je pred njim priklonil, da bi šibil skoro zlomil hrbet. On se pa ni na nikogar ozrl, niti se zahvalil za pozdrav, in Šel ali jezdil mimo ljudi, kakor bi bile to podobo kamne. Le na mlada dekleta* je gledal; in tu je zijal bolj, kakor, je bilo treba, zijal rnfiogo daljp, kakor j« bilo to spodobno in dovoljeno. V takratnih ftaeib r*-bot« j« bil fcjt-l« gospodič tudi gospod deklet v katerem se bo dovršil sporazum v jezikovno mešanih deželah, bodo dobile razne narodnosti svojo avtonomijo in bo prišel v veljavo državni varstveni zakon. Pa pri Nemcih bo našel ta oklic gotovo gluha ušesa! Obisk srbskega kralja Petra na Dunaju. Kakor je že sedaj popolnoma gotovo, pride kralj Peter /v kratkem na Dunaj in bo od cesarja Franca Josipa sprejet y avdijenci, V Belgradu se tudi govori, da bo kralj Peter najbrže meseca maja obiskal francoskega predsednika Fallieresa. Francoski vinogradniki proti tovarnarjem ( šampanjca. V seji senata dne 11. t. m. jo ministrski predsednik podal izjavo, da je vprašanje krajevne omejitve vinskih okrajev predložil državnemu svetu, ki svobodno razsodi o tem. To in od senata vsprejeti dnevni red sta povzročila živahno razburjenje v hodnikih zbornice, zlasti med zastopniki omejenega vinogradniškega ozemlja Šampanje. Vsled vesti, da je senat načelno sklenil odpravili krajevno omejitev, so se trume vinogradnikov iz vseh vasi Marnske doline, okoli 2000, podale proti Hautevillu in Dizy-ju. V Dizy-ju so razbili vrata neke kleti in napravili velika opustošenja. Vinogradhiki so se potem podali v Epernay. V ldSeteh je bilo 230 tisoč steklenic Šampanjca. Demonstrant je so napravili na ulicah tri barikade iz materijala, vzetega iz kleti. Ulice so polne razbitih steklenic in drugih razbitih predmetov. Enaki prizori so se odigravali v Damäry-ju, kjer so demonstrantje oplenili hišo nekega fabri-kanta Šampanjca. Iz Damery-ja so vinogradniki Šli v Ay, po ulicah tega kraja so peli internacionalo. Tudi tukaj so napadli hišo nekega trgovca z vinom. Eskadron dragoncev je potisnil demonstrante nazaj, ki so potem odšli v Epernay. Občinski sveti v Damery-ju in sosednih krajih so odstopili. Na županski hiši v Damery-ju so razobesili rudečo zastavo. V Venteuilu je bila po noči razdejana neka klet. Zjutraj so v nekem vinogradu spuščali rakete, da bi sklicali skupaj vinogradnike, ki so — njih nad 1000 mož — odšli proti Eperniayj-ju. Na li,ce mesta so bile odposlane čete. Dva eskadrona dragoncev sta v Ay-ju zabranila trumi vinogradnikov, ki so prišli iz okolice Dizy-ja, Venteuila in Hautevillersa, da bi udrli v neko mesto, ki leži ob cesti v Epernay. Manifestantje se niso hoteli raziti in so se vrgli pred konje dragoncev. — Mnogi od teh vinogradnikov so prišli po ovinkih v mesto. Najnovejša poročila /vedo povedati, da se zdi, da delajo uporni viničarji po sporazumnem načrtu. V Pierry in D:jtaery so že vse pokončali. V Eperay-ju so oplenili dve šampanjski trgovski hiši. Kavalerija je komaj obvarovala druge hiše. V Ay-ju so neko Šampanjsko firmo popolnoma demolirali, dve so oplenili, tri pa zažgali. Število čet se je izkazalo kot nezadostno. Uporniki uničujejo vse kar jim pride pod roko. (Trgovske knjige in pohištvo mečejo na ulico. V Vinay-ju so viničarji neko vinsko klet popolnoma oplenili. Vojaštvo je moralo razdreti neko barikado, predno je moglo r.ajzgnati demonstrante. _____ ■ A ■ . O oskrbftikn.je bilo znano,- da je bil smel in pa predrzen: zato je vsak fant svoje dekle pred njim skrival; poštena dekleta potegnila so si ruto na oči in se sklonile k delu, da se jim je ritka kraisna postava prav Skrčila, kakor je to Barča naredila,ne pa Rozarka. Ko je zagledala kočijo, je vstala in rekla: „Pelje se z njim gospa! To je vožnja! Le eno leto pred smrtjo hotela bi biti taka gospa in se voziti v kočiji!" Barča pa se je zasmejala in rekla: „Niti en dan bi ne hotela- z oskrbnikovo gospo zamenjati.“ ' Druge delavke začele sp peti staro pesem o njem in ena izmed njih je rekla Rozarki:. „fOd dela se nobeden ne vsede v kočijo!“ _x. Rozarka ni odgovorila, a delala je le površno. Dči so p obvisele na kočiji, ki je v nesrečo slučajno obstala pri našem polju. Kočiji nasproti je vozil z žitom naloženi grajski voz, a ker je bila cesta ozka stopil je konj s kočijo na naše polje. Rozarka se je zravnala in zrla na kočijo z uprtimi očmi. Njene oči so se vjele z njegovimi, a tu padla ji je — ali slučajno, ali namenoma, tega ne vjem ruta raz glavo, njeni zlati lasje so se zasvetili, a oči zažarele, kakor bi švigale iskre iz njih ... . Kočija se je kmalu odpeljala, a Rozarka je še vedno stala in gledala za njo. ■Fran tega ni zapazil, le jaz sem videl ■ celi dogodek. Vsi so se v ponižnosti priklanjali k tlom, a jaz lepi, kmečki, ponosni fant sem se vzravnal kakor Rozarka. ‘ - Od tega dne ni bila mati z ROzarko več zadovoljna. Ni bila več tako pridna in pogosto se je zgubila od doma. Oče se je smejal, naj vendar kaj takega privošči nevesti, a nagrbančil čelo, ko mu je Beta nekega dne potožila,. d;ai Rozarka zaihaja k hišni v ioljrrsB gnft v uv -' ;'.. v- •• (Dalje"'prih.) Za svetovni mir. V Parizu se razvija živahna agitacija med francoskim delavstvom, da se poda ogromno število (delavcev v Berolin na velikajnskij socialistični zbor, ki se bo tamkaj vršil v prilog svetovnemu miru. Aiuerikansba eskadra v evropskih vodah. Mornariški oddelek je objavil program za kri-žarenje eskadre v Vztočnem morju. Po tem programu obišče ta eskadra nemška pristanišča,, med temi Kiel, potem danska, švedska in ruska mest.)j, dočim bo divizija križarjev atlantske Hote križarila meseca oktobra ter novembra, in decembra v Sredozemskem morju. Kitajske mase postajajo od dne do dne bolj sovražne proti Evropej-cem, zlasti proti Rusom. Vsi uradi, posebno višji, že proglašajo, da stoji Kitajska na pragu vojne. Vojni minister izvaja z veliko hitrostjo vojaške reforme. Poročevalec „Golosa Moskvy“ brzojavijo iz Charbina, da Rusija ni dobro poučena o vojni moči Kitajske. Kitajska nima, 150.000 mož redne vojske, temveč 325.000 mož in 1032 topov aajuovejšega sistema. vlitih v Kruppovi tovarni. Kitajska armada ima 308 polkov pehote, 62 eskadronov jezdecev in 172 baterij topničarstva. Razven tega ima še domobrance, takozvane „sunlandun“, ki šteje 150.000 mož in 15.000 častnikov. Kitajska armada v Mandžuriji ima uniforme. kakor Japonci, in brzostrelne puške. Kitajska, se pa še vedno oba rož uje. Po načrtu vojnega ministra bo imela Kitajska leta 1913 52 divizij po 17.000 mož, to je 884.000 mož, ki bodo popolnoma evropsko izšolani. Denar je posodila. Amerika. Japonfeko časopisje svari kitajsko vlado pred Združenimi državami. Naziva jih neodkrite zaveznike. Nasproti temu pa svetuje, naj se Kitajska z Rusijo poravna in naj vstopi v /vezo z Rusijo in Japonsko, kajti interesi teh treh držav so zelo enaki in se morejo le solidarno braniti. Japonski listi poučujejo Kitajce, da Rusija ne dela krivice Kitajski in da ne zahteva ničesar nepravičnega. Lakota na Kitajskem postaja ipo raznih poročilih vedno hujša. Pravijo, da kuga ni bila nič proti tej grozoti. Po deželi je vse polno roparskih čet, ki plenijo in morijo. Guverner je dal sežgati 200 roparjev pri živem, telesu. Toda, tudi ta strašni eksempel drugih ne ostraŠi. iBeda je res prevelika. Možje ponujajo svoje žene, stariši otroke za hleb kruha, ali nihče ne da te cene. niti trgovci s sužnji. Raznoterosti. Prihodnja številka izide radi praznikov v sredo dne 19. t. m. Duhovniška vest. Župnijo Vojni k pri Celju je dobil častiti gospod Jožef Potovišek. župnik v Artičah pri Brežicah. Poroka. Že v zadnji številki smo javili, Ida se poroči hčerka Marija vrloznanega/ načelnika okrajnega zastopa šoštanjskega, c. in kr. komornika Karola pl. Adamovich' de Csepin v Velenju z o. in kr. komornikom in nadporočnikom. 5. dragonskega, polka, grofom Hervardom Auerspergom v Slovenski Bistrici. Cerkvena poroka bo v sredo dne 19. aprila 1911, ob 5411. uri predpoldne v grajski kapeli v Velenju. Na prošnjo nevestinih stari Sev bodo izvršili poroko ekscelenca premilostljivi nadpastir, ki dojdejo v ta namen v Velenje v torek dne 18. aprilat popoldne. Cesarjeva velika noč. Cesar se je v sredo dne 12. t. m. z dvornim vlakom odpeljal v Wallsee, kjer bo pri nadvojvodu Francu Salvatorju preživel velikonočne praznike. Vrnil se bo najbrže dne 17, ali 18. aprila. Visoka odlikovanja. Cesar je odlikoval admirala grofa Montecuccolija. carja bolgarskega Ferdinanda, princa Alojzija Liechtensteina, višjega dvornega maršala grofa Gudenosa, grofa Cermina in grofa Bu-,(Tiuka,j-le, čitajte, saj je vse to, kar sem jaz trdil, črno nai delo natiskano i— torej mora biti res!“ Sodnik pa le ni verjel tem dokazom resnice, pač pa je priznal za prvo kazen Zupančiču 60 svetlih kronic, oziroma (1 dni zapora, in ga povrh obsodil v povračilo stroškov kazenskega postopanja, Iz te dogodbe sledi za. pametne kmete jasen nauk: ogibajte se ljudi, ki vam vsiljujejo „Štajerca“, ogibajte se lista, ki je pisan z gnojnico in spada torej na gnoj! Kdorkoli pa vkljub temu le še hrepeni po denarni globi, ali pa po ,„|kajhi“, naj še dalje zahaja k Matheisu ali pa v šparkaso, koder mu je ptujski „Stajerc“ brezplačno na razpolago. Morebiti ga tudi enkrat pamet sreča, kakor je srečala pamet dne 28. marca 1911 našega Zupančiča, ki je po končani razpravi domov gredoč si zapel pesmico: „Da, da! Tako se godi. komur ,„ištajerc“ diši. da naglo in lahko na „desko“ zdrči! “ Konjice. V torek dne 11. l. m. je pripeljal iz Stranic pri Konjicah posestnikov sin Janez Marinšek voz desek na celjski kolodvor. Pri odlaganju je hotel uporabiti nek tam ležeč kol, kor mu je pa železniški uslužbenec ZalierJ zabranil. Radi tega sta se začela prepirati in tekom prepira, je dal Zaherl Marinšek n nekaj zaušnic. To je pa slednjega tako razburilo, da je potegnil žepni nož in mu ž njim zadal težko rano v prsa, Zaherla so odnesli v bolnišnico, MarinŠeka pa odvedli na okrožno sodišče. Petrovče. Dne 8. t. m. se je igral rudarjev sin Franc Zupanc v Libojah pri Petrovčah v domači hiši z dinamitno 'kapico. Kapica je eksplodirala in je odtrgala dečku več prstov na roki. ga ranila tudi na obrazu in na prsih, med tem ko se njegovemu petletnemu bratu, ki je bil iste tako navzoč, ni prav nič zgodilo. Žalec. Vse se izprašuje, kdo bo kandidiral, kdo bo zmagal, kako bo. Liberalna stranka gre s težkim srcem v volilni boj. Njeni poslanci v državnem zboru so bili ničle, o katerih se nikdar ni nič slišalo. Molčali so vsa. štiri leta, kakor da bi se sramovali svojega liberalnega izvora. Storili niso nič, govorili nič, liberalna stranka je bila izredno slabo zastopana. Še težje pa postaja liberalcem srce, Če se ozirajo na položaj v domovini. Politično so razbiti, gospodarsko uničeni. Na vseh straneh bankrotni in v znamenju kanta stopajo v volilni boj. Liberalna stranka bo morala kmečko stranko naravnost prositi, naj iz usmiljenja molči o gospodarskem stanju nekaterih za vodov, kajti sicer pride do novih polomov in konknizov. V liberalno stranko se je pririnilo toliko napuštenih elementov, da je marsikaterega, sicer poštenega človeka že sram te družbe, v kateri se nahajajo kridarji, oderuhi in navadni vsakdanji sleparji. Slovenska kmečka zveza pod okriljem Vseslovenske ljudske stranke ima sedaj celo drugo pozicijo. Polne vrste volilcev se vesele, da je prišel sedaj Čas, vrniti liberalcem njihove laži in klevete, njihove goljufije m sleparstva, Prefinjena zaupanja v zmago, čaka naša stranka z veseljem volilnega boja. Šoštanj. Mlinar J. Glušič je poslhl svojega 13-letnega sina Avgusta v podstrešjei z nekim naročilom. Fant je pa vzel tudi ključ od očetove škrinje, katero je odprl. Našel je v njej pištolo in jo nabasal. Pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da se je pištola sprožila. Ko so čuli ljudje strel, so prihiteli gledat in so našffii fanta z izstreljenim očesom. Diečko je u-mrl. ne 'da bi se zavedel. Št. Pavel pri Preboldu. Naša občina postane skoraj po zaslugah liberalnega dopisnika enat svetovno znanih postojank slovenskega Štajerja. Teden z», tednom hvali v „Narodnem Listu“1 tukajšnje Sokole, njih delovanje, njih nlapredek, kot bi bili res najimenitnejša stvar na svetu, nasprotno pa graja vse, kar ne trobi v njihov „tudi 'krščanski“ rog. V zadnjem dopisu. ki je po obliki eden najnesramlnejših, napada med drugimi zopet nagega nekdanjega vseobče priljubljenega kaplana gospoda J. Ilca. Na prvi pogled se pozna dopisniku njegova otročja mlečozoba nezmožnost, ali pa starostna duševna onemoglost. Bilo bi dobro, da bi puščavnik izpod gore prišel pogledat v to gnezdo. Paß pomilovanja vredni tukajšnji Sokoli, ki imajo med seboj dopisnika, nad čegar dopis! se zgraža vsa fara. Na svidenje še večkrat! V Podvinu pri Sevnici je hotel Mihael Koželj dati duška svojemu veselju, da je streljal na gostiji iz stare, dvocevne pištole. Pištola je bila pa stara in le slabo popravljena, zato jo je pa pri prvem strelu razneslo, in Koželj je dobil na roki jako nevarne poškodbe. Zdravniki so izjavili, da bo roka tudi v slučaju, da je ne bo treba odrezati, nerabna za delo. Brežice. Zaprli so Jožefa Trampuša, ker je iz niče/vega vzroka grozil svojemu svaku Kajsu in njegovi hčeri Neži, da ju bode ustrelil in jima hišo zažgal: Trampuš je znan kot nasilen človek. Rajhenburg. Poroča se naslednje: Iz semnja v Krškem je gnal llletni Janez Abram kravo proti domu. V Rajhenburgu se je pa žival splašila in je začela dirjati. Pant je imel vrv okoli desne roke ovito, in ker je bilo mrzlo, je držal obe roki v žepu. Zato se ni mogel dovolj naglo oprostiti in ga je krava vlekla za s~1bo po cesti. Orožniku Krepelu se je posrečilo, da je 'kravo zadržal in tako rešil fanta iz neprijetnega položaja, ki bi lahko postal za njega usode-polen. Imel je precejšnje rane na glavi in pa na rokah. Videm ob Savi. Znano je že po kranjski in štajerski deželi in tudi drugod, da je v Krškem ob Savi umrla dne 16. marca 1911 in bila pokopana dne 18. marca gospa Josipina Hočevar. Tla gospa, je imela srce za Boga in za svojega bližnjega. 'Milijone ji je Bog podelil, in ona jih ni porabila v podvio, ampak prvič v pospeševanje časti božje. [To pričajo mnogoštevilne nove in popravljene cerkve na. Kranjskem in Štajerskem, potem skrivni darovi za notranjo opravo cerkev, za zvonove, orgije itd. Drugič pa je gospa Hočevar imela tudi usmiljenje in ljubezen do bližnjega. O tem govorijo mnoge šole in zavodi za mladino, ki jih je obdarovala!, posebno krška bolnišnica in še druge sirotišnice za revne in bolne. Zato je pa bil tudi sprevod rajne gospe velikansk. [Od hiše žaiofeti je krsto peljalo šest konj z ,vso drugo pripravo, katera je bila naročena oil hvaležnih prijateljev in sorodnikov rajne blage gospe. Prebivalci mestfe, Krško so tudi svoji dobrotnici iz velike hvaležnosti vse storili, kar je le bilo v njihovih močeh. [Veličasten pogreb je povzdignila vsa še živeča rodbina; udeležilo se ga je na tisoče kmečkega ljudstva in pa okoli 30 duhovnikov od desnega in levega brega Save, to je iz Kranjskega in Štajerskega. Voditelj kondukta je bil premjlostijivi gospod prošt iz Rudolfovega dr. Sebastijan Elbert, slovesno mrtvaško sveto mašo je pel milostljivi gospod častni kanonik' in dekan; iz Rado-ljice Janez Novak, poslovilno pridigo je imel gospod dekan leskovški Franc Schweiger. — Ostala bo rajna blaga gospa v nepozabljivem spominu v svojih dobrih delih, v sporočilih in legatih. Ljubi Bog ji bodi plačnik za vse, kar je storila za njegovo čast: in za blagor svojega bližnjega. — Hvaležni Videmčam. Kranjsko» Kočevje. Najstarejša žena na Kranjskem. Listi pišejo: Malokomu bo znano» da živi najstarejša žena na Kranjskem v kočevskem, bkraju. Piše se Marija Wiederwohl in je bila rojena leta; 1805, je torej stara celih 106 let. Bila je petkrat omožena, zadnjikrat pred 4 leti, in sicer s sedaj 71 let starim Wiederwohlom. Žena izvršuje danes gostilničarsko obrt ijn je Še vedno trdna in zdrava, tako da bo učakala še marsikatero pomlad. Ljubljana. Učiteljska protialikbholna, zveza ima svoje prvo zborovanje danes na, veliko sredo dne 12. aprila, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani 'Mestnega doma v Ljubljani. Razpored: Delo med učiteljstvom, Jožef Novak, Idrija; Delo v Šoli, Rudolf Horvat, Zagorje na Notranjskem; Učna snov, Fr. Petrič, Naklo; Delo izven šole, Ivan Grad, Košana; Slovenska protialkoholna literatura, Julij SlapŠak, Vodice. Ljubljana. Iz kranjskega deželnega odbora. Dr. Josip Podobnik in Ivan Lazar sta imenovana zadružnim praktikantom. Iz 'deželne službe je izstopil inže-ner A. Hočevar. V pokoj je šel na lastno prošnjo primarij deželne bolnice dr. Eavard Šlajmer. Prof. Der-mastija je imenovan učiteljem geografije na slovenski trgovski šoli. KrŠčansko-socialni zvezi v Ljubljani se je Dodelilo 800 K za napravo gospodarske šole za delavke. Primorsko. Pulj. Naši iredentisti so poslali ob priliki 50-letnice zedinjenja Italije brzojavno Čestitko judovskemu Natanu v Rim. V čestitki so imenovali Pulj, ki je edina avstrijska vojna luka, hčer Rima (figlia de Roma). Brzojavka pa se ni poslala naprej, marveč je bila v poštnem uradu v Trstu inhibirana. S tem, da so si puljski iredentisti drznili odposlati brzojavko s tako vsebino, v kateri se drznejo imenovati avstrijsko mesto Pulj. v katerem živi na tisoče Slovanov, hčer Rima, so zopet pokazali celi Avstriji, i s kakimi za državo nevarnimi elementi imam» opraviti pri nae na Narodno-obrambno delo. Za „Slovensko Stražo.“ ■- Neprijateljska tuja konkurenca bi silno rada izpodkopala tla naši priljubljeni Kolinski kavini primepi v korist obmejnim Slovencem in dela s sladkimi besedami, 'ki pa nimajo nobene vsebine na to, da bi jo naše gospodinje opustile. Pa, hvala Bogu, naše gospodinje so dandanes že toliko zavedne in samostojne,J da jih ni mogoče preslepiti. One že prav dobro vedo, da jo Kolinska kavina primes v korist obmejnim Slovencem od vseh najboljša in pristno domačo blago, vedo tudi, da z nakupovanjem te kl&vine primesi podpirajo delo ^[Slovenske Straže“ za obmejne Slovence. In zato bo trud nasprotnikov Kolinske kavine primesi v, korist obmejnim Slovencem ostal pri naših gospodinjah brezvspe-Šen. Slej kot prej bodo kupovale samo pristno Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem in bodo prav posebno pazile tudi na to, da bo vsaka škatljica opremljena s pečatom naše „Slovenske Strafže.“ Za „Slov. Stražo“ je daroval g. Janez Kolman, posestnikov sin iz Slivnice, približno 4000 obrabljenih znamk. Vrlemu nabiratejju srčna hvala! Za nemško šolo v Pesnici so nadalje darovali: Berta pl. T,yau, Pobrežje, 50 K; Franc MikiŠ, Gradiška, 20 K; Josip Vezjak, Maribor, 30 K; A. Ferk, Gradiška, 4 K; Ch. Unlerkofler, Maribor, 10 K; Ernest Eylert, Maribor, 10 K; Franc Bernhard in sin, Maribor, 30 K; dr. »K. Thalmann, Maribor, 20 K; dr, M. König, Maribor, 10 K, in župan dr. Schnöderer 30 K; M. Zweackel, Maribor, 50 K; L. Kralik,, Maribor, 50 K; notar dr. Hanss, Maribor, 20 K; A. Jellek, Maribor, 30 K; dr. Tih. Bergmann, Maribor, 5 K; Jurij Schibeek, Pesnica, 5 K: Ludm. Schatz. Št. Ilj, 4 K. Narodno gospodarstvo. Odredba glede rezanja živine. Osebe, ki hočejo izvrševati rezanje živine kot obrt, morajo imeti za to dovoljenje od pristojne politične oblasti prve instance (okrajnega glavarstva). To dovoljenje pa velja v prvi vrsti le za okraj, ki spada v področje one oblasti, katero je to dovoljenje dala; vendar pa se razširi ta pravica lahko tudi na okraje, ki spadajo v področje drugih političnih okrajnih oblasti, ako te v to privolijo. Osebe, 'id živino režejo ali skapljajo, morajo imeti dovolilno listino (licenco) vedno s seboj. Vsak re-zar si mora nabaviti vse v to svrho potrebne priprave in orodje, katero ima. držati vedno v dobrem stanu. Prav tako si mora nabaviti primerno) množino razkužil. Vse v to gvrho potrebne priprave in orodje, 'kakor tudi razkužila mora imeti skopljač vselej s seboj, ko reže. Vse rezarje imajo nadzorovati1 urajl-ni živinozdravniki. Preden se loti rezar živino v kateremkoli kraju ali občini skapljati, se mora javiti pri županu ali njegovem namestniku in se izkazati z dovolilno listino. Glede izvajanja te obrti so se izdali posebni poostreni predpisi. O času, ko razsajajo kužne živinske bolezni, politična oblast lahko prepove skapljanje živine, držeča se pri tem določil zakona glede živinske kuge. V takih kpajih pa, kjer razsaja kuga v gobcu in na parkljih, 1 prašičja kuga ali pa rudečica, smrkelj itd., kakor tudi bolnih živali sploh ni smeti skapljati, a tudi rezar jem je strogo prepovedano, vstopiti v okužena dvorišča in hleve. Da se te odredbe natančno izpolnjujejo, za to morajo poskrbeti živinozdravniški organi, občinski predstojniki in c. kr. orožništvo. Uvoz umetnega gnoja v Avstrijo leta 1940, Iz Nemčije se je v letu 1910 uvozilo vi I našaf državo 1,457.030 meterskih stotov Tomaževe žlindre, kalijeve soli 667.199 meterskih stotov, Drugih umetnih gnojil 14.980 meterskih stotov, kostne moke 109.710 meterskih stotov. Iz Chile se je uvozilo k nam 817.813 met. stotov Čilskega solitra. Književnost in umetnost. Esperanto. „.Več jezikov znaš, več veljaš“, — pravi pregovor. Najboljši je torej tisti, ki zna vse jezike, ali kar je isto, svetovni jezik, ki se govori po vsem svietu. To pa je možno dojseči edino s pomočjo esperantske sloivnice, ki jo dobite za 1.30 K edino pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju, Štajersko, in po kateri se naučite svetovn. jezik Esperanto v par tednih. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam! Poštno izrazoslovje. Izšla je ročna knjižica: („Nemško-slovensko poštno izkazoslovje“, katero je sestavil in založil poštni uradnik 'J. Siebenreich. Knjižica ima gotovo precejšnjo važnost, kajti Slovenci smo na polju terminologije Še reveži. iTa knjižica bo marsikateremu dobro došla, posebno) pa slovenskim poštnim uradnikom. Zato pa tudi to knjižico toplo priporočamo, posebno ker je cena majhna, namreč t K 50 v. Razgled po svetu. Stavka pekov. Iz Rima se poroča, da v Novari nimajo kruha. Vsi peki stavkajo. Ker peki iz sosed-Ščine vsled solidaritete nočejo pošiljati kruha r No-varo, je tam postal položaj kritičen. Nesreča na morju. Iz New-Yorka s» poroča, Sa s* j« nek obrežai parnik r bližini brilbkt Kolumbija potopil z 20 osebami. Samo 4 potniki in 7 mož od posadke se je mog.M rešiti. Popis vesoljnega potopa v: asirskem jeziku. V Victoria-inStitutu v Londonu je predaval profesor Hilprecht o vesoljnem potopu. Hilprecht je našel tabli s klinsko pisavo, na katerih je bil vdolben popis vesoljnega potopa. Tia opis se popolnoma strinja z onim v svetem pismu. Tabli sta bili p|isani leta 2137 pred Kristusovim rojstvom. Dosti besed je popolnoma enakih z onimi v svetem pismu. Tudi nasvet, da se naj zgradi barka, ki naj bo podobna hiši, v katero se naj sprejme živali zraka, polja in gozdov, je na tej tabli napisan. To odkritje je vzbudilo velikansko zanimanje. Junaški čin aretiranca. Iz Sydneyja v Avstraliji se poroča, da so prijeli štiri domačine, ki so Dili osumljeni, da so vlomili pri nekem farmerju z namenom, ukrasti jestvine. Neki policist na konju je dobil nalog, jih peljati v 370 km oddeljeni sedež policijskega sodnika. Vsi štirje so bili uklonjeni in so mprali, ko so prišli na breg reke Roger, isto preplavati. Za njimi je jezdil policist v vodo. 'Sredi reke so ga. pa zagrabili deroči valovi in so ga odnesli s konja. In slednji ga je Še udaril s kopitom takp, da je padel v nezavest. Na vsak način bi bil utonil, ako bi takrat ne skočil v reko eden aretovajhcev vzlic verigam, ki jih je imel na rokah, in ga ne bi, vzlic temu, da je bil sam v nevarnosti, da bi se utopil, spravil na suho. Kot plačilo za to junaštvo mu je sodnik milostno odpustil kazen. Konec roparskega morilca Kowalta. Štirikratni morilec Kowolt je v noči od sobote na nedeljo ubežal orožnikom in je na begu ustrelil enega, orožnika. Po noči je prišel' v družbi nekega Walerusa, katerega so že tudi dolgo časa iskali, prosit k rudarju Penzelu za prenočišče, katero jima je slednji tudi dal. Po noči so pa začeli piti in ko je Kowolt postal že precej pijan, je razlagal natančno, kako je tiste štiri umore izvršil. Ko sta šla s tovarišem spat, je pa hitel Penzel k uradnemu predstojniku, in mu ,celo stvar naznani!. Slednji je takoj odposlal osem orožnikov na lice mesta. Ti so obkolili hišo, eden je pa šel po stopnjicah (v sobo, kjer staj spala, zločinca. V sobi ga je sprejel Walerus z revolverjem, toda orožnik je bil naglejši in ga je s strelom ranil. Med tem je pa začel Kowolt iz okna celo kanonado na orožnike,, ’kateri so se tudi branili s streli. Skupno je padlo 50—60 strelov. Končno je utihnilo streljanje pri oknu. Ko so Šli gledat v sobo, sta ležala obadva zločinca mrtva v lastni krvi sredi sobe. Premetena sleparija. Lahko bi rekli, da je Pariz mesto sleparij. Nikjer nias svetu menda se jih ne zgodi toliko in tako premetenih, kakor ravno v Parizu. Zadnjič se je v Parizu dogodila nova, premetena sleparija, ki je zbudila veliko pozornost. K nekemu draguljarju je prišel elegantno oblečen gospod in ga je pozval, naj gre z zbirko izbranih dragih kamnov k finančnemu : ministru, ki hoče kupiti t več stvari. Draguljar je vzel seboj dragih' kamnov za 33.000 Fr. in je šel z neznancem v finančno ministrstvo. Tam ga je neznaSiec peljal po raznih sobah in se nazadnje ustavil v nekem kabinetu. Tlam je vzel draguljarju drage kamne, Češ, da gre z njimi k finančnemu ministru. Draguljar je čakal in čakal, pa zaman. Neznanca ni bilo več nazaj, in z njim so izginili tudi dragi kamni. Roparski napad na zlatokop. Iz Budapešte se poroča, da so dne 6. aprila pozno popoldan, ko seže ni več delalo, vdrli roparji v beresvički zlatokop, ki je najbogatejši med vsemi eraričnimi. iVi rudniku so bili samo nočni Čuvaji, katere so pa roparji z malimi dinamitnimi bombami prisilili, da so bežali v nek stranski predor, kjer jih je eden roparjev z bombo v roki tako dolgo stražil, da so drugi’ vso zlato rudo spravili na varno. To je trpelo do polnoči. .Takojšnja preiskava je dognala, da so ukradli zlate rude z ; več stotisoČ kron. Zdi se, da so bili pri ropu udeleženi odpuščeni delavci, ker so bile roparjem lokalne razmere popolnoma znane. Preprečen atentat. Iz Pariza se z dne 7. t. m. poroča: Po Čuječnosti nekega služabnika je bila zabranjena velika katastrofa v versaillski palači. Zraven vhoda v kongresno dvorano je» našel omenjeni služabnik peklenski stroj, katerega netilo je že bilo zažgano. Brez tuje pomoči je služabnik uničil stroj, V neposredni bližini grada so zapazili tri sumljiva Individue, f vendar se ni /posrečilo,, da bi jih prijeli. Bombo so preiskali in našli, da je bila napolnjena z tvarino, ki je najhujšega učinka pri eventuelni eksploziji. P* Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse ifev. 2; Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 63 K Postrežba točna! :: :: Cene nizke! ÖW-. k Janko Artman-u da si ogledate največjo izložbo trpežnih in lepih svilnatih robcev. Ta velikanska izložba je v prvem nadstropju trgovske hiše Janko Art m an-a v Šent .Turju ob juž. žel. pri farni cerkvi 418 POSLANO. 11 19 19 Veletrgovina s špecerijskim blagom in —T z deželnimi pridelki ■■ Anton Kolenc:Celje Glavna zaloga: Graška cesta22 Podružnica: Narodni dom. praien Je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano salogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenoi popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom. Veleča štitim gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena sanezljive kaljivosti, ter opozaijam slavno občinstvo za naknp istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov. I a. Zabukovški premog ponudim po 2 10 K za 100 kg pri odjemu celega voza. prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola orehov, itd. ter rabljene solnate in druge sveče, petrolejske in oljnate Bode. Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 37 dtaj. ai»iH»dna steklarska trgovina 449 na debelo in na drobno Franc Strupi s Celje Graöka cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ea podobe. iVavzetje week steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. PafscftRidneJie in tečne postrežbe. čudežne dežele, kjer cvetu oranže, ne more vsakdo obiskati. Kdor pa mora s svojo boleznijo na prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve pristne ^Sodener Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa tali» drago potovanje. Soden-ske pastile se kopi za 1 K 25 h1 vi lekarnah, drožerijah in podobnih trgovinah, toćia nikfdo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenimi. Sanatorij „Mirni Dom“ za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne oene. — Prospekti na zahtevo zastonj — Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota. Naznanilo in priporočilo. Naznanjam slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici, da sem otvorii v svoji hiši v Bistrici pri Lembahu dobro-upaljrno gostilno. Točil bom samo dobro domače vino in piva. Dobiia se bodo vsak čas okusna, topla in mrzla jedila. Postrežba bo solidna in točna. Obenem naznanjam, da prodam svoje posestvo v St. lija v Slov. goricah, obstoječe iz lepe novozidane vile, go podarskih poslopij in najrodovitnejše zemlje krog 10 oralov oddaljeno dve minuti od železniške postaje Št. Ilj. Franc Wruss, po e mik v Št. liju V Slov. goricah in gostilničar v Bistrici pri Lembahu. Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Goričar & Leskovšek v Celju . Graika ulica št. 7. ===== Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po najnovejših predpisih Ha debeloI 4te Na drobno!! Trgovina špecerijskega blaga n\ilan Jločevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe: ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiće, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd. Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega,, Ln c coins“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtrove. :-: :-: :-: : : :-: :•: :-: :-: :-: Tudi priporoča in raznovrstnih, voščenihtu dragih sveč, kadilo inolje. 177 Častno priznanje 1885. =====—■= Staroznana trgovina s semenjem M. Berdajs, Maribor Sofijln tr$ priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na detaljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell“ ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo valeem spričevala na razpolago. Poljski mavec (gips) I najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča M. Berdajs, Maribor - Sofijln tr& Za veliko noči priporočam svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga za možke in ženske obleke, sklene robce, srajce, kravate itd. vse najnovejše Tke Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina: Jožef Ulaga : Maribor Tcgethofova cesta it, 21. IH. Zabukošek krojaški mojster v Celju ..... priporoča svoj modni salon za gospode, ki se nahaja ▼ novi posojilnični hiši na Ringu t t t X t i % % © sli bn ® _ e ® ® § g j2 .Š 5. ~ S c S a «a « p S S . m «s ■ a ; mi ► -g . sl sš sg“ g| Ili illf -š 9 i63! ►ill-e«f 9$ ® • ori © ö © M fl TS 2 CB ,S -Ö O S eS S oo Ä eS fl •rH Kl O CČ 355 ■^e postrežba tožna In solidna. ■ :: po Jako nizkih cenah.: XX Kdor svoj želodec ljubi, noče dragega krepčila, kakor želodčni likčr Želodčni likčr „FLORIAN“ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dola! Edini likčr za slab želodec! Ljndska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. . .4» Naslov za naročila: „FLORIAN“, Ljubljana. Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani m . termalno v oodčekih in steklenicah. v vsakem ozira nedosegljive peči iz celana, majolike za gospodarstvo, itd. — Naprave za kuhinjo s šopa či na plin, trpežne irske peči. Dobe se ir ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo Koioseas-štedilniki in manj vredni naj se vračajo. Ceniki zastonj. Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje crk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materijala. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni joji :: Naročila se izvršujejo točno, stroškovni proračuni brezplačno. Brzojavke: Kamnoseška družba e Celje. Ceniki in wsjf'A. THIEHILY'a balsam edino pristno z zeleno usmiljeno sestre kot varstv. znanko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenjej posnemanje in prodaja kakega drugega balsama 6 podobnimi znamkami so sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 1 gr. specialne steklenice 5 K. Lekarnarja A. Thierry a jß* samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-j jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi prt starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3‘60 K. Naroči se: Lekarna kangelju varihu, ADOLF THIERBY v PREGRADI pri RORATGU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A« König. ICH DIEN Ai'fiin echter Balsam sa« dar Stiiehenjei-Apclhekać« A-TWarry in Pregrada h;> RwuiKh-Sauerbrunn. Pozor! Pozor! Hedviga Hobacher, Maribor Grajska ulica št. 2 priporoča svojo bogato nalogo dežnikov, solnČnikov, vezenin in ~ predtiskarij. Popravila hitro in ceno! Postrežba solidna! Nizozemska zavarovalnic za življenje mi je povrnil» nadzorstvo o svojem poslovanju na Slovenskem Štajerskem, kar si dovoljujem tem :: potom naznaniti slavnemu občinstvu. l Nizozemska zavarovalnica je, smelo rečem, tako cen zavod, da ga ni enakega na kontinentu. Pogoji so skrajno ngodni in knlanca zavoda je priznana, vs’ed česar opezarjam na to med narodno in po celem sv« tu razširjeno zavarovalnico. Nizozemska zavarovalnica je od vseh pri nas poznanih zavarovalnic najcenejša in skoro najbogatejša, tako da je tudi :: varnost v vsakem oziru zfsigurana. :: Vsa pojasnila daje podpisani radevolje in brezplačno Fran Rakovič, nadzornik y Celjn Wokaunplati šf. 1. Prva jnžno-štajerska kamnoseška 71 6 betih • -h zelo debele 2 m \ 'Ä- >/-»Kir K-14 ’ lanenega \ “ a”““T» %-■ i p ’franko iz narodne " veletrflovine ^ r. Sterroeck» M ^C«U. dobro ideča z mešanim blagom na lepem prostoro poleg cerkve, v prejetnem trgu v Ljutomera se radi bolezni na več let da v najem — Za prevzetje blaga bo se potrebovalo 25 do 30.000 kron, zalega tistega bo znašala okoli 80.000 kron. Več pove lastnik 70 Ivan Seršen. Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Goroj« Avstrijsko. Najnovejše spomladanske sezone je došlo. Elegantni čevlji za dame, gospode in otroke v naj večji izberi in v vseh oblikah. — Z velespoštovanjem Štefan Strašek prva največja zaloga in izdelovanje čevljev v Celju : Kovaška ulica 3. Izvrstne in v vsakem emaila, porcelana, restavracije itd. plinom in peči na trgovini, kjer ne „Originalni železa gospodarstvo, hotele za kuhinjo s soparam, e Dobe se v vsaki se naj izdelk 18- Pijte samo „Tolstovrško slatina Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško. Robert Diehl WflGilifil'Rlli priporoča svojo doma žgano * ** slivovko, tropinovec, vinsko v Celju 417 štajerski žganj e, brinjenec kakor tudi konjak ‘ Siodnieštaierska lmdska dos registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulice št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). }1ranHne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4‘Vp, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/*. Obresti bo pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsekega leta. Hranilne knjižio« se sprejemajo kot gotov densr. ne d» hi se njih obre-atovanje kaj prekinil« 3a nalngasje po pošti se poštno hmailse pofoAniea na razpolago (žek konto 57.078). Šeste» davek plača posojŠlaiea sam. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 44/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57,®/« in na osebni kredit po 6 •/». Nadalje izposoj uje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo Sasi prod povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar so presegajo 7 kron. — Prošnje z» vknjižbo dote 9 fcrasplačM, stranka plača io ketek*. Uradne ure se vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, Izvzemal praaaik«. — V «radnih urah se sprejema in k~ PezojltaiM Sanak ta »kaptoli: OftjroTurai oraUik: Lar. K «n paris. Tisk ■v. Cirila v Marik «a.