MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI LETNIK XXIII, ŠTEV. 3 Registered for posting as a periodical — Category "A" MAREC 1978 Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 30c Annual subscription — letno: $4.00 OTON ŽUPANČIČ: Z VLAKOM Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak. O devojka ti, ob oknu sloné, si li čula ta vrisk, plakajoč skozi noč: o zbogom, domovina!? In kakor ovije se val okrog skal, ob Gradu se lije Ljubljana, vsa z mesecem posejana; boječe se strehe stiskajo, po vrsti mi križi bliskajo poslednji, zlat pozdrav in gasnejo v mraku daljav. Počastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Mejica teče ob tiru, za njo v polnočnem miru gubijo se polja, s stezami prepeta, tam breza samotna, kraljična zakleta, glej, mesecu kaže srebrni nakit. Z goré razgleduje se Mati Marija, sijana, pokojna zre svet pod seboj, sijajna, pokojna razlizva svit . . . Vasica med drevjem ... in tam domačija gozdarja na samem ... in vse za menoj. Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Skrij mesec, za oblak se skrij, naj je ne vidim, kako beži, kako ostaja za mano domovina . . . S silo neznano si segla mi do duše globin: do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko . . . Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, tesnó, tesnó me okleni, in pel ti bom pesem visoko, pel materi češčeni, kot ni ti še nihče pel . . . Src milijon bom razvnel, uklonil jih tvoji oblasti, raznetil v dušah strasti bom plemenite, mlade, da radovoljno zaklade najdražje predte polože. MAKSIM GASPARI: "Vesela Aieluja" NAŠI NESMRTNIKI: O. Župančič se je rodil pred 100 leti Maksim Gaspari učakal 95 let kličem te z glasom stražarja, ki šteje ure, ko noč leži. Daj svoj škrlat, njo ž njim ogrni, ki žalovala v obleki je črni dolge noči brez nad. Ne beži, ostani pri meni, domovina, tesnó me okleni. 4 Üf * J^t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ VSEM NAŠIM BRALCEM: VESELA VELIKA NOČ! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zvezde, stopite z zenita strmih višin! Kliče vas sin, ki vse predolgo v srcu mu spita trpka bolest in ljubezen še nema . . . V venec sklenite se, njo naj objema, njo, za vekove bolečin, Daj svojo glorijo, jutranja zarja! Kličem te sredi polnoči, Pošastno sopihajoč kot demon vlak gre v noč. Beži ... vse beži ... Le v dalji planine! Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je hotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstäl . . . Tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni, nad njimi, glej, zvezde, čuječni plameni: ko spi naša zemlja, le one nad njo skrbe z menoj, bede nad nočjo . . . In glej: planine in zvezde gredo z menoj, vse drugo gubi se za mano v pokoj. Z menoj, ve zvezde, z menoj, ve planine! Razširi, raztegni se, króg domovine, razpni se kot morje v brezbrežno obzorje, dom moj! Kamor stopi mi noga — na tvojih sem tleh kamor nese me jadro — na tvojih valeh . kamor hoče srce — pri svojih ljudeh . . . Kam, misel? Stoj! Pošastno sopihajoč kot demon vlak z menoj gre v noč, in še danes v tuji slavi neznanca me tuja zarja pozdravi . . . Kjer se prepirata dva tretji dobiček ima.. LISICA, ki si je vedno domišijevala, da je naj zvite j ša med zvermi, si je naredila brlog, kjer bi prezimila. Pa je prišel ježek in jo milo poprosil: "Glej, zima je že tik pred durmi in spanec me le strašno muči, kaj če bi me ti vzela v svoj brlog. Saj jaz večino zime prespim, ti pa si veliko na lovu in samo prideš v brlog, da se odpočiješ." Pa si je mislila zvita lisička: "Saj res ni slaba zamisel. Ježek bo cel dan v brlogu spal, ga ogrel s mojo telesno toploto in kadar bom jaz prišla, da se naspim, bo kar lepo toplo in ne mrzlo, kot prejšnje zime." Dovolila je ježku, da se je vselil. Pa joj, kako se je razočarala. Prejšnja leta je bil brlog res mrzel, a bil je njen. Raztegovala se je njem, kakor in kadar se ji je zahotelo. Sedaj pa! Je res, da je bilo v brlogu nekoliko topleje, kadar se je vrnila vsa utrujena z lova. Toda svobodnega prostora ni imela toliko kot popreje in ko se je v sanjah premetavala po ležišču se je prav pogosto zbodla na ježevih iglah pa še ježevo smrčanje ji potem ni dalo spati. Ko ji je začelo presedati, je odločila, da se mora znebiti ježka. Toda kako? Ni se ga mogla dotakniti, saj je bil zvit v klopčič. Glasno je lajala nanj naj si poišče drugo prenočišče, ker brlog je vendar njen. A ježek, tudi če jo je slišal, se je delal, da spi. Pa si je dejala lisička v svoji zvitosti: "Dehurja povabim v svoj brlog. Rečem mu, da si bom poiskala drugo stanovanje. Dehur bo že zbudil in prepodil ježa s svojim smradom. Jaz pa bom dehurja potem ustrahovala s svojimi zobmi, da se bo spet izselil in bom dobila svoj brlog spet sama zase." Pa se je bridko zmotila lisička, kljub svoji zvitoreposti. Res, ježek ni vzdrzal smradu, ki ga je širil dehur in je kar hitro pobral šila in kopita. A ko se je lisička potem vrnila k svojemu brlogu, da prežene dehurja, je bil zrak že daleč naokoli brloga tako pokvarjen in smrdljiv, da si je premislila: "Tudi če preženem dehurja, bo za njim ostal brlog tako zasmerajen, da mi ne bo obstati v njem. Bolje pe, da si najdem drugega." Odšla je iskat primerno mesto in na potu je vsa premražena prišla do zaključka, da ni tako zvita kot si je predstavljala. Ta, o lisici in ježu je že stara stoletja. Dehurja pa smo dodali mi z ozirom na sodobne čase. Naj bo v primer in svarilo onim, ki razumejo naš star slovenski pregovor: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. PREBIVALSTVO SE VEČA Avstralija je dosegla na 30. septembra 1977 po računih urada za Statistiko 14,112.600 prebivalcev. V četrtletju do konca septembra je število naraslo za 39.700, od tega jih je 12.460 emigrantov. V primeri z istim četrdetjem v letu 1967 so rojstva narasla za 1.100, a smrtnih primerov je bilo 2.400 manj. DOKLADA ZA POHABLJENE OTROKE Doklada za bolezensko prizadete otroke (Handicapped child's allowance) je sedaj odrejena do največ $15 na teden. Plača se materi ali varuhu takega otroka, ki rabi stalno nego doma. Doklada se plačuje dokler ni otrok star 16 let in je potem upravičen na invalidsko pokojnino. Prošnje za to doklado se dobe na uradih Department of Social Security. OLAJŠANA POSVOJITEV Vlada Viktorije je predlagala vsem ostalim deželam Avstralije, naj bi a-dopcije otrok izven Avstralije priznali tudi v Avstraliji. Delali bodo tudi na tem, da bo prišlo do mednarodnega dogovora, po katerem bodo starši, ki bi hoteli adoptirati otroke izven Avstralije dobili dovoljenje za to tukaj. VELIKODUŠNO POSOJILO Če je vest, ki smo jo slišali iz Syd-neya verodostojna, bo tamošnja slovenska organizacija "Triglav" dobila od Ljubljanske banke $200.000 posojila. S tem bodo takoj pričeli graditi velike klubske prostore. "PLANICI" POMOČ $1000 Preko $25.000 bo razdeljenih med etnične organizacije Viktorije je naznanil minister g. W. Jona. Med prejemniki je tudi Slovensko društvo "Planica" v Spring-vale in Slovenski verski in kulturni center v Kew. V preteklem letu je bilo podeljeno med 50 etničnih organizacij kakih $100.000 Ob novem letu je bila naznanjena denarna pomoč za sledeče: Prahran Multicultural Centre — za vzdrževanje $5.000 Turkish Workers Community Centre — za rento $5.000 Creative School Holiday Club — za vzdrževanje $2.000 Italian Assistance Association — za knjižnico.............. $2.000 Turkish Community v Sunraysiji — pomoč farmarjem $2.000 Croatian Ethnic Saturday School — pouk jezika $1.800 Indo-China Refugee Association — —■ za časopis $1.500 Clearing House on Migration Issues — studije $1.400 Slovenian Association "Planica" — za šolo $1.000 Hawksburn Primary School Community Centre — za pohištvo $750 Western Region Education Centre — za transport .................... $650 "VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO Lastnik je SLOVENCEV V AVSTRALIJI. Slovensko Društvo Melbourne Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Marijan Peršič, Werner Remšnik. Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo $4.00 Cena številki 30c Slovenian Religious and Cultural Centre — za šolo in knjižnico .... $500 Council of the Saturday School of Latvian Language — poučevanje jezika .......................... $300 Khmer Community of Victoria — za pisalni stroj .......... $500 Hawthorn Australia Day Committee ■— Ethnic Festival . $300 Cultural Affairs Committee, Melbourne University — za "Ethnic Week" ................... $250 Swiss Yodel Club — za avstralsko zastavo ...................... $28 POVRATNIKI SO IZNAJDLJIVI O ŠUŠLJANJU ZA ZNIŽANJE CEN LETALSKIH VOZOVNIC Pred nedavnim se je v Londonu mudil naš zvezni Prometni Minister, Mr. Nixon. Tamkaj je na tiskovni konferenci poudaril, da predvideva, da se bodo kmalu cene letalskim vozovnicam za mednarodna potovanja nekoliko znižale. V mislih je imel naše letalsko mednarodno podjetje Qantas. Na vprašanje, kdaj bo Avstralija uvedla redno letalsko zvezo med Evropo in Avstralijo z letalom Concorde, je naš minister odgovoril: "Ne še tako hitro." Naš minister je še poudaril ,da bodo minuli meseci in meseci predno se lahko razčistijo pojmi in naša vlada sprejme sklep, če dovoli samostojnemu letalskemu podjetniku F. Lakerju iz V. Britanije, da uvede svoje "poceni letalske zveze" z Avstralijo. Namreč, ta privatni podjetnik predlaga skoraj polovične cene za prevoz sem ter tja v Evropo. Minister Nixon je ob robu te konference še pripomnil, da Mr. Laker pravzaprav doslej še uradno ni niti vložil svoje vloge pri merodajnih avstralskih oblasteh, še več, tudi pri Britanskih oblasteh še nima potrjenega dovoljenja. Obisk pri ministru Federalni minister za Emigracijo in Etnične zadeve, Mr. M. McKellar je sprejel v avdienco predsednika Slovenske Izseljenske matice g. Seligerja in literata g. Zlobca in z njima razpravljal o tem kako olajšati vključitev slovenskih naseljencev v avstralski način življenja. EMIGRANTJE — POVRATNIKI IN AVSTRALSKE PENZIJE V NJIH STARI DOMOVINI Veliko brupa je bilo, ko je avstralski zdravnik, določen od avstralske embasade v Atenah, hotel preveriti resnično zdravstveno stanje bolnika, emigranta-povratni-ka iz Avstralije, kateri je v Grčiji prejemal invalidsko upokojitev iz Avstralije. Namišljeni bolnik je namreč trdil, da ga je bivanje v Avstraliji duševno tako potrto, da ni več sposoben za nobeno resno delo. Preko tiska zvemo, da je predstavnik avstralske Embasade v Atenah izjavil, da se Grki — povratniki v svojo domovino tamkaj nočejo podvreči preverjanju njihovega zdravstvenega stanja po avstralskih zdravnikih, ker se boje, da bi jim bile ukinjene invalidske pokojnine iz Avstralije. Avstralija je zapazila, da je njen lanskoletni proračun za odplačevanje pokojnin v inozemstvo, kateri je segel v višino 38 miljonov dolarjev, znatno previsok, nerealen, in zasumila je, da pri vsej stvari gre za poneverjanje zdravniških spričeval zdravnikov iz krajev, kamor so se bivši imigrantje — povratniki vrnili. Doslej se tisk ustavlja zgolj pri grškem primeru, čeprav namiguje tudi na druge dežele. Tisk nam pove, da 2,100 Grkov — povratnikov prejme v Grčijo 200.000 dolarjev tedensko. Nadalje pravi, da ta vsota še ni popolna, ker mnogi izmed povratnikov pošiljajo dvomljiva potrdila svojih zdravnikov, da naknadno iztržijo neupravičen denar od naše zdravstvene organizacije Medibank. KAKO SO STVARI SKOČILE NA DAN Ministrica za Socialno varstvo je Parlamentu predložila proračun za tekoče leto. V tem proračunu je bilo zapaženo, da po novem gre za povišek 6 miljonov. Nekoliko nenavadna stvar . . . Stvari preglejmo! No, in ugotovljeno je bilo, da ima Grčija najvišji odstotek invalidskih upokojencev čeprav bi zaradi trdoživosti njenih državljanov v siromašni deželi skoraj ne bi smela imeti "duševnih zlomov" in podobnih nadlog. Tako pa ima kar 803 takih primerov, ali bolje, porast 284 primerov od leta prej. NE SAMO GRKI, TUDI DRUGE DEŽELE IZKORIŠČAJO . . . Poročilo Socialne ministrice pove, da bodo stvari morali pregledati tudi med povratniki Italijani, Maltezi, Jugosloveni. Trenutno se Commonwealth policija ubada z razčiščevanjem portdil zdravnikov iz Avstralije, ki, da so izdajali dvomljiva potrdila namerovanim povratnikom v svoj "stari kraj". Zasledili so že primer, da se je Grk vrnil v svojo deželo in tamkaj na Avstralski Embasadi pokazal potrdilo tukajšnjega zdravnika, ki mu priporoča, da se vrne v svojo deželo, ker bi sicer v Avstraliji duševno trpel. Pravzaprav, da je že v kategoriji duševnih bolnikov, zato ga priporoča avstralski Embasadi v Grčiji, katera naj v nadalje skrbi za njegov primer. KAM VSE SEŽEJO NEUPRAVIČENE ZAHTEVE Povratniki iz Avstralije se ne omejujejo zgolj na prejemke svojih pokojnin in zdravstvenih stroškov. Vračajo se tudi "razočarane" družine, ki so najprej preskrbele, da so tukaj pridobile državljanstvo, potem se pa s polnimi državljanskimi pravicami vrnile v "svoj stari kraj". Tamkaj so poslale svoje otroke v razkošne šole angleškega jezika. Kaj bi ne — Avstralija plača. Povedo, da Če se že oni niso mogli prilagoditi novim razmeram v Avstraliji, naj bi se vsaj njihovi otroci v bodoče! DENAR Ko je bila avstralska Embasada v Atenah alarmirana, da gre za neupravičeno izkoriščanje emigrantov-povratnikov, je med njimi prisluškovala . . . Zelo sočne in zanimive stvari se je slišalo . . , Ljudje so zares za vse! Grki-povratniki kot so preprosti, so pravi kalkulatorji. Do centa znajo izračunati, kaj se jim bolj splača. Delati in napredovati v Avstraliji, ali živeti v brezdelju v "starem kraju". Mnogi izmed njih so prinesli že pred leti v svoj "stari kraj" sto in več tisoč dolarjev. V Grčiji se dolar dobro pre-menja. Nekateri izmed njih — pravijo časopisna poročila — pa so del svojega denarja previdno investirali v zemljo avstralskega podeželja. Povratniki so iznajdljivi . . . KK NA HRIBU OB YARRI 29. januarja 1978 se je pri SDM vršilo prvo tekmovanje S.B.Z. Vic., v drugi polovici sezone balinanja. Ta tekmovanja se prično že zgodaj zjutraj, popoldan pa se pridružijo še vsi tisti, ki stoje ob strani tekmovalcev ali pa prirejajo piknik, se zabavajo ob glasbi in podobno. Ker pa je vreme tukaj v Viktoriji bolj čudno, saj imamo kar vse štiri letne sezone v enem dnevu, se je to zgodilo tudi ta dan in je proti popoldnevu pričelo deževati. Sicer pa se ne smem preveč pritoževati, drugače vedno pišemo, "vreme je bilo odlično", ko pa nas enkrat zmoti, mislimo da je vsega konec. Še dobro, da so balinarji tako trde kože, sicer pa, dež ni tako oster. Boste rekli: "Ti se že lahko šališ", res je, a tudi šala včasih ne škoduje. Zares vam, dragi balinarji, čestitamo, da ste si kljub slabemu vremenu pridobili tako uspe' šne rezultate. Ansambel Triglav nas je ob takih^ priložnostih že nekajkrat zabaval. Tudi ta dan so mladi muzikantje dali vse od sebe, saj so nas zabavili precej časa, in še plesati smo hoteli kar naprej. Dobro, da je oder narejen in so ga fantje prvič uporabljali — sedaj smo jih šele pravilno videli, drugače pa se skrivajo za svojimi instrumenti. Le korajžno naprej, fantje, in veliko sreče! Naj rečem, da smo ta večer v Elthamu odkrili nov pevski zbor? Nič ne bi bilo napačno, če bi se to zares zgodilo, saj so se na odru zbrali možje in fantje vseh društev, ter skupno zapeli nekaj pesmi. Zapeli so jih tako zbrano in ganljivo, da so se v očeh marsikaterega obiskovalca zabliskale solze. Vsak, ki je bil prisoten temu dogodku, še danes govori o harmoniji teh pevcev, ki, verjamite, niso imeli nobenih skupnih vaj. Imamo S.B.Z. Vic., ki lepo deluje! Fantje, ne opustite to prelepo petje, morda bomo čez nekaj časa čuli o "Slovenskem pevskem zboru v Vic." Ne sliši se slabo — kaj menite? Moja ideja je samo predlog, zavisi pa od vas, da postane realnost. Mladinski plesi so res nekaj drugačnega, kot plesi, ki jih SDM prireja vsak mesec. Že z eno razliko, da mladina želi nekaj novega, v čemur tudi oni uživajo. S tem ne mislim, da jim polke in valčki niso všeč, le manj truda je z modernimi plesi, saj je "ROCK" takšen, kot ga želiš plesati. Vse bolj pa se danes na plesih pojavlja tudi "DISCO", ki je zanimiv in lep, če ga zna plesalec pravilno izveeti. Ne, sploh vas ne mislim poučevati o modernih plesih, temveč vam želim opisati mladinski "ROCK-'N ROLL" ples, ki se je vršil v nedeljo popoldan, 5. februarja. Že nekajkrat so mladinci SDM priredili Rock 'n roll ples ob sobotah, nato pa so sklenili, da bi ga enkrat poskusili prirediti v nedeljo. Odziv je bil odličen in pokazalo se je, da je nedelja bolj primerna za mladinske plese, ker imajo sobotne ve-dčere včasih že rezervirane za kaj dru-igega. Radi spreminjamo in preizkušamo nove ansamble. Kateri nam ugajajo, bodo še povabljeni, s tem pa mislim na ansambel "DELFINI", ki nas je ta večer zabaval in s svojim igranjem in prijaznostjo priljubil vsem navzočim. Na takšnih plesih ni važno kako plešeš ali s kom. Ker so fantje bolj sramežljivi, morajo dekleta plesati same med seboj. Toda ne na tem plesu! Tudi fantje so se sprijaznili z idejo, ter plesali. Morda pa so se ves ta čas učili novih korakov, saj smo dekleta mislila da sploh ne znajo plesati, — zato sedijo! Ali smo se zmotile, kajne, fantje? Tudi starši priznajo, da je bil to eden najboljših mladinskih plesov, kar da veliko veselje organizatorjem. Isti dan so upokojenci imeli svoje vsakomesečno srečanje v prostorih jedilnice. Izgleda, da tudi njim ugaja ples modernejših časov, saj bi se nekateri kar pridružili, če ne bi bil ta ples samo za mladino. Pust je že za nami in z veseljem povem, da smo ga v prostorih doma SDM proslavljali, 11. februarja, kot že dolgo časa ne tako. Prav dobro se spominjam, da smo lani imeli majhno število mask, zato sem bila malo radovedna in sem nestrpno čakala koliko mask bom videla letos. Na moje presenečenje in veliko veselje, jih je bilo zelo veliko in ko je bil čas zbiranja treh najlepših mask, je žirija imela res težko odločbo, saj ne samo, da jih je bilo polno plesišče, ko je ansambel "SAVA" zaigral poskočno polko samo zanje, ampak vse so bile tako kvalitetne. Vrstile so se od indijk, čarovnic in čarovnikov, do zgubanih starčkov, medvedov, arabcev, gejš in še in še. Tu omenjam samo drobtinico, saj SPORED ZABAV S.D.M. 11.ga marca, sobota "VINSKA TRGATEV". Zabaval vas bo kvartet "DRAVA". 27 .ga marca, Velikonočni ponedjelek "PIKNIK". Zabavala vas bosta orkestra "PLANINKA" in "TRIGLAV". 8.ga aprila, sobota "BALINARSKI PLES" Zabaval Vas bo ansambel "SAVA". 6.ga maja, "VEČER NAŠIH MAMIC" Samo za člane. Zabaval Vas bo kvartet "DRAVA". 13.ga maja, "KOŠTANI EV PLES" Zabaval Vas bo orkester "PLANINKA". lO.ga junija "LETNI PLES". Zabaval Vas bo kvartet "DRAVA". navesti vse ne bi imela dovolj prostora. Nekaj nenavadnega se je vršilo. Kar dve poroki smo imeli ta večer in pa obisk dveh osebnosti iz filmske epizode "Young doctors" — Dr. Garthier in Sr. Moram priznati, da smo si privoščili norčij za leto dni naprej in nazaj. In prav je, saj smeh in dobra volja nikomur ne škoduje. Tudi mize so bile obložene s pustnimi krofi, za vsakega gosta. V kuhinji pa kot vedno, je ženska sekcija poskrbela za dobrote. Gospe, le uspešno naprej z okusno hrano in odlično postrežbo! J.G. ALI ŽE VESTE: DA JE PLES V ELTHAMSKEM DOMU VSAKO DRUGO SOBOTO V MESECU DA JE VSTOPNINA ZA PLES $5 ZA NEČLANE $3 ZA ČLANE IN $2 ZA MLADINO DA JE BALINIŠČE ODPRTO V ČETRTEK ZVEČER IN V NEDELJO CELI DAN DA JE KUHINJA V DOMU ODPRTA OB NEDELJAH DA JE SLOVENSKI HRIB NAJLEPŠA IZLETNIŠKA TOČKA ZA SLOVENCE OKOLICI NAŠEGA VELEMESTA DA JE "SVOJI K SVOJIM" LEP SLOVENSKI PREGOVOR Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343 Lastnika: Jakob in Jim Korošec Svoji k svojim ! Odličen vtis SDM YOUTH CLUB Naše slovensko kulturno in razvedrilno središče v Elthamu je še prav vsakogar navdušilo s svojo odlično lego- Ko sta si ob svojem obisku v Melbournu, v petek 17, februarja predsednik Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane, gospod Drago Seliger, in slovenski književnik C. Zlobec ogledala slovensko posest na elthamskem hribu, sta bila polna pohvale o lepoti kraja in že dograjenih projektov. Oba obiskovalca iz Slovenije, skupaj s predsednikom "Jadrana" gospodom Hermanom Jakšetičem sta bila po ogledu zemljišča in stavbe povabljena na zakusko. Ob tej priliki je predsednik SDM g. S. Prosenak v pozdrav spregovoril par besedi, v katerih je povdaril, kako veseli smo, da lahko razkažemo svoje središče, v katerem gojimo svoje, s seboj prinesene običaje, svoje družabno življenje in kažemo ljubezen do rodne zemlje na način, kot pač znamo in smatramo, da je primeren. G. Seliger je v odgovor dejal, da je presenečen nad tem kar vidi in koliko se je zgradilo od takrat ko je bil tukaj z ansamblom Lojzeta Slaka. Dejal je, da se Slovenska Izseljenska Matica veseli vsakega uspeha Slovencev, kjerkoli po svetu ter, da bi bili zelo veseli ako bi jih več obveščali o našem delovanju. V daljšem govoru, ki ga je imel g. Zlobec je v glavnem rekel sledeče: V srečanju z našimi ljudmi po Avstraliji je videl da so prišli sem iz različnih razlogov, različnega ozadja, da so se morali prebijati skozi velike težave v prvih letih izseljenstva, katere pa so potem znali premostiti in si u-stvariti skupnosti, ki so si zgradila lepa središča. Dejal je, kako je sam doživljal težke čase pod Italijani, jih radi tega tedaj sovražil, vendar je v teku tridesetih let po vojni to sovraštvo splahnelo in sedaj ima na kulturnem polju izredno dobre prijateljske zveze L njimi. Dodal je, da so se po prvih povojnih letih, ki so bila za mnoge v domovini kruta, razmere spremenile, da kulturne vrednote navsezadnje prekoračijo omejitve časa in so njih vrednote pripoznane od vseh mišljenskih smeri. Zato bi morale zveze na kulturnem polju ostati z matično domovino vedno žive. Po nevezanem razgovoru, ki je šel pozno v noč, so se gostje poslovili, upamo, z vtisom, da je delo SDM doseglo odlične rezultate, kljub svoji neuvrščenosti. On Sunday 29th January, during the bowling picnic our youth had a return Volleyball match with Geelong on our home grounds. The result was completely reversed to the first match, where they defeated us 3 games straight, on their own grounds last year. This time we beat them 2 games straight. We hope to be holding more of these matches between youth of the four main clubs. On February the 5th we held another dance for the youth. This again was held on a Sunday starting at 4 p.m. ending at 10.00 p.m. The turn up was very pleasing for us. It seemed that everybody enjoyed themselves dancing right through the night. We must thank the group 'Delfini' for the great performance they put on and will be awaiting to see them at one of the next dances. During the evening we gave Delfini two tickets for the "Countdown" show on T.V. For these tickets they had to pick the two best dancers on the floor: Janya Gajsek and Mary Zele. Later in the night Andrew Fi-stric and Rex Gregoric volunteered to sing a song. After such performance Delfini presented them with a cheque for $50.00 to go towards the Youth funds. That was very nice of them, also of our two "great" singers. We are in the process of holding a bowling competition which involves the youth and senior section of the club. The tournament is being arranged by Branko Zele through the bowling committee. Each team will consist of 2 youths, a girl and a boy and 2 adults: husband and wife. These teams are choosen by a hat draw. A cost of $3.00 per person will be endorsed to pay the costs of the trophies for the winners. This should be a very exciting competition, which will bring youth and adults closer. Who knows, this could end up an interclub competition. Eddy STE PORAVNALI ČLANARINO? ■ NA PLANICI: Zopet veliki uspeh Planičarjev: PONOVNA AFIRMACIJA SLOVENSKEGA IMENA 30. januarja 1978 je bil zopet dan, katerega lahko zapišemo v slovensko kroniko. Posebno S.D. Planica si lahko šteje ta dan za zgodovinski dan avstralskih Slovencev. Že drugo leto je plapolala slovenska zastava vzporedno z devetimi narodi naše nove domovine Avstralije. Planičarji so drugič zastopali slovenski narod na Australia International Day Festival v Dandenongu. Lansko leto so Slovenci želi lepe uspehe pod okriljem S.D. Planice, ter se tako kulturno pokazali avstralskim narodom, da, čeprav tako majhen, slovenski narod živi — in to, visoko s svojo kulturo. Velikokrat se slišijo besede: "Who are they?" — "Mi smo Slovenci, majhen, a čvrst narod!" Kdorkoli bo omenil A.I.D.F. v D., bodo začeli naštevati narode, ki so kulturno sodelovali s svojo narodno nošo ter s svojimi plesi, kjer se bo tudi slišalo ime: "Slovenians from Planica." Da, Slovenci iz Planice, oziroma Planičarji so se zopet izkazali na A.I.D.F.; letos se niso kuhali, ampak so morali iskati zavetja — strehe, ker niso imeli svoje postojanke. Sodelovali so samo na kulturnem in športnem polju. Ena takih športnih panog, je bila vlečenje vrvi; Planičarji so se izkazali v svoji moči. Ženska ekipa in moška posebej, sta se kosali z devetimi narodi, kjer se je izkazalo, da so Planičarji najmočnejši moški in najmočnejše ženske, saj so povlekli na svojo stran kar obe PRVI mesti. — Čestitke! — (Naj bo tukaj zabeleženo, da sta dve ženski — nečlanici Planice priskočili no pomoč, ter tako sodelovali, kot Slovenke. — Hvala vama!) Folklorna skupina Planice se je tudi letos izkazala. Zelo lepe pisane noše, s prav lepo izvajanimi koraki, si je pridobila nagrado ter ponosno prevzela pokal DRUGEGA mesta. — Čestitke Vam, mladina! Najmlajši muzikanti — Veseli Planinci so tudi igrali ter se kosali z devetimi profesionalnimi muzikami, katere igrajo že več let, saj si s tem služijo denar. Ker je bil letos glavni oder odkrit in mnogo večji, da so slikarji lažje snemali (čeprav težko v dežju), so ubogi mladi muzikanti morali pod odrom "vedriti". Pol ure so čakali, da so se lahko preselili na oder, kjer so zaigrali tri prav vesele in poskočne. Pri zadnji melodiji jih je že škropilo; — gotovo je bil to blagoslov, saj so si priborili tudi DRUGO mesto med odraslimi muzikami. — Le tako korajžno naprej! To še pa ni vse! — Bila je tudi povorka v narodnih nošah, s kamelo na čelu, ki jo je vodil Hasan Ben Hasan, kateri je otroke zabaval s pravljicami. — Hasan Ben Hasan, — je v resnici bil Mr. Bill Yates, MHR for Holt. Naši mladinci so lepo v parih korakali ponosno, s svojimi, že avstralskim narodom znanimi "Big Heads". Tudi na tem polju je slovenska Planica odnesla DRUGO mesto. — KRASNO! Kar 5 pokalov na en dan. Pa še naša Sonja Gec je zadela točko z žogo v košarki, katera je nosila lepo nagrado in si jo tako osvojila. Planičarji, ponosni smo na Vas; malo se sliši o Vas, toda, kamorkoli se obrnete, dosežete lepe uspehe. Da, resnično je, Planica je odnesla z Dandenong Festivala kar 5 pokalov — in to: 2 pokala PRVEGA mesta in 3 pokale DRUGEGA mesta. Sliši se samo: Planica, Planica! Kje pa so ostali Slovenci? — Saj ni samo Planica v Viktoriji. (Ampak na A.D.I.F. v Dandenongu so bili Planičarji, kamor si se obrnil, samo 3 družine — nečlani so se pridružili). Kaj ni lepo, da naša nova domovina Avstralija nudi vso priložnost, da vsak narod razvija svojo kulturo in jezik, mi pa tako hladno gledamo na to? Kako bi slovenski narod zrasel ali pa samo obstojal, če si bomo bratje in sestre spodbijali noge, ali se tako-rekoč sponašali: "Saj se vam je samo posrečilo." — Tudi to je dobro, če se posreči! — Toda, zavedni narodnjak ne nastopa za nobeno ceno, ampak, da se pokaže, česa je narod zmožen in da pokaže, bogatstvo svoje kulture. MLADINSKI ODSEK PLANICE PIŠE Letos na Australia Day Weekend je bilo slabo vreme. Toda mladina S.D. Planica se ni ustrašila in vseeno tekmovala na Australia Day Festival v Dandenong. Bilo je več tekmovanj, v narodnih nošah, muziki, narodnih plesih, odbojki itd. Vsi smo se lepo imeli in veselili, ker smo si pridobili precej pokalov. Samo fantje so, na žalost, v odbojki zgubili. Lepe narodne noše in narodni plesi imajo vsak svoj pokal. "Veseli planinci" so si pridobili tudi svoj pokal z "Best performance", za kar jim vsa mladina čestita. To je bil najlepši weekend vseh naših počitnic. Zdaj pa zopet v šolo in na delo čez teden. Na weekend pa na našo Planico vsi pomagati našim staršem, da bo naš "tennis court" kmalu dokončan. Saj ga komaj čakamo. V imenu folklorne skupine se najlepše zahvaljujem naši učiteljici ge. Luciji Srnec za veliko potrpljenje in čas. Še v času počitnic nas je pridno vadila. Obljubili bi radi, da bomo v bodoče še bolj pridno vadili in se naučili še novih narodnih plesov. Tudi staršem najlepša zahvala, da so vozili mladino na redne vaje. Pozdrave vsem Slovencem, tajnica ml. odseka TATJANA, REZULTATI S.B.Z. Vic., 29. januarja 1978 ŽENSKE Skup. Četvorka Igr. Zmag. Izg. točk P.S.K. Jadran 6 4 2 62 S.D. Melbourne 6 4 2 51 S.D. Planica 6 3 3 52 S.Z. Geelong 6 1 5 34 MOŠKI Trojka S.D. Planica 6 5 1 64 P.S.K. Jadran 6 4 2 61 S.D. Melbourne 6 2 4 42 S.Z. Geelong 6 1 5 30 Četvorka S.D. Melbourne 6 5 t 63 P.S.K. Jadran 6 3 3 39 S.Z. Geelong 6 2 4 47 S.D. Planica 6 2 4 42 GOSPODU I. SLUGA, se odbor S. D. Planica in mladina lepo zahvaljujeta za dar in delo s svojimi tovornjaki, ki ga je izvršil v mesecu februarju. ODBOR VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 PRAKTIČNA POMOČ MLADINI pri učenju vse od vrtca pa do vseučilišta je THE WORLD BOOK and CHILDCRAFT ENCYCLOPEDIA Več podatkov dobite brezobvezno pri: MAGDALENI TOMŠIČ 12 Ida Court Reservoir, Vic., 3073 Tel. 460-5014 Malo za šalo V norišnico pride nov bolnik. Tam sreča svojega soseda. Ta pa se mu čudi: "Le kako pa je tebi uspelo priti sem notri, ko je že vse tako polno?" Novi bolnik se s prstom potrka po čelu in reče: "Ja, pameten moraš biti, pa vse dosežeš". K Janezku pride na obisk teta, ter mu podari osem čokoladnih bonbonov. "Pojdi, pa jih pravično razdeli s svojo sestrico", mu reče teta. Janezek je dal sestrici dva bonbona, sam pa je obdržal šest. Ko teta to vidi, se razjezi nad Janezkom: "Ali res ne znaš šteti, da ne veš, koliko je polovica od osem ?" "Jaz že znam, ampak sestrica še ne zna," se odreže Janezek. ARHITEKTONSKI Načrtovalni Urad »PLAN « DONCASTER 850-4206 VAŠA HIŠA Izdeluje po Željah NAČRTE ZA VAŠO HIŠO ali katerokoli drugo STAVBO-Nudimo Statične usluge, poskrbimo Gradbena Dovoljenja in Nadzorujemo Delo. tommmmmmmmmmmtmimii mmaa Gospoda Seliger in Zlobec s Ciani in odborniki S.D.S. ... .... Oh zadnjem silvestrovanju S.D.S so mich bogato loterijo — kulo je zadel mali \ iiko Sodja. Pred pravkar odkritim spomenikom: ga. Pavla Gruden iz Sjdneya in Božo Lončar Mladina S.P.M. in "Planice" na eKl.am.skem hribčku ob snemanju za nastop, ki bo i/ Mclhourna 29, 11Prila * korist Caulfield Hospital Appeal. Ženska ekipa S.D Planice jc bila tudi najmočnejša — ob proslavljanju "Australia Day' v Dandenongu 20. jan. 1978. Nastop mladinske folklorne skupine ob odkritju spomenika Dr. F. Prešernu /////////////////////////////////////////,////// v prostorih S.D. Sydney. February 8, 1978 Mr. M. Cimerman, Slovenian Club Planica, 7 Ellen St., SPRINGVALE 3171 Dear Mr. Cimerman, Many congratulations to you, your Committee and all your workers for their assistance at the Second Dandenong Australia Day international Festival. Despite wind, rain and dust your valiant efforts were very much appreciated. Best wishes for the coming year to all the members of the Slovenian Community. Yours sincefefLy, win fram ~Y a t e i, P . , Federal Member for Holt. PONOVNA AFIRMACIJA SLOVENSKEGA IMENA "Veseli Planinci" z zaslužen« nagrado. Od leve: Marina Klančič, Tatjana Klančič, Marinka F ranfie, Tanja Fernetic. Najmočnejša jc bila moška ekipa S.D. Planice OFFICE OF MR WILLIAM YATES, M.P. FEDERAL MEMBER FOR HOLT šest pokalov so "Planičarji" pridobili v enem "weekendu". S.D. SYDNEY POROČA: Odkrili smo spomenik Dr. Franceta Prešerna V nedeljo, 12. februarja 1978 smo v prostorih Slovenskega društva Sydney svečano odkrili doprsni spomenik dr. Franceta Prešerna, ter tako na lep in kulturen način proslavili obletnico smrti tega velikana slovenske poezije. Bilo je prekrasno nedeljsko popoldne in ob tej svečanosti se je na našem hribčku zbralo približno 1500 slovenskih rojakov iz Sydneya ter številni predstavniki slovenskih društev iz Melbourna, Canberre in Wollongon-ga. Najštevilneje pa so bili zastopani člani društva Triglav iz Sydney, ki so ob tej priliki pokazali izredno voljo za nadaljne prijateljske odnose med obema slovenskima društvoma v Sydneyu ter za medsebojno kulturno sodelovanje. Njihov pevski zbor je brez dvoma lepo poživil kulturni program, svečanosti pa so prisostvovali skoraj vsi člani Triglava. Čast odkritja spomenika je pripadla gospodu R. J. Mulocku, ministru za pravna in stanovanjska vprašanja pri vladi New South Wallesa. Poleg njega je bilo prisotnih še veliko častnih gostov: Jugoslovanski generalni konzul gospod Enver Humo s soprogo; predstavnik jugoslovanske ambasade, gospod Rado Kobelič s soprogo; jugoslovanski vice-konzul gospod Božo Cerar s soprogo; državni direktor za medsebojne odnose gospod A. R. Pittori-no; župan občine Fairfield (v kateri se naše društvo nahaja) gospa J. A. Crosio s soprogom; zastopnik Syd-neyskega etničnega radia 2EA gospa J. Looman; koordinator slovenskega programa pri radiu 2EA gospod Jože Čujez s soprogo ter predsedniki zgoraj omenjenih slovenskih društev iz Avstralije. Častna gosta, ki sta gotovo požela največ popularnosti med našimi rojaki, pa sta gotovo bila predstavnika iz Slovenije: gospod Drago Selinger, predsednik Slovenske izseljeniške matice iz Ljubljane, ter pesnik, pisatelj in prevajalec gospod Ciril Zlobec. Oba sta prispela med nas že 4. februarja in sta imela priliko bivati med nami ves teden. Bila sta prisotna pri otvoritvi naše etnografske razstave ter pri otvoritvi naše knjižnice. Poleg tega sta navdušeno "navijala" našim balinar-jem, ki so v okviru Prešernovih proslav balinali za Prešernov pokal. Ob tej priliki sta spoznala osebno mnogo slovenskih rojakov ter navezala z njimi prijatelske stike. Ob njunih govorih sta požela številne prisrčne aplavze. Praznovanje ob odkritju Prešernovega spomenika je trajalo skoraj cel teden. V sredo, 8. februarja nam je gospod Drago Selinger svečano odprl etnografsko razstavo. Na njej smo prikazali značilne slovenske etnografske predmete (lutke v narodnih nošah, zibelka, kolovrat, prte z narodnimi vezeninami, vaze, majolke, krožnike in drugo). Najbolj pa je padel v oči 3 metre dolg model slovenskega kozolca s klopotcem na vrhu, katerega nam je ob tej priliki posodilo slovensko društvo Planica iz Wollongonga. Razstava je bila odprta tri dni in si jo je ogledalo precej naših rojakov, ter je žela med njimi številne pohvale in priznanja. Po otvoritvi pa smo si še ogledali popularni film iz lanske Kmečke ohceti iz Wollongonga, na kateri so sodelovali tudi številni člani našega društva. V četrtek, 9. februarja je naš dragi gost iz domovine gospod Ciril Zlobec svečano prerezal vrvico na vratih naše nove knjižnice. Knjižnico smo ime- novali po velikem slovenskem pesniku Otonu Župančiču in s tem počastili spomin na njega ob njegovi stoletnici rojstva. Ob tej priliki smo si ogledali tri filme o pesnikovem življenju in delu in gospod Zlobec nam je povedal nekaj nepozabnih besed o življenju in delu velikega umetnika. Knjižnica sama je po številu knjig še precej skromna, toda okusno in moderno urejena. Gotovo je velika kulturna pridobitev za naše člane in za naše društvo. V soboto, 11. februarja se je na društvenih baliniščih odvijalo veliko balinarsko tekmovanje za Prešernov Pokal, športno vzdušje je bilo na višku. Borba je bila trda in zmagovalce so odločile malenkostne razlike priigranih točk. Zmagovalci so bili sledeči: četvorka moški — Zveza balinar-jev slovenskih društev iz Melbourna (to je zveza balinarjev vseh treh slovenskih društev v Melbournu); trojka moški — Zveza balinarjev slovenskih društev Melbourne; četvorka — ženske — balinarke društva Triglav iz Sydneya. Gostitelji smo žal ostali praznih rok, čeprav je med nami precej res dobrih balinarjev, toda v tolažbo nam je, da so lani ob razvitju društvenega prapora, na podobnem tekmovanju, naši balinarji obdržali pokal doma. Kljub rezultatom, je športni duh med balinarji in prijateljstvo ostalo prisrčno in njihova želja je, da se še čim večkrat srečajo na podobnih tekmovanjih. Po zaključku balinanja je objavil rezultate in podelil pokale gospod Drago Selinger. Sledila je vesela zabava in ples pozno v noč v spomin na nepozabno športno doživetje. Nedelja, 12. februarja, je bil gotovo najpomembnejši in nepozabni dan v zgodovini našega društva — odkritje spomenika. Društveni prostori so bili nabito polni in okoli doma se je kar trlo ljudi. Za vse žal ni bilo prostora, toda z ozvočenjem je bilo zagotovljeno, da so vsi obiskovalci lahko sledili kulturnemu programu. Nad vhodom v dom so na visokih drogovih plapolale štiri zastave: jugoslovanska, slovenska, avstralska in društveni prapor. Vzdušje je bilo praznično in na obrazih vseh gostov je odsevalo praznično razpoloženje v pričakovanju velikega trenutka. Vhodna veža v naš dom, v kateri je stal z društvenim praporom pokrit Prešernom spomenik, je lepo in moderno urejena, da je vzbujala začudenja in pohvale med obiskovalci Tudi notranjost doma in okolica so bile za to priliko lepo urejene. Ob štirih smo pričeli s kulturnim programom. Na samem začetku nam je Triglavski pevski zbor zapel tri prelepe slovenske pesmi ter zaslužil obilen av-plavz pri poslušalcih. Potem so sledili številni pozdravni govori častnih gostov. Ploskanja in navdušenja ni bilo mogoče izmeriti. Za tem je sledil govor o življenju, delu in pomenu Prešerna za slovenski narod. V krajši obliki je bil preveden tudi v angleščino in smo tako velikana naše poezije predstavili tudi gostom, kateri slovensko ne razumejo. Zatem so nadarjeni recitatorji predstavili občinstvu nekaj najlepših Prešernovih pesnitev, kot so Zdravljica, Vrba, Povodni mož, Uvod h krstu pri Savici, Sonetni venec in druge. Sonet Vrba in Zdravljica sta bili predstavljeni prav tako v angleškem jeziku. Nepozaben je bil govor pisatelja Cirila Zlobca, ki nam je globoko umetniško, s srcem pesnika in umetnika, ter z lepo tekočo besedo, predstavil Prešerna. Sledil je nastop mladinske in otro- ške folklorne skupine pod vodstvom gospe Marije Košorok. Prekrasen je bil pogled na številne prelepe narodne noše plesalcev, ki so se ob zvokih harmonike vrteli po odru. Posebno priznanje občinstva je sprejela otroška skupina. Starost teh plesalcev je v obsegu šest do devet let. Izvedba plesne točke je bila brezhibna, ter so s svojimi nošami in svojo otroško prisrčnostjo vzbudili globoke simpatije in navdušenje med gledalci. V zadnji točki programa pa je še enkrat nastopil Triglavski pevski zbor, tokrat v mešani zasedbi, ter zapel še tri lepe slovenske pesmi, med njimi tudi Prešernovo — Luna sije. Po burnem ploskanju in na zahtevo občinstva so morali zapeti še pesem 'Žabe'. Brez dvoma so nam dokazali, da so postali že pravi mojstri petja in da so velika kulturna pridobitev za slovenske rojake v Sydneyu. Med drugimi so že nastopali tudi v sydneyski Opera House. Po končanem programu je predsednik Slovenskega društva, gospod Vinko Ovijač, stopil pred mikrofon ter zaprosil gospoda Mulocka, da ga pospremi v vhodno vežo in odkrije spomenik. Zabliskali so fotografski aparati in zabrnele so filmske kamere. Žal je bilo v veži vse premalo prostora, da bi lahko vsi prisosvovali svečanemu trenutku, zato so si morali zbrani gostje izmenično ogledati spomenik po končanem odkritju. Pogled na Prešernov spomenik je veličanstven. Iz njega diha umetniška veličina kiparja Zdenka Kalina, kateremu je naše Društvo neizmerno hvaležno za njegovo prelepo delo. Stoji na temni marmornati plošči, na kateri se z zlatimi črkami sveti napis: "Dr. France Prešeren, 1800—1849". Lepa arhitektonska ureditev prostora, v katerem je postavljen, dopolnjuje njegovo veličino in pogled na spomenik in njegovo okolico, vzbuja spoštovanje do našega velikega umetnika in učitelja slovenskega naroda. Veliko dela in truda je bilo vloženega v priprave za svečano odkritje spomenika. Rad bi se v imenu Slovenskega društva Sydney in v imenu društvenega odbora iz srca zahvalil vsem, ki so prispevali s svojim delom, da je odkritje nemoteno poteklo v splošno zadovoljstvo vseh. Predolg bi bil seznam, če bi hoteli navesti vse poimensko, ki so žrtvovali svoj prosti čas, in stem pokazali svojo kulturno in nacionalno pripadnost. Zahvaljujem se Slovenski kulturni skupnosti, ki nam je podarila spomenik, ter Slovenski izseljeniški matici iz Ljubljane, ki nam je spomenik posredovala. Še enkrat se bi rad zahvalil kiparju Zdenku Kalinu za njegovo umetniško ustvaritev ter poudaril željo, da bi ga vsi sydneyski Slovenci radi videli enkrat med nami kot častnega gosta. Iz srca upamo, da bo prišel pogledat svoja dva avstralska "sinova" — Cankarja in Prešerna. Zahvaljujem se staršem otrok, ki so svoje najmlajše potrpežljivo vodili na vaje za kulturni program. Posebna zahvala ob tej priliki gre gospe Mariji Košorok, ki je sešila vse narodne noše za obe folklorni skupini ter neutrudno učila otroke plesati. še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste peli, recitirali, plesali, pripravljali društvene prostore za prireditev, čistili, kuhali, pekli, stregli hrano in pijačo, igrali za ples, skrbeli za parkiranje avtomobilov, posodili stvari za našo rastavo, podarili naši knjižnici knjige ter obiskali naše prireditve. S tem ste dokazali samemnu sebi ter vsem našim rojakom doma in po svetu, da imamo Slovenci veliko smisla za skupnost ter za skupno delo ter potrdili star slovenski pregovor, ki pravi — v slogi je moč. Dokazali smo, da se ne sramujemo svoje nacionalne pripadnosti, svoje domovine in svoje zastave. In le na tak način bomo v bodoče lahko s skupnimi močmi kulturno in gospodarsko gradili svoje Društvo, ter s tem gradili svojo duhovno notranjost. Še enkrat — najlepša hvala. MARJAN TOMAŽIN, Odbornik Slovenskega Društva Sydney V slučaju prometne nesreče: se posvetujte z LAWS0N MOTOR BODY REPAIRS za kvalitetno popravilo Vašega avtomobila DELAMO ZA RAZNE ZAVAROVALNICE Vprašajte za: DARKO BUTINAR ali: MARIO DELTOSO Popravljamo in barvamo vsa osebna vozila, tovornjake in avtobuse 15 LAWSON CRESCENT, THOMASTOWN, VIC. 3074 TEL. 460 4102 POD JUŽNIM KRIŽEM PROBLEMI PROMETA Astralija je visoko motorizirana dežela. Vse se vozi v avtomobilih. Na delo, v trgovino, na izlete in po drugih opravkih. Brez avtomobila si življenje danes komaj lahko predstavljamo. Avto nam prihrani na času in e-nergiji, ki jih lahko porabimo v druge koristnejše namene. O koristih avtomobila za današnjega modernega človeka bi lahko še veliko govorili. Žal, ima avto tudi dosti slabih strani. Njegov nakup in vzdržavanje je vsak dan dražje. Najhujše pa je to, da nas njegova uporaba dostikrat lahko pripelje do prometne nesreče. Veliko smrtnih žrtev je že "padlo" v prometnem boju. Veliko ljudi ostaja trajno invalidnih zaradi prometnih nesreč. Tudi med nami Slovenci poznamo nekaj takih žalostnih primerov. Dosti papirja je bilo že popisanega o prometnih varnostnih ukrepih, a bolj malo je bilo narejenega v zvezi s tem. Cestišča so slaba, avtomobilov je vedno več in hitrejši postajajo in v zvezi s tem tudi narašča število prometnih žrtev. Na avstralskih cestah je bilo po uradnih podatkih za božične praznike kar 59 smrtnih žrtev. Tudi v prvih urah novega leta 1978 je podleglo poškodbam v prometu kar 19 ljudi. Od- HUME HIGHWAY — NIČ NAROBE Potem, ko je bil pred leti završen dobršen odsek Hume Highway, se je pričela debata o tej velecesti. Poročila v tisku so nas sproti opozarjala, kje in kako je novo cestišče počilo... Odtlej se je porabilo že nad miljon dolarjev za popravila, vendar vse zaman. Kontraktorji, kateri so delo opravili, so se zgovarjali, da so delali tako, kot je državno cestno podjetje zahtevalo. Krivdo so valili na mehka tla in na neustrezen nasipni materijal. No, pred nedavnim je Viktorijska vlada poklicala strokovnjaka iz Velike Britanije, ki naj bi ugotovil, kaj je narobe s cesto in kaj bi se moglo storiti da bi napake popravili. Dr. D. Croney je cestišče pregledal, testiral tla in vse uporabljene materijale ter ugotovil, da je vse v redu vse do vrhovne plasti cestišča, vrhnja plast pa ne ustreza tovoru težkih tovornjakov, za kar bi morali uporabiti bolj grob, vezljiv materijal in ne droben, kateri se sicer dobro obnese na manjših cestiščih, ne ustreza pa ve-lecestam. Davkoplačevalci, nanovo bomo prekrili cestišče, tokrat z bolj grobim materijalom. Zanimivo je tudi to, da smo za mnenje morali vprašati tujega strokovnjaka. ločno več, kot preveč. Psihologi, sociologi, inženirji ter drugi strokovnjaki se ukvarjajo s problemom, kateri privede človeka do avtomobilske nezgode. Domneve in ideje so različne, najbolj verjetno pa je dejstvo, ta je človekova tehnika prehitela s svojim razvojem človeka samega, oziroma še nismo kot generacija dovolj dorasli, oziroma vzgojeni, da bi bili avtomobilu kos. Ko se človek vsede za volan, tisti trenutek sam postane del avtomobila, oziroma avtomobil del njega samega. Volan, sklopka, menjalnik, zavore in druge postanejo podaljški šoferjevih rok in nog, s katerimi avto upravlja. Preko oči in ušes, vidni in slušni signali dajejo možganskim centrom navodila, kako naj roke in noge upravljajo vse vzvode glede na razmerje na cestišču. Lahko rečemo, da je to čudovita kombinacija matere narave — biologije ted sodobne mehanike. Toda pri vsem tem je najbolj važna človekova zavest in razumevanje. Naša zavest pa ni vedno enaka. Naše živčevje se lahko nahaja pod vplivom alkohola ali drugih mamil. Lako, da smo preutrujeni ali nenaspani in takrat je naša razsodnost gotovo omejena. To so biološki pojavi v našem telesu, ki jih ne smemo zanemariti ali podcenjevati. Dosti je naša zavest odvisna od naše Prve dni prejšnjega meseca je počil balon:: nimamo kaj prida Armade, a še tej primanjkuje municije! Že dve zaporedni Vladi sta vprašanje Armade popolnoma zanemarjali. Nemarnost je pričela z Laburisti, kateri so predvideli, da nadaljnjih 30 let Avstraliji ne grozi ničesar hudega. Zatorej, čemu bi po nemarnem zapravljali! — Kaj se obotavljate, naši sovražniki, da nas ne napadate, saj vam je vendar na dlani, da nimamo dovolj municije niti za našo bazično orožje. Še več, izgleda, da naš obrambni minister, Mr. Killen, tega sploh ne ve. Vsaj dela se tako, kot da bi o stvari nič ne vedel. To žalostno vest je na svetlo prinesla Organizacija bivših bojevnikov CANBERRA — Izraelski predstavnik za ekonomsko sodelovanje z Avstralijo je tukaj podal izjavo, da se med obema deželama podajajo vse bolji in bolji pogoji za medsebojno trgovino. Mr. Koren, predstavnik Izraela, podpira svojo tezo na podlagi dejstva, da je Avstralija ena izmed redkih dežel, s katero ima Izrael pozitivno (da niso na rdečem) trgovinsko bilanco. WANGARATTA (Avstralija) — Zopet leteči krožniki. Tamkaj so zapazili "veliko belo luč", ki je Svignila preko obzorja, taisto so zapazili nekoliko prej (kakor poroča Melburnški "Observer") na področju Apollo Bay. Mrs. Tippet pa še dodaja, da ta pojav ni bil tako bliskovit, da ga je ona zapazila že prej, več ur prej. SINGAPOR — R. A. Symes, 30 letni Avstralec (razpečevalec filmov), je bil od Malazijskega sodišča v Kuala Lumpur obsojen na dosmrtno ječo ter šest udarcev z najtežjim bičem (ki trže meso z zadnjice), ker je posedoval (očitali so mu tudi tihotapljenje mamil v Avstralijo) 1669.23 gramov mamil, cannabisa. — Če bi zares vse dežele uporabljale tako drastične prijeme do tihotapcev, bi brez dvo- osebne razgledanosti, naše vzgoje ter smisla za skupnost (za enakomerno uporabo cestišča). Če se podrobnejše in zavestno opazujemo, ko vozimo avto, se bomo večkrat zalotili, da precenjujemo svoje vozniške sposobnosti, svoje vozilo, preklinjamo počasneža pred seboj in po nepotrebnem izsiljujemo prednost, ter spravljamo v nevarnost sebe, svoje sopotnike ter druge souporabnike ceste. Vedno moramo skrbeti, da je naše vozilo tehnično sigurno. Med vožnjo poiskušajmo odriniti na stran vsakodnevne sKrbi in probleme, ter posvetimo pozornost prometu. Mislimo na to, da nas doma čakajo žena, otroci, prijatelji in drugi, ki bi nas zelo pogrešali, če se nam kaj pripeti. tudi če take in podobne nasvete u-postevamo oo skrajnosti, žal ni nikjer rečeno, da nas bo to obvarovalo nesreče na cesti, oziroma nikoli ne moremo trditi, da smo povsem varni: toda za gotovo se bo naša varnost s tem povečala. Veliko je ljudi, ki skozi svoje življenje prevozijo tisoče in tisoče kilometrov brez najmanjše prašiče m gotovo bi se od njih lahko kaj naučili. Prečno vožnjo! Marjan Tomažin (RSL). Takoj za tem pa se je debata pričela razvijati. Tisk ve največ povedati, medtem ko naš obrambni minister Mr. Killen, kar dobro žonglira z besedami, da bi vso stvar vsaj do neke mere polepšal. Že res, da naša obramba temelji na strategiji majhne, dobro izurjene in dobro opremljene Armade profesionalcev, vendar kako smemo upati, da bo ta majhna dobro izurjena Armada zares dobro izurjena, če ji primanjkuje municije, bazične municije, za vežbanje vojakov. Po izvajanju Organizacije bivših bojevnikov tudi zvemo, da naše tovarne municije delajo s petdesetpro-centno kapaciteto navkljub visoki brezposelnosti v deželi. Torej štedimo, kjer bi ne smeli štediti. ma ne imeli najtežjega sociološkega problema — narkomanije! Le dan za tem, ko je bilo to poročilo pisano, pa je preko dnevnega časopisja prišla vest, da so v tamkajšnjih zaporih še trije drugi tihotapci mamil, Avstralski državljani, kateri lahko pričakujejo prav tako drastične kazni. CANBERRA — Med Cattlemen's Union (Zvezo rejcev goveda) in Meat Industry Unionom je bil sklenjen sporazum, po katerem se ukinja 4-letna prepoved izvoza živega goveda na Japonsko. Farmerji, ki goje govedo, se s tem sporazumom nič kaj ne strinjajo. Menijo, da je bilo s sporazumom priznano vse preveč koncesij sindikatu za industrijsko predelavo mesa. CANBERRA — Naše ženske, katere so se posvetile Armadi, zahtevajo enake pravice z moškimi. Tako je prav. Recimo, so bolj nežne in malenkostne ! Zelo verjetno imajo svoj prav. Naša Armada tako ali drugače ne perdstavlja nič. Zaradi enakopravnosti pa bi radi emancipacije potegnile svojo, z moškimi enakopravno plačo. Večja produktivnost naj bi bila merilo za višje plače Pred nedavnim so se v Sydneyu zbrali predstavniki delavskih sindikatov, da bi razpravljali o stanju ekonomije in o namigovanju vlade, naj bi bila večja produkcija edino merilo za zboljšanje plače, o indeksaciji cen in plač. Sindikalni voditelji so skoraj enotni zaključili, da se ne strinjajo, da bi izboljšanje plač odviselo izključno od večje in boljše produkcije, češ da se v ekonomiji, v posameznih panogah vselej pojavlja tudi konjuktura. Torej tudi delavec naj bi bil deležen deleža, če se v tej ali oni panogi pokaže, da je kapitalist "udaril v zlato žilo". VEDNO NOVI REKORDI — V KRIMINALU Chief-Inspector Viktorijske policije, g. N. Jubb, nas opozarja na nov rekord — rekordno leto v storjenih umorih v Viktoriji. Inšpektor pravi, da je bilo leto (za tisto dobo) 1962 zelo porazno, pa da smemo pričakovati nove in nove rekorde. Doslej — pravi Inšpektor — imamo že dva tovrstna zločina več kot lani; vendar približujemo se počitnicam, ko se tovrsten kriminal še najbolj razbohoti. Doslej — pravi Inšpektor Jubb — beležimo v tem letu 53 umorov in smemo pričakovati še najmanj en umor na teden. Lansko leto smo v Viktoriji zabeležili 51 umorov. "Kaj upat smemo . . ." naj ponovim za našim velikanom, Prešernom. Veliki 'M' — čudovit okus Avstralci smo kar dobri pivci. Že res, da mnogo dajejo prednost pivu in drugim alkoholnim pijačam, medtem ko se druga polovica bolj nagiba k mleku, čaju, kofetku . . . No, pred nedavnim so nas mlekarji presenetili s svojimi novimi enačicami mleka: Kartonsko pakirano mleko z označbo velikega "M" ima svojski okus. Natančno kakšen, vam pove besedilo spodaj. Lahko je okus po banani, malinah, čokoladi ali po mrzli kavi. ŠE O MAMILNIH AFERAH V VIKTORIJI Zadnji mesec smo v dnevnem tisku zapazili dva zanimiva članka o aferi, ali aferah mamil v Viktoriji. V raziskovalni zadevi Afere Griffith je sodnik Woodward opozoril Giuseppe-a Scarfo-a, naj se pripravi na to, da bo v bodočem zaslišanju pred sodiščem govoril resnico, ne zavijal, kot je le-ta poskušal. Se pravi, sodišče resnico pozna; sedaj naj gre le za to, da krivci krivdo priznajo. Drugi primer, druge 'afere", pa časopisje piše: Policija je obkrožila "farmo", kjer so vzgajali sadike "marijuane", pripravljene za posaditev za plantažno gojenje mamil. Gre se za kakih 2.000 marijuanskih sadik, ki jih je policija zasegla na farmi v Bullengarook pri Gisbornu — se pravi samo kakih 50 km severno od Melbourna. NEKAJ REALNOSTI Severni Vietnam, kateri je izsilil umik ameriških čet iz Vietnama, je sedi podredil Južni Vietnam. Hanoi (Sev. Vietnam), sedaj sledi politiki totalne združitve vse Indokitajske, katera je doslej že pod komunističnim vodstvom in tiste, kateri še imajo svojo relativno demokracijo. Hanoj dela na tem, da bi vse dežele Indokitajske pod lastnim vplivom povezali Federacijo Indokitajske. Lutkovne vlade so že instalirane. Najglasnejša je v Laosu, čeprav se ji gverilci upirajo. TISKARNA POLVPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 429-3188 se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela. ARMADA PA TAKA! IŠČETE KRAJ, KJER SE BI SPROSTILI IN RAZVEDRILI? — VSAK VIKEND V ELTHAM! PRIJETNA OKOLICA, PRISTNA DOMAČA POSTREŽBA. — ODMEV AVSTRALSKE SLOVENIJE! BLAZNI VRTILJAK VOJNEGA ČASA KOLIKO ČASA DELA POVPREČNI SLOVENEC ZA . . . ČAS VRSTA BLAGA CENA ' V DIN. 1975 1977 1975 1977 Ur Min. Ur Min. Bela moka — 1 kg 5,40 7,60 17 16 Bel kruh — 1 kg 5,20 7,40 16 16 Riž — 1 kg 15,30 20,00 48 43 Govedina za zrezke — 1 kg 50,30 51,17 2 39 1 49 Slanina — 1 kg 30,60 44,70 1 37 1 35 Piščanec — 1 kg 25,50 32,13 1 11 1 8 Maslo — 1/4 kg 15,43 19,77 48 42 Jajce — 1. kategorije 1,70 2,70 5 6 Krompir — 1 kg 5,00 3,90 18 8,5 Sladko zelje — 1 kg 2,20 4,30 6 10 Kava — 1 kg 142,30 244,90 7 30 8 43 Zobna pasta — tuba 9,32 11,14 29 24 Moška obleka 1,587,00 2.000,00 83 42 71 12 Moška srajca 163,00 236,00 8 35 8 40 ženske nogavice 20,10 26,22 1 4 56 Pralni stroj 4.787,15 6.050,72 252 29 215 24 Guma za fička 293,67 325,00 15 42 11 34 Zastava 101 60.105,20 74.320,00 3170 6 2647 5 (Iz "Telexa") PRED ŠESTDESETIMI LETI: POT DO SAMOSTOJNOSTI Dr. T. Debeljak (nadaljevanje) Beneš je bil mnenja, da je kongres dosegel velik vtis, Meštrović pa nasprotno, da je vse ostalo, kakor je bilo in mu je bilo žal, da se ga je pod angleškim pritiskom udeležil. Debate med Trum bićem in Italijani so bile zelo hude in ob koncu, ko je šlo za Trst in okolico, Trumbić, da ne bi žalil Slovence, ni hotel dati Trsta Italiji. Tedaj mu je zabrusil Italijan Bissolatti : "Gospod Trumbić, še kesali se boste, da ste se dali zavesti svojim slovenskim in hrvatskim patriotom, ker, ko se bo zlomila Av-straja, bodo razmere drugačne kot zdaj. Danes ko smo polni neuspeha, se bodo moji krajani zadovoljili, če se jim reče: 'Dobili bomo Trst!' Toda jutri, ko bo razsulo tu, bomo zahtevali ne le Polo, in drugi dan Šibenik, temveč Kotor in Mostar." Glavni uspeh Kongresa je bil: smrtna obsodba Avstro-Ogrske. Odslej so začele antantine vlade spreminjati svoj odnos do Avstrije. Ta mesec pomeni prevrat v njihovi politiki. Ko je tudi ta mesec prišla afera o zopetnem poskusu premirja med Francijo in Avstrijo, in je Czernin v govoru,_ v katerem je napadal Ma-saryka, Čehe in Jugoslovane sploh, očital tudi Clemenceauju, da je on začel pogajanja, je ta zadnji vzrojil in z dokumenti dokazal, da je la gal. Priobčil je tudi faksimile cesarja Karla, ki je pristal na francoske zahteve glede Alzacije ... s čemer ga je obdolžil nelojalnosti nasproti Nemčiji, ki o tem ni nič vedela. Tako je Czernin osramotil cesarja pred zavezniki in javnostjo, ter je moral odstopiti 14. aprila 1918. Clemenceau pa je v svojem govoru izvajal posledice proti Habsburžanom. Za Francijo je bila odslej zadeva s Habsburžani opravljena in seveda tudi z Avstrijo. Tudi v Angliji se je aprila spremenilo mnenje — proti Avstriji. Pa tudi v USA: 29. aprila je državni tajnik Lansing izjavil: "Vlada USA je z zanimanjem zasledovala kongres podjarmljenih narodov Avstrije v Rimu; narodne aspiracije Čehov in Jugoslovanov po svobodi imajo resnično simpatijo pri vladi." Ko je nato to izjavo izrabljal Czernin kot dokaz, da se USA s tem niso postavile na stališče odcepljenja teh narodnosti, je Lansing dal 28. junija dopolnilo: "Da ne bo nesporazuma o tej izjavi, državni tajnik dodaja, da vlada USA stoji na stališču popolnega osvoboje-nja vseh vej slovanskega plemena izpod nemške in avstrijke nadvlade." Tako je v polovici leta 1918 dozorelo vsesplošno spoznanje, da Avstro-Ogrske ni več mogoče rešiti, da so se zaprla vrata separatnim pogajanjem za mir, in da Avstrija nima namena ne moči, da se loči od Nemčije, ter bo delila zato njeno usodo, ki jo je določil "tiger" ob nastopu 15. nov. 1917: "popolno uničenje pruskega militarizma". In avstrijski je bil njegov vazal, ali — ujetnik . . . LETO 1918: OSVOBODILNO GIBANJE V SLOVENIJI Kako smo se Slovenci zadržali doma v tem letu vojne med takimi pogajanji za separatni mir z Avstrijo, med porazi italijanske vojske in zmagami nemške, ob začetnih ofenzivah Francozov ob Marni, pa med tem, ko je Antanta priznala češkoslovaškemu Narodnemu svetu značaj pro- pri kopanju novega groba na pokopališču v Podgradu na Dolenjskem so našli stekleničko z dokumenti ter 18 nabojev za brzostrelko. Pričeli so poizvedovati in odkrili, da je bil tam preje pokopan Anton Zalokar, borec Gubčeve brigade. Hoteli so ugotoviti več o smrti pokojnega borca ter našli, da je bil rojen leta 1924 ter živel doma dokler ni bil v drugi polovici leta 1942 odgnan z drugimi moškimi iz Šma-rjete v italijansko internacijo. Ko se je 1944 vrnil se je pridružil partizanom ter hitro napredoval do čina poročnika; postal član Partije ter politko-misar. V začetku aprila 1945 je njegov batalijon odšel v "prehranjevalno akcijo" v smeri Potovrha pri Vinji vasi. Proti večeru so prišli na Bendje, zaselek Velikih Brusnic, kjer so naleteli na domobranca doma iz Velikih Brusnic, ki je bil tu na obisku pri sorodnikih. Skušal je pobegniti zato so ga partizani ustrelili. Potem so nadaljevali pot v Velike Brusnice, BEOGRAD — Jugoslovenske oblasti so podpisale sporazum za nadaljnje najetje 100 milijonov dolarjev posojila od Mednarodne banke, s čemer naj bi modernizirali svoje železnice. Bo tokrat kaj za Slovenijo! SARAJEVO — Uprava železnic za Bo-sno-Hercegovino je sklenila z švedskim podjetejem Ericson pogodbo da ji bo le ta instalirala elektronske naprave katere bodo vodile železniški promet na njihovem področju — brez človeške delovne roke, avtomatsko. vizorne vlade, in jo je končno — po Italijanih, Francozih in Angležih — priznal tudi Wilson dne. 2. septembra 1918 in s tem priznal razbitje Avstrije? Osrednji problem v Sloveniji pomladi in poleti tega leta je bila Maj-niška deklaracija. Krekova smrt 8. oktobra 1917 je bila prva manifestacija Slovencev, ob udeležbi Čehov, Poljakov, Ukrajincev in Jugoslovanov, za načela Maj-niške deklaracije. Ko je deklaracija dobila 15. septembra 1917 pristanek škofa in podpise vseh strank, je postalo pravo narodno gibanje, ki ga je vodil dr. Korošec kot predsednik Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu. Tam je bil* v tesni zvezi s češkim osvobodilnim gibanjem doma in v inozemstvu. Po boljševiški revoluciji (novembra), ki je pod geslom miru in samoodločbe narodov začela mirovna pogajanja in so jih edino Nemci in Avstrijci sprejeli, je češka parlamentarna delegacija skupno z Jugoslovanskim odborom poslala v Brest Li-tevski vodstvu pogajanj skupno zahtevo, da se "tudi zastopniki avstro-ogrskih nenemških manjšin pripuste na mirovno konferenco in naj se pogajanja vrše v znamenju samoodločbe narodov" (Beneš). Czernin je nato pri otvoritvi mirovne konference odgovoril: "Vprašanje državne pripadnosti narodnih skupin, ki nimajo državne samostojnosti, ne more biti po mnenju Štirih zaveznikov predmet meddržavnega urejanja. To vprašanje more v danem primeru vsaka država kjer so na račun dednega deleža rekvirirali v hiši ustreljenega domobranca. Patrola pod vodstvom poročnika Antona Zalokarja je došla dalje na Potov vrh, kjer je nekdo domačinov prihod partizanov naznanil domobrancem, katerih patrola se je takoj prišla maščevat za ubitega domobranca. V kratkem spopadu je padel politkomisar Anton Zalokar. Dve mladi življenji, izgubljeni v blaznem vrtiljaku bratomorne vojne. Dva mladeniča, ki sta se znašla na nasprotnih straneh, morda oba v dobrem namenu, morda oba po sili prilik toda umika s teli poti ni bilo. Če je kri enega tekla po nedolžnem, je gotovo kri obeh po nepotrebnem. (Dogodek je povzet iz reportaže v "Dolenjskem listu" ). l Milan Sedmak iz Doncastra ; !; se priporoča za ji POPRAVILO j; vseh vrst !; j j ★ RADIO APARATOV, i; j; ★ TRANSISTORJEV, j j ji ★ ZVOČNIKOV in j; i; ★ MAGNETOFONOV. i; Telefonirajte po delovnih ;; urah na !! jj 859-6350 j I; (Melbourne) rešavati s svojimi narodnostmi po ustavni poti." Na to izjavo zunanjega ministra so Čehi odločno protestirah z znano Deklaracijo Treh kraljev (6. januarja 1918), ki je bila prvo revolucionarno dejanje Čehov, kajti poudarjala je zahtevo po državi Čehov in Slovakov v zgodovinskih mejah, samoodločbo narodov, udeležbo pri mirovnih pogajanjih ter je zavračala vsak mir, ki bi pustil narode nesvobodne. Ne omenja več ne dinastije ne monarhije. Dr. Korošec je telegrafsko sporočil svojo solidarnost s to češko deklaracijo, ki ni smela iziti v tisku zaradi cenzure. Ko pa jo je ministrski predsednik Seidel 22. januarja javno napadel, jo je dr. Korošec javno branil ter še od svoje strani okrepil te zahteve. Dr. Mikuž navaja pismo dr. Korošca z dne 31. januarja 1917, ki ga je pisal v imenu Jugoslovanskega kluba na mirovno konferencov Brest Litovsk in kjer pravi: "Ko je izbruhnila ruska revolucija, se je zdelo, da vstaja zarja svobode za proletarce med narodi, se je ojunačil tudi naš narod in začel odkriti boj za svojo neodvisnost." Nato govori o Majni-ški deklaraciji, se sklicuje na sklep Vrhovnega sovjeta o samoodločbi narodov ter zahteva samoodločbo tudi za jugoslovanske narode; za jugoslovansko državo pa vse tisto ozemlje, ki ga strnjeno zasedajo Slovenci, Hr vati in Srbi ter svobodno Jadransko morje. Pričakovanje nekaj odrešujočega od Brest-Litovskih pogajanj nas danes ne sme presenečati, kajti — kakor priznava sovjetski zgodovinar B. V. Tarle — je bil eden glavnih "uspehov" tega miru — izredni propagandni efekt ... pri delavskih množicah v državah Antante in pa tudi Avstrije in Nemčije (Historia de Europa, 442). (Po "Svobodna Slovenija") OD VSEPOVSOD WASHINGTON — Vojna med "zvezdami". . . ni vojna med muhami. Že pred nekaj leti se je SZ ukvarjala z mislijo, da bi iznajdla "vesoljsko raketico-morilca"; danes pa izgleda, da je te sanje že uresničila. Na severnem predelu Kanade je v zmrznjeno reko padel sovjetski "Kosmos 954" — špijonski satelit, poganjan z radioakitvnim gorivom. Zanimivo pri vsej stvari je, da padec "Ko-smosa 954" ni zapazila najprej Kanada, ker je padel na njeno ozemlje, marveč Amerika, ki že dalj časa tekmuje s SZ v tej panogi. Torej vojna med velikanoma se je razširila tudi v Vesolje. Rakete in vesoljske ladje vojnega in obveščalnega značaja imajo v Vsemirju svojega sovražnika. Ni pa nujno, da tak vesoljski objekt napade sovražnik. Zaradi "nepokornosti" i ga lahko likvidirajo tudi "lovci-morilci" iz svojih vrst. Približno za takšno zgodbo gre v primeru prvega padca vesoljskega objekta na ozemlje Kanade, kjer sedaj izžareva smrtonosne žarke. Več podrobnosti o tem ne bomo zvedeli, ker so tajnosti ljubosumno zavarovane, da bi ne prodrle v svet. PEKING — Kanadski sekretar za zunanje zadeve, g. Jamieson, kateri se je pred nedavnim mudil na poslovnem obisku na Kitajskem, je za tisk podal izjavo, da Kitajska resnično ne želi, da bi se oboroženi spopadi med Vietnamom in Kambodžio nadaljevali; nima pa namena, da bi se vmešala v konflikt niti ne s kakršnimkoli posredovanjem. BRUSELJ — Sovjeti vzgajajo novo zrvst mikrobov-morilcev v vojne namene. Poročila NATO (zapadnoevropske obrambne zveze), povedo, da so ameriški ob-veščalni satelit iz Vsemirja zapazili v bližini Moskve ter na zapadnih predelih Rusije nenavadno gibanje tankerjev ter cistern v strogo zastražene objekte. Zares, tega morda niso zapazili zgolj sateliti, marveč tudi njihova obveščalna mreža! Po predvidevanjih Zapada gre za mikrobe anthraxa, tuberkuloze, smallpoxa, rumene mrzlice in diphterije v prefinje-no smrtonosni variaciji. BANGKOK — Med Kambodžo in Tajlandom se nadaljujejo razgovori o prenehanju medsebojnih oboraženih spopadov. Razgovori ne gredo nič kaj od rok, ker drug drugega obtožujejo za krivdo. WASHINGTON: V svobodnem tisku se zadnje čase razpisujejo o prizadevanjih ameriške obveščevalne službe CIA, ki da si je zadala nalogo kako z moderno tehniko in kemijo podrediti človeški razum pri-zadevanjam svoje obveščevalne službe. Časopisje omenja dolgoletni program organizacije CIA ter bajne vsote denarja, zapravljenih na tem področju. Kot poročila pravijo, gre za dva projekta CIA organizacije, imenovanih "Bluebird" ter "Arthi-choke". Oba ta projekta naj bi angažirala najsposobnejše zdravnike ter kemiste v ZDA na eni strani, po drugi strani pa naj bi tehniki spopolnili najuspešnejše elektronske aparature, ki naj bi služile njihovim namenom. Kot poročilo omenja, naj bi se strokovnjaki CIA zanimali predvsem za: Lahko kontroliramo glavobole, motnje v ušesih in druge živčne motnje ... ? Lahko človeka spravimo v živčen zlom, nezaupajočega v samega sebe, ter tako spremenimo njegove principe? Obstoji možnost, da z udarcem naše volje, spravimo zgradbo polno odločujočih ljudi v popolno nesposobnost, da bi potem pravilno ukrepali? Lahko produciramo hrano, ki bi izgledala popolnoma naravna, normalna, in ki bi po zaužitju ustvarila zmešnjavo, skrbi in strah? Ne vemo, kako daleč je CIA v svojih tozadevnih uspehih. Mislimo, da to, kar je razkrito, ni prav preveč nevarno, sicer bi tega ne odkrili. Bolj nevarno je lahko to, česar nam zaenkrat ne povedo; to, kar bo jutri javno . . . Vendar nove priprave se bodo vrstile . . . WASHINGTON — V letu 1977 so imele ZDA rekorden deficit v svoji zunanji trgovini: 26.72 biljonov dolarjev. Leto prej so imele ZDA 5.88 biljonov dolarjev deficita v svoji zunanji trgovini. Mar gre za to, da je nov Prezident, Mr. Carter s svojo administracijo podoben našemu bivšemu prdesedniku vlade, Mr. Whitlamu! LONDON — Ob "Kairskem pogajanju" med Arabci ter Izraelci se je nekaj zataknilo, vendar še je upanje ... Po obisku arabskega prezidenta Mr. Sadata pri prezidentu J. Carterju in s posredovanjem ameriške diplomacije, se pojavlja upanje, da bosta obe stranki pristali na takozvano "Sinajsko rešitev". Namreč polotok Sinaj naj bi Izraelci vrnili Egiptu, zase pa naj bi obdržali severni pas polotoka, kateri meji na Izrael in katerega naj bi spremenili v mirno, varnostno cono. Znano je, da so na ozemlju, katerega Izraelci nočejo pod nobenim pogojem vrniti, že naseljeni Židje. DJAKARTA — Indonezijske vojne oblasti so v poslednjem času ukinile izhajanje še dveh dnevnih časopisov. Skupno število doslej je 8 ukinjenih časopisov. Boje se novega študentskega vala nasprotovanj oblasti, katera sloni na Armadi in njenih trdih ukrepih proti vsemu, kar strmi v "desno diktaturo". LONDON — Po poročilih britanskega biltena "General Practitioner" (zdravniškega biltena) zvemo, da vsaki mesec vsaj en zdravnik izvrši samomor. Samomorilci so pretežno vsi izpod 55 let. S sveta izginejo, ne da bi pred samomorom povedali, čemu so se naveličali živeti. TEHERAN — Perzijski šah, R. Pahle-vi, je pomilostil A. N. Rabannija, višjega uradnika perzijskega Prosvetnega ministrstva, kateri je, kot je tamkajšnje sodišče ugotovilo, špijoniral v korist SZ. Obsojen na streljanje je bil pomiloščen, ker je, potem ko je bil aretiran sodeloval s protiobveščevalnimi organi Perzije ter s tem pripomogel, da je bila vsa sovjetska obveščevalna mreža odkrita. LONDON: Množica je napadla takozvano "sex skupino". V Londonu so pred nedavnim konferirali takozvani privrženci ideje, naj bi bil seks z nedoraslimi otroci uzakonjen, če otroci v to pristanejo. De-monstrantje so te "vrle" svobodnjake zasuli z gnjilimi jajci, gnilim sadjem . . . LONDON — Kdor se z mečem bori, je z mečem pokončan — pravi reklo. Eden izmed najvišjih predstavnikov vojaške-dik-tatorske junte iz Etiopije, general Solomon Gesesse je bil sredi meseca novembra ubit od protirevolucionarjev, Eritrejcev. RIM — Italijo, predvsem njene severne predele, Genovo in Bologno, je ponovno zajel pravcati terorizem: ognjene bombe kar tjavendan netijo požare. Najčešče so tarče industrije ter državne ustanove. BONN — Iz Z. Nemčije prihaja vest, da je L. Brežnjev, vodja SZ Komunistične Partije, zelo razburjen vpričo dejstva, da Američani in sile NATO uvajajo Nev-tronsko orožje v prvi obrambni liniji v Evropi. Nevtronske bombe in druge inačice nevtronskega orožja imajo namreč nad vse rušilni značaj — rušijo življenja; objekte, kot so zgradbe in drugo, p1* puste nedotaknjeno. KAIRO — V prejšnjem mesecu so se v Jeruzalemu odvijali orzgovori med Egipčani in Izraelci. Namen razgovorov je bil, kako bi našli "skupen jezik", v katerem bi se nadalje razgovarjali o miru med Arabci ter Izraelci. Zaradi velikih nasprotij ter zaradi krvi, ki je med njimi že pretekla v preteklih vojnah, so taki razgovori zelo delikatni — sploh še, ker ves ostali arabski svet nesprotuje egipčanski iniciativi, Egiptovski prezident, Sadat, je človek zdravega razuma. Zaveda se, da zagovarja "zdrav razum", česar pa primanjkuje pri ostalih Arabcih, ki ga bojkotirajo, še več: mečejo mu polena pod noge. Prav tako ni zdravega razuma pri Izraelcih. Poročila povedo, da so Izraelci na konferenci v Jeruzalemu podtaknili prisluškovalne aparaturice vsej egipčanski delegaciji ter njih spremljajočim reporter-jem. V takem vzdušju se je težko razgo-varjati o delikatnih stvareh! La zaradi posega ameriške diplomacije, se bodo ti razgovori med Arabci in Izraelci še nadaljevali. Upajmo, vse do končnega cilja — pravičnega miru za Palestino. MOSKVA — Pred nedavnim se je L. Brežnjev po 26-tih dneh odsotnosti v javnem življenju ponovno povrnil v politično življenje. Sovjetski tisk o tem ni nič črhnil. Govori se, da je bil voditelj sovjetskih komunistov med tem časom v rokah zdravnikov. NEW YORK — "Deep Throat", anonimen informator, kateri je obelodanil greh R. Nixona in ga z afero "Watergate" vrgel s prezidentskega stolčka v ZDA, je končno imenovan: S prstom nanj je pokazal bivši vodja kadra v Beli Hiši, B. Haldeman. Torej Fred Fielding, bivši assistant J. Deana, je razkril tajno, katera je upropastila R. Nixona. LONDON — Velika Britanija je v sklopu Evropskega tržišča razvrednotila svoj "zeleni sterling" za 7.5%. Rekli smo "zeleni sterling", ker se nanaša zgolj na takozvano izmenjavo agrikulturnih dobrin, v sklopu skupnega Evropskega tržišča. Se pravi, da s tem ukrepom žele podpreti svoj izvoz v druge evropske dežele. WASHINGTON — Sanje Saudi Arabskih prinčev, da bi našli vir vode, prepo-trebne za njihovo floro, v taljenju ledenih gora iz Antarktike, bi bile vsekakor predrage — povdarjajo ameriški oceanografi in drugi strokovnjaki. Taisti strokovnjaki svetujejo Arabcem, naj sprejmejo drug način, razsoljevanje in izkoriščanje morja, ki jih obdaja. PIŠITE NAM ! Pred nedavnim je dnevnik "The Sun" odprl rubriko, tako imenovano — "You to Cue". S to rubriko je dnevnik želel, da bi se razčiščevali nezdravi pogledi na to, kaj naj zakoncem pomeni njuna zveza. Ker tudi mi zakonci, Slovenci, živimo v Avstraliji, v taistem ambientu nezdravih razmer, sem zbral tri pisma, namenjena rubriki "You to Cue". Vsekakor, pisma bodo vsaj do neke mere za naše razmere zanimiva. Morda bomo celo naleteli na odmev, naš pristen slovenski odmev, kako mi na te stvari gledamo. Sploh apeliram na mlajše! Pričnimo s pismi: ZAVISI OD NAS ŽENSK Verujem, da se bo tradicionalna zakonska zveza obdržala. Že res, zelo verjetno v obliki, ki bo bolj prilagojena novim razmeram. Na nas ženskah je, da delamo v tej smeri. Globoko v svoji duši vse žene in možje potrebujemo nekoga, ki ga ljubimo, nekoga, kateremu se popolnoma predamo in s katerim delimo dobro in zlo. S tem pa še ne mislim, da bi me žene zanemarjale svojo neodvisnost in svoje interese izven zakonske zveze. Oboje je lahko zelo posrečno kombinirano. To sem zapazila pri nekih prijateljih, zakoncih. Zakonska zveza ima tudi svoj "slab čas" — svoje padce, vendar dozorele ljudi vse to samo oplemenjuje, še bolj poglobi njihove zakonske vezi. Na podlagi zakonskih slabih izkušenj dozore v polne može in žene! OD NAS ŽENSK ZAVISI, da spremenimo mnenje in način življenja. Seksualna svoboda je nekaj, kar me ženske ne -potrebujemo. Seksualna svoboda deluje proti nam samim. Deluje tako, da nas pušča z zlomljenim srcem in samoto. Ce stvari gremo do kraja in dovolj globoko, bomo spoznale, da je najboljša in najvarnejša rešitev naše "seksualne svobode", da spančkamo samo z enim moškim, katerega ljubimo. Trenutno avstralski moški ne goje spoštovanja do žensk. Običajno že hočejo "nekaj" ob prvem srečanju. To vem iz svojih izkušenj. Jaz sem ločenka, z dvema ljubkima otrokoma. Stara sem približno 30 let. Nič več ne hodim "ven", ker sem ugotovila, da so moški vsi enaki. Želela bi, da bi se nanovo poročila z moškim, ki bi ljubil mene in moja dva ljubka otroka. Vendar ne verjamem, da bi se ta moj visoki ideal lahko uresničil. Vsaj v moji generaciji ne! Ne gledam samo zase, to bi želela zaradi svojih otrok. Vsekakor, svoja otroka bom vzgajala v spoštovanju tradicionalne zakonske zveze, in verujem, ker jima bom vse pošteno povedala, da bosta razumela, popolnoma dojela zmotne rane poskuse svoje matere katera je nasedla modernemu času — seksualni revoluciji. Naučili se bosta, na mojih napakah. (Ločenka iz Morningtona) ZAPUŠČAJO DOM "Ko sem imela še prav majhne otroke mi je moja starejša prijateljica povedala: "Majhni otroci ti bodo zlomili tvoj križ (They will break your back), kdo bodo dorasli, Ti bodo zlomili srce." Ko danes razmišljam o doraščajoči mladini, mi zopet prihajajo njene besede na dan. Danes bolj živo kot takrat Opravka imamo uporniki v svoji družini. Nedozoreli zapuščajo domove! Srečala sem se z dejstvom. (Elsternwick)" Kaj pa ve, drage Slovenke in Slovenci? Pišite nam, bomo diskretni. Ni treba Vaših imen in nslovov. kk ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postrežem boste v domačem jeziku