PoStnfoa plačana v gotovfnL ruNiniua piaumiH v guiu» uu> Leto X., št. 12. („jutro» XIX., su età) Ljubljana, ponedeljek 21. marca 1938. Upruviustvo L.juoijana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 Ul 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7, Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-gartnerla Ponedeljska izdaja „življenje in svet" "^ena t Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St 3122. 3123 3124. 3125 Ul 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej m velja po poSÖ prejemana Din 4.- po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor Grajski trg št. 7. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva nL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. • Sprava med Litvo In Poljsko Litovska vlada je sprejela vse poljske zahteve za vzpostavitev normalnih diplomatskih in trgovinskih odnošajev Varšava 20. marca. d. Včeraj opoldne jo litovski poslanik pri estonski vladi v Tali.nu sporočil poljskemu poslaniku, da je vlada v Kovnu sprejela br» pridržkov poljske zahteve v ultimatu, ki ji je bil izročen. Lilovski odgovor se glasi: Po naročilu svoje vlade sporočam, da Re je odločila vzpostaviti z današnjim dnem normalne diplomatske od nosa i e s poljsko vlado. Pod temi pogoji bo najkasneje do Si marea imenovan pooblaščeni litovski minister pri poljski vladi. Litovska vlada jamči poljskemu poslaništvu v Kovnu normalne poboje za delo in od 31. marca dalie možnost vzpostavitve zvez na kopnem, rekah, z letali, brzo-javom in telefonom z vlado v Varšavi. Poliska vlada iziavija v svoji noti. da vznwravija normalne diplomatske odnosaje r. Litvo in da bo takoj akr?ditiraia pri vladi v Kovnu svojega posianika. ki bo predsedniku republike 31. t. m. izroči i svoja pove- rilna pisma. Do 30. t. m. bo vzpostavljen promet med obema državama na kopnem, po rekah, kakor tud:i poštni, brzojavni in telefonski. Kar je litovska vlada sprejela vse pogoje poljskega ultimata, .je poljska vlada ukinila že nodvzete vojaške ukrepe. Litovska vlada je pristala na zahteve poljskega ukimata po seji litovskega parlamenta. ki se e sestal včeraj dopoldne. Po ekspo-zeju litovskega zunanjega ministra o zuna-niem političnem položaju in poljskih zahtevah je parlament brez razprave prepustil vladi popolno svobodo glede odgovora na poljsko noto. Po seji parlamenti je litovska vlada sklenila, da v celoti pristane na poljske zahteve. S sprejetjem poljskega ultimata ie bil reSen v severno-vzhodni Evropi mir. ki je bil močno ogrožen Vest o ureditvi poi.jeko-litovskega spora eo sprejeli oolitični krogi v Varšavi z veli- sko zlato a državna ianka Bo 1. maja bodo Izločeni avstrijski šilingi iz prometa Dunaj, 20. marca. Uredba nemškega državnega kancelarja o valutnem izenačenju med Nemčijo in Avstrijo, po kateri je na področju Avstrije nemška marka poleg šilinga zakon:to plačilno sredstvo v razmerju 3 šilingov za 2 marki, je stopila že v soboto v veljavo. Nemški državni minister za gospodarstvo je izjavil, da bodo v nekaj mesecih vsi avstrijski bankovci zamenjani za nemške bankovce, tako da bodo do 1. maja šilingi izločeni iz prometa in bodo izgubili srnačaj zakonitega plačilnega sredstva. V soboto je bil zadnji občni zber avstrijske Narodne banke, ki je sklenil likvidacijo in prenos poslov na nemško Reichs-banko. kakor je to določeno z uredbo. Di-rektorij nemške državne banke je tudi že sklenil, da se na Dunaju ustanovi glavna podružnija Reichsbanke, ki bo prevzela posle a v. trijske Narodne banke. Za ravnatelja te i Same podružnice je imenovan dosedan. i ravnatelj podružnice Reichsbanke v S tun ga rtu dr Schott ki bo takoj preuredil poslovanje po predpisih nemške Reichsbanke Tudi dosedanje podružnice avstrijske Narodne banke v Avstriji po-staneio podružnice Reichsbanke. Za pone-deiiek je napovedan prihod predsedn;ka Re ch-banke dr Schachta na Dunaj. Dr. Schacht bo zaprisegel uradništvo dosedanje avstrijske Narodne banke Prevzem avstrijske Narodne banke bo za Reich^banko dobra kupčija Znano je, da ie Reichsbanka izčrpala skoro vse svoje zlate in devizne rezerve in ima pri obtoku bankovcev preko 5 milijard mark le za 75 miliionov zlata in deviz in znaša torej kritje marke komaj 1.5%. Zlate rezerve avstrijske Narodne banke, ki jih bo sedaj prevzela Rcich^banka. pa znašajo preko 240 milijonov šilingov. Vrhu tega ima avstrijska Narodna banka za 170 milijonov šilinsov izkazanih deviz, skutsaj torej preko 400 miiiionov šilingov zlata in deviz, to je okrog 200 miliionov mark Po prevzemu teh zlatih in devizn:h rezerv se bo podlaga marke okrepila, sai se bodo niene zlate in devizne rezerve početvorHe. Navzlic temu pa bo znašalo v bodoče 7^ to in devizno kritje marke tudi le okrog medtem ko je drslej 7našalo zlato in devizno kritje obtoka šiPnsov preko 40%. Bofazea pred invazijo nemškega kapitala Državni minister za gospodarstvo je nadalje ustanovil s sedežem na Dunaju poseben nemški devizni urad, ki bo prevzel vse posle v zvezi z uveljavljenjem nemških deviznih predpisov. Uveljavljenje strog: h in zamotanih nemških deviznih predpisov, predpisov za trgovino z inozemstvom in predpisov glede kontrole cen bodo povzročile avstrijskim gospodarskim krogom mnogo težkoč. Avstrijski gospodarski krogi se tudi boje, da bodo nemški podietn ki, ki ves mehanizem nemških predpisov že dobro poznajo preplavili Avstrijo in da bodo znali izkoristiti poslovne možnosti ki bodo nastale v dobi neurejenih razmer in prilagoditve Na nujne pred-stavke avstrijskih gospodarstvenikov je sedaj nemški gospodarski minister izdal uredbo, ki prepoveduje nemškim fizičnim in jur dičnim osebam do nadaljnjega naselitev v Avstriji, odnosno ustanovitev podjetij ali podružnic Seveda pa ta prepoved ne bo ovirala Nemce, da se poslužujejo pri svojih poslih v Avstriji slamnatih mož. Prevzem železnic in pošte Z nadaljnjo uredbo nemškega državnega kancelarja prenehajo obstojati avstrijske zvezne železnice kot pravna o9eba Avstrijske zvezne železnice prevzamejo nemške državne železnice, ki bodo zaenkrat upravljale premoženje avstrijskih zveznih železnic kot posebno premoženje nemške države. Podoben odlok nemškega državnega kancelarja se nanaša na prevzem avstrijske pošte in telegrafa Uredba pravi da preide avstrijska uprava pošte in telegrafa ter uprava avstrijske Poštne hranilnice v nemško državno upravo Premoženje Poštne hranilnice preide v last nemške državne pošte kot posebno premoženje. Maks in Ernst Hohenberg aretirana Dunaj. 20. marca. d. Včeraj sta bila aretirana vojvoda .Maks Hohenberg ter njegov brat Ernest, sinova nekdanjega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. Vojvoda Ernest Hohenterga ]e pred tedni iz zvai med dunajskim prebivalstvom veliko ogorčenje zaradi onečaščenja nemškega grba pred nemškim turističnim uradom na Dunaju. Kakor zatrjujejo uradno, so ju zaprli na lastno prošnjo zaradi osebne varnosti. Samomori med židovskim prebivalstvom Dunaj. 20. marca. d. Samomori med židovskim prebivalstvom na Dunaju 66 silno množe. Samo v .petek pomoči je izvršilo samomor kakih 60 ljudi, med njimi mnori zdravniki iu trgovci. Samomor sta izvršila tudi po vsej Evropi znana konfekcionai ja Gers t' na Mariahilferetraese Ln Uergsr na Landstrasse V noči od Petka na sofoobo se >e v svojem stanovanju na Dunaju ustrelil bivši minister baron Odo Neustädter-Stürmer, ki je bil na svojem stanovanju zastražen od oboroženih članov naipajda-lnih oddelkov. Star je bi] 43 let Akcife proti žldem in pristašem prejšnjega režima Oboroženi oddelki narodnih socia'.stov so v za in j'h dneh izročali številna stanovanja Židov in pristašev prejšnjega režima. Pokrajinski vodja za Avstrijo Bür kol je moral ralati proglas, kjer pravi, da so taki ukrepi nelegalni ki da bodo storilci strogo kaznovani. Člani napadalnih oddelkov so v zadnjih dneh izvedli številne akcije proti Židom, da hi jih osramotili prei jivncstjo £ide so aretirali, jih odvedli in uporabili v mostu za razme čistilne akcije. Tako so morali številni žiTjie pod nadzorstvom napadalnih oddelkov očistiti spomenik Tegeth ff t v Pra tu, narodni socialisti pa eo to poletje ogledovali in 6e Židom smejali. Nekemu rabinu so polo irseli narodni so^nalis'.' na cesti odrezali brado. V zmedd. ki vlada na Dunaju je bilo zadnje dni po i>o,i"'.i'i\'ih ugotovitvah ukradenih 300 avtomobilov V t:m s'evieni pa niso upoštevani avtomob il', ki so bidi narodnih socialistov naravnost »e-kvirirani Bivši glavni ura'üik »Reichsrcste- dr. Funder je pobegnil iz Avstrije in p ispel v Bratislavo. Po odstopu glavnega ure :nika lista »Neue Freie Presse« Müllerja je moral o stopiti tiz.: 6 polomom Kreditanstalt^ in Fen'xa Thina'ska wl'atia lista »Vf>l.kis"her B°of'acMer« pravi, da bo morala država zahtevati od Roth-schilda odškodnino. Občni zbor PAB Beograd. 20. marca. p. Dopoldne je bil občni zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke. Vodil ga je podpredsednik Amdrija j Radovič. Z zborovanja so bili poslani brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlede in finančnemu ministru. Po krajši debati je direktor Jevremovič prečital poročili upravnega in nadzornega odbora, nato pa odlok ministrskega svefa. s katerim so bili imenovani novi člani unravnega odbora, med n ii mi univ. docent Vladinvr Murko. Nato je bila izvršena volitev novih članov upravnega odbora. kim zadovoljstvom, tem bolj, ker je bila na ta način preprečena vojna, ki bi prav lahko izbruhnila, ker so bile poljske čete. letalstvo in mornarica že pripravi jen*«, da vkorakajo snoči ob 21. na litovsko ozemlje, ako bi Litva odklenila poljske zahteve. Da se je PoP'ska v resnici pripravljala za vkorakanje v Litvo, ni nihče ve? dvomil, zlasti, ker ie v petek popoldne maršal RVdz Smigly odpotoval iz Vilna na mejo Litve, kjer $e je posvetoval z dvema generaloma, poveljnikoma poljske vzhodne voiske V petek ob 10. zvečer se je maršal Rydz Smygly vrnil v Varšavo. kier so ga na postaji sprejeli vsi člani vlade ter 8 generalov, ki lih je informiral o položaju na meji. včeraj dopoldne se ie smatral položai zelo napet ter je vest o sprejemu polisk'h zahtev pri litovski vladi znatno omilila bojno razpoložen ie v t »oljski javnosti. Izjava dr. Krofte o miroljubnosti cSR Pariz, marca. AA. Ceškos.ovašiii zunanji minister dr. Krofia js po al posebnemu dopisniku nekega pariškega lista izjavo, v kateri je predvsem toplo pozdravil Francijo kot prijatelje'v o zavezrJc-o Češkoslovaška ie prežeta z voljo, da otrdrži z vsemi svoj/in ."i sosedi dobre okicšaje ter bo vse svoje sile zastavila, da ne zamudi nobene prilike za nj hovo ojačenje. Ta dobra volja se bo ustavila fórno tam, kjer bo prst vljenu vprašanje spoštovanja svobode in suveienceti. V tej cameri stojimo vsi trdno io smo oiloč«-ni, vod s^ošni vo} nI, v kateri t-'di Angl ia pod vpl vcm o'mm Ivana E torej a Besedo častnega predsednika so z borova lei sprejeli z živahnim odobravanjem, nar pa so bili na predlog Frana Tratnika izvoljeni za podpredsednika Gjuro Tiljak iz Zagreba, Mihajlo Petrov iz Beograda in Vavpotič, za tajnike pa Drago Vidmar, Marin Stud n iz Beograda in Saša Šan-tel. Za poslevo.iečega predsednika je bil iz prezidja izbran Vavpotič. Pred prehodom na dnevni red je bila sprejeta vda-jitc,rs r-r .»javka Nj. Vel. kralju Petru n. in Nj. Vis." knezu namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Na pobudo zastopnika skupine naprednih hrvatskih umetnikov Vilima Svečnjaka je kongres brzojavno pozdravil tudi dr. Vladimira Mačka, kot vodjo hrvatskega naroda. Mirko Subic je prečital pozdravni pismi predsednika Narodne galeriie dr. Windischerja in skupine Krug iz Sarajeva, ki se opravičuje, da zaradi obupnih razmer, v katerih se njeni člani bore za obstanek, ni mogla poslati delegata. Ko sta načelnik dr. Sušnik v imenu bana in prof. Kranjec v imenu predsednika mestne občine pozdravila kongres, je Ivan Vavpotič v predsedniškem nagovoru še posebej toplo pozdravil tovariše iz Beograda, Zagreba in Maribora, ki so prihiteli. da se udeleže skupne borbe za stanovske in socialne pravice umetn;škega f.tanu. Zborovalcem je priklical v spomin tragični primer mladega dubrovniškega slikarja Ivana Etoreja, ki je izmučen od bede, j etike in gladu prišel komaj nekaj dni pred kongresom umirat v Ljubljano, da bi bil vsem preostalim likovnim umetnikom v opomin. Leta 1922. so se likovni umetniki sestali v Zagrebu na svoj prvi kongres Takrat so umetniki iz vse kraljevine še predstavljali skupno zajednico, a gospodarska kriza in politične razmere so zavrle razvoj. Zdaj je čas, da resnično strnejo svoje vrste in svojemu stanu pribore mesto v narodu in družbi, kakršno mu gre. Vprašanje razstav Radomir živanovič Noje iz Beograda je naglasil potrebo, da umetniki tudi na svojem kongresu manifestirajo za mir. ker brez miru ne more biti umetniškega dela, nato pa je Tone Kralj v kratkem referatu cčrtal smernice, v katerih naj bi se v bodeče organizacije umetniške razstave naših slikarjev in kiparjev v inozemstvu, a posebej se je še dotaknil primera jugoslovenske razstave na letošnji Biennale v Benetkah. Svoja izvajanja je strnil v naslednja načela: Udeležbo je treba zmerom javiti vsaj pol leta pred odpošiljatvijo.. Za to dobo je treba umetnikom zagotoviti mirno delo vsaj s kritjem materiala in eksistence; posebno je to važno za revnejše kiparje. Obseg prostora je treba določiti že v naprej. Izbiro del je treba prepustiti združenjem posameznih centrov, ki prostor sporazumno porazdele. Potrebna je garancija, da bodo ta dela v resnici nameščena tam, za kamor so bila odbrana. Zato je treba zmerom poslati najmanj tri naše zaupnike na državne stroške za aranžma- Poskrbeti je treba, da lahko določeno število razstavljalcev brezplačno potuje v mesto razstave, da imajo umetniki tako vsaj nekaj koristi od svoje udeležbe. Razstava v Biennale je vobče poglavje zase. Jugoslovenski paviljon se ne zida kakor ostali posebej, ampak samo kot nekak trakt mednarodnega. V njem bodo trije oddelki; rondo za skulpture in dve sobi. Nujno je treba zahtevati vsaj, da se ureditev teh prostorov prepusti strokovnim združenjem naš'h treh centrov. štipendije in atelfefl Predsednik Vavpotič je v naslednjem referatu sprožil pobudo, naj bi se v velikih umetniških središčih kakršni so Pariz, Rim in Praga ustanovili posebni domovi in ateljeji za naše umetnike, ki prihajajo tjakaj na študij. Stvar naj bi vzeli prosvetno in finančno ministrstvo v roke. Za absolvi-rane umetnike naj bi se ustanovilo določeno število štipendij, da bi mogli onkraj meje izpopolniti svoje znanje. V podeljevanju štipendij naj bi se uveljavil sistem pravične enakopravnosti. Zlasti Slovenci so doslej v tem pogledu povsem zapostavljeni in poleg domačih ponavadi niso deležni tudi nikakih francoskih in čeških podpor. V debati ki se je razvila je Mihajlo Petrov iz Beograda navedel značilen primer, da je letos iz državnih sredstev, namenjenih za izpopolnitev likovnih umetnikov, prejela neka učiteljica štipendijo za Pa-riz. Živanovič-Noje je navajal, da je v Beogradu od 100 aktivnih likovnih umetnikov kakšnih 70 brez ateljeja. V neki stari turški zgradbi v Jevremovi ulici je mestna občina sicer adaptirala 5 umetniških delavnic, a ne ustrezajo pogojem in predstavljajo samo nevarno leglo tuberkuloze. Od 5 ateljejev po šolah sta samo 2 zdrava in zračna, a razen njih je samo na Kolarčevj univerzi urejenih še 5 ali 6 zasebnih. Tiljak je poročal, da so razmere v Zagrebu še mizer-nejàe. Tam vobče ni ateljejev, zgrajenšh iz državnih, banovrnskih in občinskih ared-stev. Na Salati je svoj čas zagrebška nad-škofija odstopila lep kos zemljišča, da bi si umetnik4 na njem postavili svoje delavnice. a zaradi siromaštva v katerem žive slikarji in kiparji, jih je doslej zgrajenih samo 8, Vse prošnje na razne instance, da bi pomagale umetnikom izkoristiti zemljišče, so ostale zaman. Kakor sta navajala Tratnik in Niko Pirnat so razmere v Ljubljani podobne, le da je naša mestna občina dala v svojih hišah zgraditi vsaj nekaj zasilnih ateljejev. Avtorska zaščita in sindikat Nato je Saša Šantelj poročal o avtorski zaščiti. Navedel je drastičen primer slovenskega ilustratorja, ki je neko učno knjigo opremil s slikama Medtem ko so je moral sam zadovoljiti s skromnim honorarjem ob prvi objavi, je založba z zmerom novimi nakladami izbila iz njegovega dela milijonske dobičke Ko je skušal s fožbo uveljaviti svoje pravice, je propadel na prvi in drugi instanci. Zdaj visi vsa reč na ka-ssciji. Nakaj kričečih primerov so navedli še Ivo Režek iz Zagreba, Franjo Stiplov-šek in Božidar Jakac. Na drugem zasedanju, ki se je pričelo davi ob 9., je predsednik Vavpotič očrta! splo'rne smernice, po katerih naj se osnuje sindiikat likovnih .smetnvkov, kakor ga že imajo njihovi tovariši v ČSR. Belgiji, Franciji, Italiji in drugod. Poleg sindikata, ki naj bi ob ravnava! vse strokovne in življenjske probleme, slikarjev in kiparjev, naj bi Se ustanovni še vrhovni umetniški svat. ki bi mu bilo odmerjeno čisto umetniško področje. Zadeva o snovanju umetniških zadrug in prodajnih salonov je bila prepuščena rešitvi posameznih centrov. O materialni umetniški politiki je poročal upravnik Narodne galerije Zorman, ki je izračunal, da prejema okrog 35 slovenskih ume-tnikov — toliko jih je. ki nimajo rednih namestitev — povprečno pc 166 din zaslužka iz državnih in drugih javnih subvencij na mesec. Upravne instance naj ustanove posebne referate za likovno umetnost, kakršne 'majo vsa druga področja javnega udejstvov.inja. Vodstvo teh referatov naj bo v rokah umetniških sosvetov, v katerih bodo zastopane banske uprave, mestne občine, strokovna z-druženja in zastopniki ljubiteljev umetnosti. Za umetniško akademijo v Ljubljani živahnega odobravanja je bilo deležno Tratnikov» poročilo o pripravah za ustanovitev umetniške akademije v Ljubljani. Ker je stopilo vprašanje organizacije umetniškega šolstva v Jugoslaviji v aktualen Stadij, predlaga kongres jugoslovenskih umetnikov, upoštevajoč momente iz umetniške preteklosti Slovenije m sodobni položaj slovenske likovne umetnosti v narodni kulturi, da se obenem z akademijo v Beogradu in Zagrebu ustanovi akademija umetnosti tudi v Ljubljani. O vprašanju umetnikov tn javnih gradenj je poročal direktor mestnega muzeja dr. Rudolf Mole. Po vzgledu drugih kulturnih držav naj tudi naša kraljevska vlada izda naredbo. po kateri naj se pri vsaki reprezentativni stavbi določa 2 do 5% gradbenega proračuna za umetniško okrasitev. Santelj je poročal o vprašanju uvoza umetniških umefenoobrt-nih in umetnoindustrijskih izdelkov iz mo-zemstv«. T« uvoz je razvoju domače likov- ne tvorbe v veliko Škodo, »t» naj viada primerno obdavči uvoz vseh takšnih del, katerih avtorji nisp naši državljani. V debati so Tone Kralj, dir. Mole in predsednik Kluba neodvisnih Stame Kregar resolucijo izpopolnili v tem smislu, naj se prodaja kiča vobče prepove, posebej naj se še onemogoči uvoz malovrednega kiča le-ligioznega značaja, cerkvena ob last va pa naf se opozore na nevarnost kiča v cerkveni umetnosti. Sklepi Na predlog Vilima Svečniaka so bili naposled soglasno sprejeti naslednji sklepi: litamove se avtonomni sindikati po umetniških centrih, ki jim bodi vrhovna instanca vsakoletni kongres. Osnova za članstvo v njem bodi dovršena akademija, a pri umetnikih brez diplome kvalifikaci a po njihovem delu. Likovni pouk na meščanskih »n srednjih šolah se ne sme reducirati, temveč razširiti. Za reševanje umetniških vprašanj naj se ustanovi centralni umetniški svet, v katerem bod<- Srb . Hrvati in Slovenci zastopani po pariteti, po posameznih centrih pa naj poslujeio pokrajinski sveti Akademija v Zagrebu naj dobi značaj fakultete, v Ljubljani naj se akademija ustanovi, a prav tako naj se beograjski nudijo vsi pogoji za razvoj. Vse tri akademije naj bodo dotirane po načelu paritete. Reprezentativne razstave v državi in inozemstvu se lahko prirejajo seno po predhodnem zaslišanju umetnikov posameznih srediič. Takse za razstave ta canne naj se za dela domačih avtorjev ukinejo, na železnicah naj se umetnikom dovoli popust. V novth javnih zgradbah naj se projektirajo tudi umetniški ateljeji- mestne občine naj umetnikom dajo zemljo za kolonije. Vse štipendije naj se podeljujejo po načelu paritete. Zakon o avtorskem pravu naj se izpopolni z zaščito likovne svojine, v sporih morejo biti ekspert samo umetniki. V naši kralj e vrni se smejo objavljati samo plakati domačih avtor iev Dela živečih umetnikov, k' sc v galerijah se brez kolektivnega dovoljenja likovnih reprezentanc ne smejo pošiljat na razprave niti doma niti v inozemstvu Vsi odkupi za državo. banovine in meste občine naj se vrše samo preko javnih, razstav hi preko umetniške žirije Postavke v javnih proračunih, namenjene za pospeševane umetnosti, naj bodo i/rečno določene v ta namon Državne dotacije za likovno amemort naj se od dosedanjih 80 000 din povišajo na pol milijona. Onim umetnikom, ki ne uživajo nikakega socialnega zavarovanja, naj se oskrbi pokojninsko in bolniško zavarovanje. V fond tega zavarovanja naj gre tudi dotočen odstotek od carin n« uvožene umetnine in obrtnoumetr.e izdelke. Pooblaščen! graditali! Iz Slovenije so zborovali Ljubljana. 20. marca. Pod predsedstvom g. Miroslava 7/upana se je vršil danes dopoMne v Zi o. niči za TOI občni zbor Z'o 20 odsrf-kov bolita k "kor ore^ar.. k im. toda 'e v dobro večjih podjetij. Pora*' een errd'e -e-nu materialu in porast mezd sta rovzročiVi, da so se rene rTadbam povečale ?.a orbano 80 odstotkov. Povo' pnni razmnhn gradbene delavnosti Pa stav1 njo ovire tudi kreditne r.vmere. V. primeri z obratovanjem hranilnih vk*r je obrana nv-r" posodila še vedno prev^oVs Ovnro gr-adbene /Vomosti so tudi previsoki hišni davki, ukinitev davčre prostosti za novo z1o?he. Nameravana uredba ie bila" iwneie od'ov.em. da bodo zrstepniH slovanskih hran-i-Hii«? obrazi'oWV svoi • zaVe-ve. Združen le w» pos'aV* mestnemu n^tl.i-varstvu sno'r'ipn'fv» H-ee t-^a''r^k h pl j oj in ne pri ministrstvu v Beogradu posre lovanje na pristojnih metkih za pravičnejše noveliranje nekaterih določb obrtnega zakona in posredovanje v caviri'h zadevah. šušraarstvo Združenje se je moralo tudi letos pečati z zatiranjem šušmaretv«. Pospešuje ga tako zvhiio »izposojanje finie«. ki se neverjetno razširja šele po uveljivljenju o1» rt n etra zakona. Z zalovo'jßtvom pa je mori) zd'uže-nja ii'j-olovi'ti. da o^'astva proti šušma'ieai nekol:,ko stro/e po«*np'*jo. Zbornica za TOI. ki je predložila mrwi'st'stvu sponicni^o o ' š-išm^nstvu. je dobila o'i'ovor. da je na^rt uredl>e o paKiianju sušmarstva načelno spr.--i?t,. šn da so Hli v tej uredbi sprejeti pred-lo^ri o pre oveii in zatvoritvi delavni^ in zanlemhi oro ja da pa ni bi'a epre.i&ta zahteva o kaznovanju tretje osebe, ki daje šušmarju delo. Za spremembo obrtnega zakona Ker 6(1 te t praksi ucrotovile pomanjkljivosti obrt. zakona, popelmo gitv1« na g ad'^e- no stroko, so se graditelji že veökiart pritoževali proti njemu in sta vi ja'i različne nreloce. Sedaj je i7.šel načrt n^Vle ki je bil predlo'en zdimženjem v proučevanje. Današnji obfrni zbor gradbenikov .ie hß'a^oval dede te^a pnomenico. v kateri (predlaga snrpmemi'e siede do'ofi:la ? 47. o pobijanju šitšmarstva, spremembo S 219. o boWninah za obolele delavce, ki naj prizna pnvico rp boleznine šele po najmanj trimesečnem službovanju in srno za čas enega te d in. De'av-ci. zavarovani pri bolnišikj biasrajni pa naj prejmejo le sedemdnevno razliko med podporo boVSko bla/ra.ine in normal"im m-služkom. Določba o holerninah na.i h ie«trarsVo prav-ična. Nap^'«' zah'evan :2Tal''t.e'ji v snomemVi še spremAm;u*> k ?§ 284.. ki določa 11 dnevni od-^v^dri rok. Ta rok da ?a «tarhno «*roko ni hv dl 'v. DolOfba t.eea parafa fa naj «e nove,'i--i v tem smislu, da o'-poredni rok v starini .streik? ne r^lia v primeru >viš>e s^e«. to ' nenr^dvì ten'h vm^enskih neprli'*. s katerimi delodajalec ne more v naprej računati. Na kra iu oHčrie0,a "/VKn so bpe še vol't ve članov in pre^s tVijkov izp'a5ev'n^ kom'-s'.ie 7a rvo-mor^niške zastopnik" ob"i- n/v In TS^rn5"« ra TO? pa s+a r»o'drav'la ol-^Tii 7h.-r v da'i'ih !zvaian;ih. Zd-nvž^j« bo š» naprej vod" imravn! od'or th--^ rrer'-ii»Vvfim s ava Zupana, ki jc Trdi izvoljen za triletno poslovno ^obo. Stojnico na prometnem kraju so opleril! Svetla noč in bližina stražnice jih nista motila Ljubljana, 20 marca. Praznike so seveda izkoristili tudi tatovi in vlomilci, ki so kradli po stanovanjih. Večji vlom pa se je zgodil na Dolenjski cesti, kjer so neznanci cplenili stojnico Frančiške Zupančičeve. Stojnica stoji ob prometni Dolenjski cesti nasproti vojaškemu strelišču in "ie komaj za streljaj od policijske. stražnice, kar drznih vlomilcev nikakor' ni motilo, prav tako tudi ne jasna noč od petka na soboto, ko je na nebu sijala polna luna. Prepilili so močno ključavnico, nato pa z zidarsko spono s silo odprli prva vrata, druga vrata pa z "ve-trihom. V stojnici so pobrali vse. kar se jim jé zdelo kaj vrednega. Odnesli so .ves tobak in cigarete, poleg tega pa 14 parov klobas, dve polni pločevinasti škatli bon- bonov po 3 kg in 200 dinarjev gotovine. Skupaj so napravili nad 6000 jdinarjev škode. Vlom so domači opazili zjutraj, ko so prišli v stojnico. Ob 4. zjutraj je sicer na dvorišču bl žne hiše, kjer stanujejo, pes močno lajal. Seveda pa ni nihče mislil, da so bili vlomilci na delu. O vlomu je bila obveščena policija. Domnevajo, da je bilo 11a delu več vlonrlcev, ki so najbrž poznali razmere. Ponoči je službujoči stražnik opazil sumljivega neznanca, ki se je potikal tam okrog, a ki je hitro pobegnil. ko je stražnik prišel bl že. Lastnica stojnice ni bila zavarovana. Razpisala je 500 dinarjev nagrade onemu, ki izsledi vlomilce. ««•oba ravnot^^e Ia »trmoclavil h v»«ne .;■». rišče, iv.r je ob'oial r zlomil»*? roko in zlomljeno nogo. oa tudi s hudimi notranjimi poškodbami, da eo ga skoraj v brezupnem stanju prepeljali v bolmtouoo. Brezobziren kolesar Komaj so reševalci prepeljali nesrečno d činstva iz v&eb slojev mariltorskega prebivalstva. ki je prihitelo k t?j krasno uspeh prireditvi. Med množico, ki je zasedla obsežno dvorano kina Uniona do zadnjega ko tirka je bilo opaziti tudi števiine mariborske odličmike s krajevnim poveljnikom genfsra-lom Stanoilovičem. mestnim županom dr. Ju-vanom in podpredsednikom Jugosiovenriko-češkoslovaške zbornice bivšim poslancem ravnateljem K rejci j 31» na čelu. w Ko je predsednik mariborske JCL dr. Ko-kovec pozdravi] navzočne, je spregovori] predsednik dCL dr. Stare iz Ljubljane 10 v ognjevitih izvajanjih praiočil navzočmm velik pomen, ki ga ima bratska češkoslovaška republika v zboru evropskih držav za inir, napredek in civilizacijo. Kakor je možica sprejela njegov govor z viharnim odobravanjem. tako se ie to navdušeno razpoloženje stopnjevalo do viška ob govoru ljubljanskega konzula g. Mihovekega. lei mu ie občinstvo priredilo pnsrčne ovacije. V svojih temeljitih, s statfstičniimd podatki podprtih izvajanjih je razčlenil torbe bratskega češkoslovaškega naroda za ideale svobod ? in i državne samostojnosti ter prikaza] vsestran-! ski napredek bratskega naroda v letih svo-, bode. Dejal je: Češkoslovaška republika ie storila vsa. kar je mogla, da bi bila svojLm državljanom čim pravičnega. Ce pa se to do-' sle i ni posrečilo do žeLne stopnje, potem ie krivda izven mej Češkoslovaške republike. Z inlsnzivnim zanimanjem je sledilo za-! tem občinstvo predvajanjem krasnih filmov j Danes dopoldne je bilo predvajanje istih ! filmov z dodatkom sokolskega filma za ma-i ribor^ko šolsko mladina Maribor za naše morje V petek zvečar je bil v gornjih prostorih Narodnega doma redni ottóni zbor tukajšnjega mestnega odbora Jadranske straže, ki ga je otvoril in vodil predsednik polkovnik Ju-raj Cordašič. ki je izčrpno poročal o uspeš-nom delovanju odbora v pretekli poslovni dobi. Sledila so še poročila tajnika prof. Bizjaka, blagajnika Rodeta in za nadzorni odbor ravnatelja Dolenca. Poudarjala se je potreba pritegnitve mladine v vrste JS. ki šteje v Mariboru 300 rednih. 230 podpornih in 10 ustanovnih članov. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: polkovnik Juraj Cordašič. dr. Tomo Turato, Miloš Riba?, prof. Lojze Bizjak. Silvo Rode, Julij Jereb. Edo Ivan-cič, polkovnik K'ier, prof. Sila, Anton Kue, kapetan Čanjevac, upravnik Klemenčič, Kra'i. dr. Tomšič, ravm. Jare. Ljubo Roje, Nikola Gjergia. prof. Bunc. V nadzornem odboru so: Ma tei Dolenec. Josip Aidišek, Ro-seg. Kravos in Karel Jančič. Z obanega zb-niaj 3-'etna Marija, hčerkica i.icga s.üv-ca Antona Žitnika, se je igvala o1» od'"t'em oknu m e bila za treno-ek brez nadzorstva. A prav to je bilo usoduo. Nenadno je otru* Objave Čudežno življenje in smrt sv. Terezlke deteta Jezusa ali »Zgodba neke dušeč je naslov filmu, ki ga bo 22. in 23. v torek in sredo predvajal Elitni kino Matica. Film je pobožna zgodba, oziroma življenjska pot svete Terezike. Kaže nam njeno mladost, življenje v karmeličanskem samostanu, obisk pri papežu Leonu XIII., vstop Terezike v samostan, njene duševne boje, mučno bolezen in blaženo smrt »Pisma iz mojega mlina« (Alphonse Daudet) s številnimi ilu-itracijami slikarja Justina so v tisiku in izidejo za veliko noč. 0 tem se obveščajo naročniki, ki bodo za zamudo s toliko lepšim in popolnejšim delom prijetno odškodovani. Zdaj se prekli-cujejo vsa pooblastila za nabiranje naročnikov, izdana pred tem mesecem. Založba prosi. da se javijo vsi cenjeni naročniki, ki so izročili po 18. novembru L 1937. svoja naroČila g. Ivniku Jožku, ker je ta go«ipod nezna-nokje. Priznavajo se samo plačila ob akvi-ziciji in direktna plačila po naših položnicah. — Založha »Saturac, Ljubljana. Vegova 2/II. telefon 48-16. " j---_____________________ i MisVte v teh dneh na CMD I in darujte za njen sklad ! TOrtto ipp Ljubljana še enkrat brez točke V XII. kolu so zmagali Gradjanski, Concordia, Bask in Slavija, po eno točko pa sta dobila BSK in Jugoslavija — Vodstvo )e prevzel BSK Dvanajsta prvenstvena nedelja v ligi je potekla v znamenju »derbyjeva odnosno domačih srečanj. kajti večina ligaških klubov je danes igrala doma in sta morala na pot samo splitski Hajduk in naša Ljubljana. Hajduk je šel v Zagreb in je izgubil, Ljubljana je šla v Sarajevo in je tudi izgubila, oba z enakim rezultatom. 0:1. Poraz v Zagrebu je majhno presenečenje, v Sarajevu pa prav za prav največji optimisti in zagovorniki Ljubljane niso pričakovali izkupička Belo-ze-leni so izgubili z najtesnejšim rezultatom in so se navsezadnje prav častno rešili te zelo težke naloge. V Beogradu so igrala domača štiri moštva, Jugoslavija in BSK brez gola, Bask pa je zmagal nad Jedinstvom. Omembe vredno je, da je BSK danes brez potrebe izgubil dragoceno točko, ki mu bo v preostalih borbah za naslov prvaka hodila še zelo navskriž. V Zagrebu je bil «derby« med Grad-jsnskim in Haškom, ki je Haška stal prvo mesto. Obenem je bil v tej igri V naslednjem naša poročila: Slavija : Ljubljana 1:0 (0:0) postavljen tudi najvišji rezultat, današnjega dneva. V prvenstveni tabeli je BSK po zaslugi Haška splaval na čelo, Hašk pa se mu je moral umakniti na drugo mesto, dalje sta 4 in 5 mesto zamenjala Hajduk in Slavija in pa predzadnje in zadnje mesto Jedinstvo in Concordia. Prihodnjo nedeljo bodo igrali: Hašk — BSK, Bask — Slavija, Jugoslavija — Concordia, Gradjanski — Hajduk in Ljubljana — Jedinstvo v Ljubljani. Do tedaj pa bo prvenstvena tabela takale: Bsk 12 9 2 1 38:15 20 Hašk 12 9 1 2 38:13 19 Grad janski 12 7 2 3 38:15 16 Slavija 12 5 2 5 15:17 12 Hajduk 12 4 4 4 22:25 12 Bask 12 5 1 6 23:23 11 Jugoslavija 12 3 3 6 12:15 9 Ljubljana 12 2 3 / 12:24 7 Concordia 12 3 1 8 16:40 7 Jedinstvo 12 3 1 8 6:23 7 Sarajevo, 20 marca. Za današnjo tekmo med Ljubljano in domačo Slavijo je vladalo tukaj veliko zanimanje in se je več stotin gledalcev zbralo tudi na sosednjem bregu nad Slavijinim igriščem Òbe mo< štvi sta nastopili v objavljenih postavah. Do 5. min. se igra v polju, nato pa preide Slavija v napad in Rajlič strelja ostro, toda vratar Pogačnik je na mestu. 15 min. igre poteče nato brez večjih dogodkov, pač pa z mnogimi fauli po krivdi Ljubljane. V 22. min. ie kritično za L. Napadalec Šalinur pride i žogo prav do vratarja Pogačnika. ki v padcu reši go!, obenem pa poškoduje tudi SaÜpurja. V 26 min. pride spet do incidenta med šalipur-jem in Bertoncljem. ki se konča tako, da obleži Bertonceij na igrišču. Po kratkem pa se Bertonceij spet vrne. Obe moštvi se trudita, da bi dosegli rezultat, pa vendar ostane polovica igre brez gola. igra prvega polčasa ni bila na posebni višini in niti najmanj vredna prvenstvene, niti glede tehnične strani, še manj glede fairnese. V 1. min. drugega polčasa je nevaren napad Ljubljane, k? ga razčisti domača obramba. Igra je zelo ostra, mnogo pred golom gostov, toda številčnega efekta ni nobenega V naslednjih minutah se večkrat izkaže ljubi ianski vratar Pogačnik. V 18 min. je Slavija ■v napadu, žogo dobi Lehr in strelja iz IS m daljave zelo ostro v kot, tako da vratar ne more posredovati. To je bi! edini in zmagonosni gol te tekme. Ljubljana skuša pozneje še večkrat, da bi izravnala, toda vsi napori so zaman. Gostje so se pokazali v dobri fizični kondiciji in so tudi v visoki igri pokazali mnoao znanja, v prizemni pa niso bili enakovredni domačim Ugajali so desno krilo ter ožja obramba z vratarjem na čelu. Vsa tekma ni zapustila vtisa, kakor ga zapusti vsaka ligaška tekma v Sarajevu. Concordia : Hajäisk 1:0 (0 s 0) Zagreb, 20. marca Na igrišču Gradjanskega je bilo danes nad 10.000 gledalcev, kjer sta bili danes dve ligaški tekmi. V prvem paru sta nastoptla Concordia !n Hajduk .med katerima je Concordia zasluženo zmagala. Domači so bili na terenu ves čas v premoči, vendar pa je bil njihov napad pred golom premalo odločen. Mnogo zasluge da je Concordia zmagala, ima njen vratar, ki je ubranil celo serijo nevarnih strelov Hajdukovega napada. Edini gol tekme je v 24. min. drugega polčasa zabil Vidmar. Tekmo je vodil odlično beograjski sodnik Ružič. Gradjanski : Hašk 3:0 (1:0) V drugi tekmi sta nastopila davna zagrebška rivala. med katerima pa je Hašk zaigral s starinsko igro zapleten;h kombinacij in nekoristnega zavlačevanja, ki mu tudi ni prinesla nobenega uspeha. Napad je igral skrajno nekoristno in je bil sploh najslabša formacija v moštvu. Odpovedala sta tudi oba »kanona« Hitrec in Kactjan. Gradjanski je predvedel moderen nogomet in je bil v vseh linijah izenačeno moštvo. NajboljSi Igralec v polju je bil Koko-tovtč, pa tudi Glaser v golu je priredil nekaj zelo lepih parad Prvi gol je v 39. min. prvega polčasa zabil Antolkovič, po odmoru na je Se dva zabil Lešnik. Tekmo je prav dobro sodil italijanski sodnik Dattilo. BSK : Jugoslavija 0:0 Beograd, 20. marca Za ligaSko tekmo med starima domačima rivaloma je bilo ogromno zanimanje. Na igrišču so se zaradi lepega dneva zbrali vsi številni prijatelji iz obeh taborov in je bilo publike — 9000! Do odmora je Jugoslavija igrala Se dovolj dobro predvsem v polju, medtem ko je bila pred vrati premalo odločna. BSK ni mogel priti do izraza, ker se ni obnesel poskus s šurdonjo. ki je namesto Stevovi-ča igral srednjega krilca. Po odmoru je to mesto zasedel Lechner, šurdonja pa je šel na desno krilo, pa efekt tudi ni bil mnogo boljši. Razen tega so Imeli »plavi« tudi precej smole. 3aj je med drug-m silni Moža streljal enkrat mimo praznega gola iz 2 m daljave. Občinstvo je bilo zaradi nekoristne igre obeh moštev precej razočarano in je že pred koncem začelo zapuščati igrišče. Tekmo je prav dobro sodil g. Bažant iz Zagreba. z : 1 (1:1) Na Igrišču Jedinstva je bila danes pred 1000 gledalci ligaška tekma med Baskom ln Jedinstvom, v kateri je Bask zasluženo dobil obe točki. V prvem polčasu je bil rezultat izravnan, v 35. min. drugega polčasa pa je Spasojevič ustrelil drugi gol. Tekmo je sodil g. Gligorijevič. adbor vodi Včeraj so se začele finalne tekme za prvenstvo LNP Sest najboljših moštev s področja 1 1 0 0 Iti 2 1 1 0 0 2:1 2 1 0 1 0 3:3 1 1 0 1 0 3:3 1 1 0 0 1 1:2 0 1 0 0 1 0:1 0 LNP je včeraj siopilo v odločilno borbo za naslov podsaveznega prvaka, ki ga čaka potem naslednja višja stopnja. to so kvalifikacijske tekme za vstop v nacionalno ligo. Povoda do-voii, da je zanimanje aktivnih igrah cev in njihovih prijateljev za te tekme precejšnje. Maribor ČSK Hermes Železničar Kranj Celje Hermes : železničar 3 * 3 (3 ? D Hermes: Rožič; Berglez, Ferjan; Koše-nina Bogme Kretič; Ice, Ivo, Borut, Zvonko, Derenda. železničar: Spanger; FrangeS ml., Ro-njak; Eferl, FrangeS st., Antoličič; Kras-nik. Lutman. štiftar, Pavlin, Stalekar. Prva bitka za podsavezne točke v finalu je dala skoro pravično delitev. Pravimo skoro pravično, ker bi bila po poteku igre tesna zmaga mariborskega moštva bolj na mestu. Dokler so igrali proti vetru v prvem polčasu, so bili dobro enakovreden protivnik. ki je prišel do dveh golov zaostanka samo po krivdi šibkega vratarja; do vidnetra wra?a ^uii v pos^tnji dehnti v potem so v dmsrem delu igre z vetrom to-ltko napadali tn se tako močno vsidrali pred hermežnnsko svetišče da je izravna-aje le skromen honorar za trajno napadalno delo. Igra je bila v splošnem fair, čeprav so nekateri silili od časa do časa preko mej dovoljenega, toda krepka sodnikova roka je vse obdržala na pravi poti. Od začetka so bili Hermežani v borbenem poletu in jih tudi nezgoda z enajstko takoj ob otvoritvi ni spra\ola iz ravnovesja. Narobe, ko se jim je v protinapadu iznenada posmeh-nilo zenačenje. so prišli do potrebne hladnokrvnosti in so v odprti borbi držali nasprotnikov napad v šahu, svojega pa nene-homa pošiljali v fronto. Sredi polčasa je ena sama minuta prinesla dva efektna zgoditka in se je zdela bitka že dobljena. Ne da bi bili Hermažani močnejši nasprotnik, bo le dali primeren odpor in so izkoristili par šibkosti železničarjevega vratarja, v čemer je bil rezultat o polčasu docela v redu. Povprečna obramba, v kateri je bil Rožič še najjačja opora, dobra srednja vrsta in živahen polet mlade napadalne trojke ob pametnem sodelovanju »starejši« kril — to so bile karakteristike 81-škarjev do polčasa. Potem pa je šlo mnogo tega narobe. Napad je nekam zginil, v krilcih je vidno popustil Kretič, Bogme ni bil najboljši srednji krilec, tako je pritisnilo vse delo na ožjo obrambo. Ni čuda, če je prišlo do kake nezgode, najprej še do ene enajstke, potem do na pol avtogola, kar je vse skupaj odneslo eno že skoraj dobljeno piko. Tudi železničar je močno pomladil svoj napad. V njem Je bil od »starih« samo še Pavlin in nanj je igrala vsa okolica. Sam je potem pametno razpredel poteze in se Je ves nanad. zlasti v drugem polčasu lepo razživel. Dobri sta b'11 obe krili, posebno pa je pametno igral Krasnik in prinesel nekoliko uporabnih stvari pred gol. Opazen je bil tudi 8tiftar. Ozadje pa je v moštvu ostalo staro. V srednji vrsti je bil zopet zelo požrtvovalen FrangeS starejši, enako velja za oba stranska krilca. Branilca sta sigurno startala in čisto odbijala ter bi bila z zanesljivejšim vratarjem držala gotovo skromnejši rezultat. Vratar je zakrivil oba prva zgoditka, proti tretjemu je bil brez moči. V vodstvo so prišli Mariborčani v 4. minuti po enajstki: Berglez je zaustavil pol-visoko žogo z roko, pa Je Pavlin žogo s točke pretvoril, že dve minuti po tej nezgodi pošlje Bogme prav nerodno visoko žogo s srede igrišča pred nasprotni gol, vratar ne zna parabole preračunati, pa se mu žoga odbije preko glave v mrežo, 1 : 1. Potem se razvija precej borbena igra z naglimi prenosi. V 36 min. pretvori Zvonko žogo z desnega kota v ubranljiv zgoditek, 2 : 1 za H. In že hiti nov napad s srede proti mariborskim vratom. Ice pametno prenese. Zvonko pa povzame in mimo vratarja. neubranljivo pošlje v cilj: ob polčasu je 3 :1 ra E Drugo polovico igra 2. z vetrom. H. se potegne v obrambo in se stalno igra v njegovem kazenskem prostoru ali v bržini. V 15. min. zakrivi Košenina tvorni napad v kazenskem prostoru, kar vrže drugo enaistko železnlčariu: to pretvori štiftar in zniža s tem na 3 : 2. V 28. min. Je ena izmed mnogih gneč pred Rožčem, Berglez pošlje nerodno z glavo proti golu, vmes prestreže Krasnik z glavo tn Rožič utesme samo še poeladiti žoro, ki gre nezadržljivo v mrežo. Tako Je prišlo do 3 : 3, ki ga vsa nadaljnja naprezanja ne morejo spremeniti. Sodil Je g. Macoratti oblek ti vno in prav dobro. Publike je bilo okoli 300, ki Je glasno» sodelovala« v docodkih na terenu. Maribor s Celfe i t O (1 t O) Maribor, 20. marca Na igriSču SK Rapida je bila danes odigrana prva letošnja prvenstvena tekma v Mariboru, in sicer v finalu za prvenstvo LNP med Mariborom in Celjem. Za to tekmo Je bilo Se precej zanimanja in se je kljub krasnemu solnčnemu vremenu nabralo na igrišču do 500 gledalcev, ki pa menda niso bili posebno vzhičeni nad tem, kar so morali gledati. Maribor Je tekmo odločil zase ln si priboril prvi dve točki, toda z lastnim golom Celjanov. To je dejstvo! Zato pa niti zda-leka ne moremo biti zadovoljni z igro, ki jo Je ta enajstorica pokazala, že sama postava moštva ni obetala gladke zmago, razen tega posamezne vrste niso bile med seboj vigrane, slednjič pa se Je posebno v drugem polčasu nekaterim igralcem zelo poznalo, da nimajo nobenega treninga. To velja zlasti za napad, ki se ves čas ni mogel povzpeti do nobene smiselne poteze. Tudi po spremembi v drugem polčasu ni hotelo funkcionirati in tako je bilo pač neizogibno, da je bilo klaverno zastrelje-nih nekaj zelo zrelih prilik. Tudi krilska vrsta ni bila na običajni višini ter se Je močno poznala odsotnost srednjega krilca Kirbiša. Ožja obramba je še dovolj zadovoljila, čeprav tudi ni bila posebno sigurna. Moštvo SK Celja prav tako ni napravilo vtisa dobre celote. Njegov napad je sestavljen iz močno različnih sil, ki razen pridnosti in požrtvovalnosti prav za prav niso imele mnogo pokazati. Edino dobra je bila ožja obramba, kjer je vratar rešil precej kočljivih stvari. Tudi oba branilca sta se borila požrtvovalno. Krilcev Celjani danes sploh niso imeli, ker so se vsi trije udejstvovali večinoma v obrambi. Napad se je tu in tam prebil do maribor. obrambe, tam pa zopet ni znal izkoristiti situacij. Prilik za streljanje je bilo dovolj in če jih ti napadalci niso znali izrabiti danes, je to zanje slabo izpričevalo. Kakor smo že zapisali, je padel edini gol v tej tekmi po celjskem branilcu v lastna vrata, ln sicer v 25. min. prvega polčasa. V ostalem je bila tekma tipično prvenstvena precej ostra in je mestoma tudi prestopila meje dovoljene igre. Da ni prišlo do hujšega, je zasluga ljubljanskega sodnika g. Deržaja, ki je znal temeljito preprečiti vsak hujši prestopek. Tudi sicer je bil v odlični formi. ČSK : Kranj 2 s 1 (11 0) Kranj, 20. marca Današnjo prvo prvenstveno tekmo v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP so Cakovčani z nekaj sreče odločili v svojo korist. Za tekmo je vladalo zaradi gostov, ki so prvič igrali na kranjskih tleh, še posebno zanimanje in se je zbralo na igrišču okoli 400 gledalcev. Prvih 15 minut je Kranj prevladoval v polju, toda ni znal Izkoristiti nekaterih zrelih situacij. Cakovčani so se nato polagoma znašli in prišli v 20. min po desni zvezi v vodstvo. Do polčasa se rezultat kljub naprezanju z obeh stran! ni menjal. Po odmoru je Kranj v 10. min. izenačil iz enajstmetrovke. Vamplln, branilec CSK, je zrušil levo krilo Kranjčanov ln sodnik je upravičeno prisodil najstrožjo kazen. Zdaj, ko Je bil rezultat izravnan se je šele razv'la ogorčena borba za zmago. Gostje pa kljub vsem naporom dolgo niso mogli preko dobre obrambe domačih ln so šele 15 minut pred koncem prav po srečnem naključju prišli v vodstvo ln tako tudi do zmage. Lahka žoga se je odbila od prečke v polje, kjer Jo je pobrala desna zveza in jo s 3 m daljave poslala v mrežo. Domači so se še trudili, da bi Izenačili, toda njihov napad Je bil za to nalogo prešibak. Moštvo CSK Je bilo v vseh vrstah odlično povezano In je zaradi hitre in fair igre zapustMo v gorenjski metropoli najboljši vtis. Kranjčani so imeli dobro ožjo obrambo, zato pa je napad popolnoma zatajil- Tekmo je objektivno aodil g. Sketelj iz LJubljane. * Zveza slovenskih lahkoatletskfh klubov v Ljubljani. Redna seja zveze bo v torek 20. v kavami Mfklič. Prisotnost vseh odbornikov obvezna. — Predsednik. Vse dosedanje predstave razprodane! NAJLEPŠI FILM VSEH ČASOV: Rose lllarie Vsi ed ogromnega zanimanja danes ob 17.919. in II. ori KINO MOSTE Zaostala jesenska tekma Slovan : Mars 2 : 2 (0 : 0) Značaj igre je bil, da Je Slo »za biti ln ne biti«. Obe moštvi sta na dnu prvenstvene tablice, med obema je le minimalna razlika v količniku, pa bi bil zmagovalec kolikor toliko na varnem; to se pravi Slovan bi bil z zmago izven dosegljivosti, Mars pa bi bil moral počakati še na Jeseniški rezultat, s katerim bi si utegnil Slovan še popraviti svojo usodo. Neodločen rezultat za ta trenotek še ni dokončno rešil vprašanja poslednjega mesta, pa ima Slovan še vsaj to zavest, da si kuje sam svojo srečo. Borba je bila zelo napeta in je potekala v rahli terenski premoči moštva s Poljan, ki je vrglo na tehtnico svojo nedvomno boljšo tehnično pripravljenost, svoje večje znanje in poletnejšo borbenost. Kazita je le neodločnost napadalne vrste pred golom, ki je deloma prispevala k le polovičnemu uspehu, drugi del krivde nad tem neuspehom pa pripada obrambi, ki je s pretirano lahkomiselnostjo dala nasprotniku priliko za izravnanje. V moStvu sta se odražala nad drugimi Drobež v krilcih in Klineensteln v napadu. SlovanovcI so se svoje na topo zavedali v polni meri. Kol'kor so bili glede tehničnega znanja v zaostanku, so ta nedostatek izravnali s požrtvovalnostjo in s sposobnostjo poedincev. Sem spada v prvi vrsti novi vratar, ki bi bil velika onora tudi močnejšemu moštvu pa Kobal kot vodja napada, ki je v tej tekm' isTal vse in povsod. in napoled obe mladi krili. Sodil je čvrrto in dobro g. öamernik. Prijateljska tekma v Celju Atletiki : Mura 6:1(6:0) Celje, 20. marca Domači Atletiki so imeli danes poste iz Murske Sobote, in sicer v prijateljski tek- mi dobro enajstorico Mure. Atletiki so zmagali precej izdatno s petimi goli razlike. kar je po poteku igre vsekakor previsoko. Priznati pa se mora, da so danes zaigrali z večjim e lanom in tudi bolj odločno kakor sicer. Mura je nastopila nekoliko oslabljena tn ni znala povezati svojih vrst ter je do odmora igrala precej podrejeno vlogo Pozneje je vstopil Stare, kar Je poživilo vso enajstorico, tako da je prešla celo v lahko premoč. Rezultat se kljub temu ni dal mnopo spremeniti. Tekmo je sodil domači sodnik g. Preato-ger objektivno, pa tudi z napakami. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Jadranov turnir: Ljubljana : Reka 4 : 2 (1 : 0, 1 : 1), Jadran : Grafika 2 : 1 (1 .: 1), Reka : Grafika 3 : 0 (1 : 0), Ljubljana : Jadran 3 : 0 (0 : 0). (Podrobna poročila v redni izdaji.) Novi Sad: Vojvodina : Nernzeti (Budim-pešta) 5 : 1 (2 : 1) !! Velik uspeh prvaka novosadskega podsaveza nad prvorazrednim madžarskim profesionalnim moštvom. Dunaj: Prvenstvo: Rapid : Simmering 9 : 1, FC Wien : FAC 2 : 0, Ostmark (Austria) : Sportklub 1 : 1, Admira : Favoritner AC 1 : 1, Wacker : Vienna 3 : 1. Rim: Prvenstvo: Napoli : Atalanta 1 : 0, Triestina : Fiorentina 2 : 1, Torino : Livorno 4 : 1, Lucchese r Liguria 0 : 0, Bologna : Bari 1 : 0, Juventus : Genova 2 : 1, Roma : Mi lan 3 : 1, Ambrosiana : Lazio 3 : 1. Prapa: Prvenstvo: Kladno : Viktorija Plzen 2 : 1, Sparta : Nachod 6 : 1, Slavija : Plzen 4 : 1, Zidenice : Pardubice 0 : 0. Bratislava : Prostjejov 4 : 1, Sleska Ostrava 5 Viktorija 2ižkov 3 : 1. Nürnberg: Nemčija : Madžarska 1 : 0. 50.000 gledalcev. Tek na §© km na Pokljuki Savezni prvak je postal član SMK Ljubljane Drago Crnoborf Bled, 20. marca. Na Pokljuki so imeli včeraj in danes dve lepi smučarski prireditvi, in sicer v soboto skakalne tekme, danes pa vztrajnost-ni tek na 50 km za savezno prvenstvo. Vreme in snežne prilike so bile najboljše. Pri skakalnih tekmah je bila udeležba tekmovalcev bolj pičla in je bila glavna borba za prvo mesto med letošnjim prvakom Palmetom in njegovim klubskim tovarišem Karlom Klančnikom In res je tudi Klančnik to pot zmagal nad Palmetom. Podrobno je bil vrstni red tale: 1. Klančnik Karel 218.1, 2. Palme Franc (oba Smk Ljubljana) 213.6, 3. Sušteršič Slavko 192.9, 4 Mežik Franc (oba Ilirija) 167.3. Davi ob pol 8. je bil start za tek na 50 kilometrov v organizaciji smučarskega kluba Ljubljana. Proga je bila pripravljena že poleti, in sicer tako. da so se tekmovalci trikrat vrnili pred Sport-hotel, kjer sta bila start in cilj. Za tekmo je nastopilo 8 tekmovalcev, med njimi tudi naš ol mpijec Franc Smolej, ki pa je imel smolo, da je na progi zašel ln izgubil nekaj minut ter zasedel žele drugo mesto med senior ji. Najboljši čas Je v današnil tekmi dosegel Klačnik Lojze, ki pa le tekmoval v kategoriji vojakov, s 3:50.01. Med s en i or i i je b!l prvi Crnobori Drago, Clan Smk LJubljane, s časom 3:51.47, ld je torej postal za letos savezni prvak v tej disciplini. DrugI 1e bil Smolej Franc, član SK Bratstva, s ča^om 3:59.13, tretji pa Starman Lado (Smk Ljubljana) s 4:45.16. Oreanizaciia prireditve, ki j? je bil pokrovitelj komandant dravske divizile general Ton'ó po svojem zastopniku podpolkovniku Metikošu, je bila brezhibna. Alpsko prvenstvo GZSP Prvak gorenjskega ZSP je postal SkalaS Bruno Klein Jezersko, 20. marca. Včeraj in danes so bila tukaj tekmovanja za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji. Vreme je bilo naravnost idealno, snežne prilike prav tako, tereni pa so tod okoli za alpske discipline morda še lepši kakor so jih doslej našli in spoznali smučarski tekmovalci. Za tekme je bilo tudi precej zanimanja med ostalim občinstvom, ki je ta dva dni prebilo na izletih okoli Jezerskega. Udeležba tekmovalcev Je bila dovolj številna, čeprav glavnih predstavnikov alpskih disciplin, Heima, Pračka, Zn darja dolga 360 m in Je imela 29 vratic ter ja bila tehnično ena najtežjih, kar jih je bilo letos postavljenih, obenem pa je bila zaradi krasn;h terenov tudi najlepša. Podrobni rezultati v slalomu so bili naslednji: 1. Klein Bruno 1:52.5, 2. Koblar Stanko 1:58.9, 3. Talar Franc 1:59.7, 4. Stumpf! Tone (vsi štirje Skala, Jesenice) 2:00.1, 5*. Kcren Tone (Kovinar) 2:03.3, 6. Bertonceij Jože (Gorenjec) 2:03.7. Za podsavezno prvenstvo v alpski kom« binaci ji je bil vrstni red naslednji: L Klein Bruno 100 točk, 2. Koblar Stanko 92.99, 3. Talar Franc 87.36, 4. Schwab Fric 83.78, 5. Katnik Lojze (vseh pet Skala, Jesenice) 81.76, 6. Rekar Ivan (Dovje-M.) 70.65 točke. Cross-country Ilirije Včeraj ob 11. dopoldne je bil pod Ceki-novim gradom v Ljubljani cross-country, ki ga je priredila SK Ilirija v Ljubljani. Udeležbe je bila prav dobra. Nastopili so juniorji vseh treh razredov, člani treh športnih klubov in seniorji Ilirije. Pri ju-niorjih je bila borba zelo ogorčena, saj J« šlo za klubsko prvenstvo. Casi niso bai najboljši, pa vendar tudi ne slabi. Upoštevati pa je treba tudi, da so mnogi od njih nastopili danes šele prvič v letošnji sezoni. Proga je bila za seniorje in juniorje ista. Vodila je od drsališča SK Ilirije v hrib in za Cekinovim gradom do sankališča in ob njem do velesejma, kjer se je obrnila nazaj proti drsališču. Imela je torej skoro podobo zaključenega kroga. Bila je precej težka, ker je le v spodnjem delu tekla po ravnem svetu. Ta krog, ki je meril približno 1 km, so morali juniorji razreda A preteči enkrat, razreda B dvakrat, razreda C trikrat, seniorji pa sedemkrat Podrobni rezultati so bili naslednji: Junior j! A (1 km): 1. Kovačič 4:31*/$; X Volhar 4:37«/s (oba Planinia). Juniorji B (2 km): Potočnik (Plan'na) 7:45, Dobrajc Peter 7:47, Rosič Janez (oba Ilirija) 7.54). Juniorji C (3 km): Košir (Planina) 10:5^ Glonar (lirija) 11:07®/», Končan (Jugoslavija) 11:17»/». Seniorji (7 km): Bručan 26:23*/$, Marko« Vič 29:36*/», Kvas (vsi trije Ilirija) 30:14*/«. V splošnem se je pokazalo, da Je nekaterim še potreben trening, pri seniorjih zlasti Kvasu in Markoviču. Dober je bil K in ostalih na tekmah ni bilo, ker so trenut- j Bručan, vendar mu je manjkalo dobrega no v tečaju za smučarske trenerje pod Triglavom. Prvi dan, v soboto je bil na sporedu smuk ki je bil trasiran izpod Ravenske Kočne in je bil dolg približno 3 km, višinske razlike pa je bilo 500 m. Na startu se je javilo 17 tekmovalcev, samih Jeseničanov razen enega iz Mojstrane. Podrobni rezultati v smuku so bili naslednji: L Klein Bruno 1:30.5, 2. Koblar Stanko 1:39. 3. Talar Franc (vsi trije Skala. Jesenice) 1:52, 4. Bertonceij Jože (Gorenjec) 1:55.7, 5. Katnik Loire 1:57J, 6. Schwab Fric (oba Skala) 1:57.8. Dane« ob pol 12 so Ist! tekmovalci star-tsli v sla'omn. ki ea le izpod M=kekove ko^ne Tasad'1 Tone Main:k. znani Postani in ostani član Vodnikove d r U 2 b e S j vodja ^kolskih smučarjev. Proga" Ja'bila i tamilica. partnerja, zato je njegov čas slabši od onega pred 14 dnevi. Takrat je dosegel čas 25:58*/». Pri juniorjih ni bilo nikakih presenečenj. V razredu A je nastopila le Planina, ker ostali klubi primernih tekmovalcev nimajo. To velja zlasti za Ilirijo. Pri juniorjih B je zmagal odlični Potočnik, sicer pa tudi ostali niso slabi. Juniorji C so dosegli precej dobre rezultate. Zmagal Je vendar Košir, a tudi Glonar je bil odličen. Končan Iz Celja Je dosegel tretja mesto in vse kaže. da se bo razvil v od-1 ličnega tekača, če mu bo klub nudil pri-j like za nastope Pri cross-countryju so na-I stopili tudt nekateri Ratečsni. ki so doslej I merili svoje moči le kot smučarji pri tekih na dolelh propah Vidnejših u«nehov pa zaenkrat še niso dosegli, ker Jim. fla »"»»J^t KONCERT B A LO KOVU C - DREVI OB 20. URI V UNIONSKI DVORANI ljubljanska filharmonija ^K'iìfri Aj, iSiJE- S?-*?'4"-. .-r-ViC. Pomen Jadranskega morja za našo državo Ljubljana. 20. marca. Pod okriljem »Soče« je predaval o t>em vprašanju dT. Branko Alujevič. Prinašamo v izvlečku njegova izvajanja, ki bodo našo javnost prav gotovo zanimala. Naše narodne pravice nad vzhodno obalo Jadranskega morja so zsokmnske in stvarne rn jih ne morejo ovreči morebitne nasprotne tujerodne trditve. Toda to dej-stvo je še vedno premajhen razlog, da bi »ivrnilo tuje aspiraci}«. Treba je tudi do-ka7ati da je naše ptimorje zvezano z n.v fcranjositjo in bi veako nasprotno stremljenje rezva'o odpor zaledja in primorja. Naéo last moramo opravičiti samo z sospodarsko in kulturno aktivnostjo in preprečiti vsak poskus. ki bi h-»tel Jusoslov enom odvzeti pravico «vobodnesa pomorskega občevanja s širTrm svetom. Jadran ree ne more biti samo jusosloven-aki. Ob njegovih obalah lahko ž;vijo vs tisti. ki sa imaio Pravico izkoriščati. toda le pod posojem da ne prekoračijo me.ie. ki deli prijateljsko sode!ovam.ie o i sovražnega tekmovanja Naša nalosa ie v prvi vrsti zasledovati in pravilno pre^oiari irkrepe «o-ecdnih držav ki so v kakršnikoli zveri s to našo pose^tfo V nobenem primeru ee ne smemo navduševati za rešitve mednarodnih problemov ako si predhodno ne z^cotovì-mo popolne varatati. Presoia mora biti objektivna in v duhu našega složno prizna nesa načela, da nimamo nobenih a"*re-shwh namenov, da Pa želimo ščit;ti zgodovinsko narodnostjo in a moramo skrbeti, da nam ti vplivi ne bodo nevarni. V našem prizadevanj i se morajo v znatni meri u dejstvo vat i kulturni momenti, stremiti je treba za omosočenjsm napredka nacionalne kulture in zbližan ja ofaale z zaledjem. Vee tujerodne poskuse pa je treba paraliz i rati z obrambnimi ukrepi, ki ne boio usmerjeni proti dnurim ki pa bolo dopolnjevali de-io v narodu «m duhu. Ne sme se namreč prezreti dejstvo, da ie hila jadranska obala skozi mnoga desetet-ja priča velikih borb dveh im;>e iaizmov, ksj niso dopuščali prevelikega udejsivova-nja v slovanskem duhu. Pri tem pa nikakor ne erre zanemariti gospodarskega poniuaa našega morja. Jadran je že v najstarejši in potem v najnovejši dobi vplival na srospolaisko strukturo naleta primorja. Bosastvo morja je mo alo samo po sebi vplivati na gospodarske r;.z-mere. v še večji overi pa je vplivala možnost pomorskega prometa. Kanor v zsolovini tako je tudi dane6 ta srospodarski pomen Jadrana ed'-m izmed važnih vzrokov da je jadransko vprašanje ne !e v os pred iu naše zunanje politike, temveč tudi tuje Za našo lrža> o je Jad'an n»jna avnejša pot za raz voi večjesa dela naše zunanje trgovine. Popolno razumevanje te naravna p ei-nosti bi pomenilo pravilno rešitev prometnih problemov, kar bi uso Ino vplivalo ni marsikatero olistoječo gospodarsko težavo. Zato je treba upoštevati vse morrente investicijske in sosnodarcko-trsovinske politike. ki so v kakršnikoli zvezi z morjem in katerih rešitev ne more biti brez važnosti za nadaljni zsodovirski razvoj naše države. Ustvaritev nacionalne države je sicer prinesla izboljšanje gospod-rske politike čeprav moramo Priznati, da je vse premalo upoštevana potreba preusmeritve Prometnih v«zi Slovenije in Srbije z zunanjim svetom. Jugnslovenikim problemom je treba jugoslovenske rešitve: taka rešitev bi pa omosočila izkoriščanje lastnega primorja in opustitev vseh teženj, ki korfcti.io drusim naro'om Predvsem je upravičena zahteva da se iz.kori6t.ijo vse rmrävKti in da se tudi gospodarsko opraviči zsodovinsl-,* bo ba za to našo posest Poudarjanie srčnih vezi ne more hiti zadosten in tTajen razlog da si ohranimo sedanie «tank. ustvariti je treba nadaljna realneiša opravičila, ki bodo močneiša kakor stremljenja sosednih imperialističnih teženj. V gospodarskem orini so vsi deli naše države enako zainteresirani na Jadranu toda sistem naše eo«r>o-lnT*fre poli'ike ni •aoten. Pojavljajo se delni posikusi ori re- ževanju problemov, ostajajo pa v mnosrih primerih eanio Pri zamudnem trapiran.iu železniških prog in cest in večnem iskanju gospodaisike rentabilnosti za to ah ono investicijo. NESMOTRNA PROMETNA POLITIKA Na podlagi statističnih podatkov je predavatelj na kraju pokazal, kako važen či-nitelj v naši zunanji tnrovini je pomorski promet, ki bi sa bilo vsekakor treba upoštevati pri odločanju o železniških zvezah, ki vežejo obmorske luk«> z zaledjem. Statistični podatki o prometnih zvezah v !. 1936. povedo, da je biao v naši di-žavi tega leta 10.4£2 kim železniških proč in iih je od t eira odpadle 389.10 km na primorsko banovino, v kateri leži večina našecra primorja. Istesa leta ie bilo v delu 418 km železniške prose na primorsko banovino pa ie odpadlo le 22 km. Vso neupravičenost tak!ne pn-m-etne pol:tik,P pa pok^ž°>o naslednji podatki o blagovnem prometu v istem letu ce'otni b'a^ovn? promet je znašal po že.leznicah 17 932.873 ton. po morju pa 2.242473 ton. Pomorski blasovni promet 6 tuzemstvom je znašal: uvoz 248.970 top-izvoz 283.148 ton, z inozemstvom pa je znašal uvoz 500.953 tone in izvoz 1.209.401 tono. Naš celoletni uvoz in izvoz v inozemstvo je znaša) 3.839.000 ton: al tega je odpadlo na pomorski promet 1.710.3M ton. Važno poglavje v sosooiarski politiki obmorskih krajev je nadalje vpraž nj^ tr-ov-skf> mornarice. L. 1936. ie imela Jusoslavija 387.752 brutto tonaže Od oeiokirmesa pomorskega prometa je olpadlo na naše ladje 935.166 ton ali 54.68 odstotkov vsega prometa. Iz tega se vidi. da ie vloga naše mornarice na Jadranu znatna in da jo je treba podpreti z javnimi sredstvi. Paro-plovne družbe sicer prejemajo od države podpore, toda ta sredstva ne zadoščajo vs ra potrebam. Zato morajo biti parop'ovni park obnavljanj in nabavljanje novih enot za izvoz predvsem v boli oddaljene krii^ bo'i podprti o i države, bodisi v obliki neposrednih subvencii ali pa posredne oodoore v obliki zPTižanja raznih taks In drugih javnih davščin. Pravilna rešitev vseh teh problemov in raciionalneiše izkonč^nje moret-esa bosa-stva bi koristila prebiva'stvu ob morhi in nrav ta^'o ce'ofnemu narodu S t°m o-» bi hkratu poudarili važnost JadransVfva moria za naše ?osnod.a astvo in izvedb nuino potrebno reonsa.nivaciio našega _ sosTkrtVr-stva slf>»V na znač.ai Jugoslavije kot obmorske države. Zlafko Balakovlc bo drevi koncertlral v LjublJam Koncert violinskega virtuoza Zlatka Ba-lokovida s spremijev-aniem Ljubi ianske fil-hairmoniie bo drevi ob 20 v veliki dvorani Uniona Zlatko Balokovid. violinski vir-tuoz največjega formata, spada danes med najv'dneise violinske umetnike, kar priznava soglasno vsa tuja kritika. Vsepovsod, kjerkoli je nastopil, hvalijo njegovo umetniško igro in poudarjajo, da je zreli umetnik kos tudi največjim tehničnim težavam na svojem inštrumentu Njegov nocojšnji koncert bo toliko pomembnejši. ker praznuje Ietcs umetnik 25-letnico svojega dela in je za to priliko tudi Ljubljani privoščil koncert visoke umetniške vrednosti na katerem bo nastopi,! s spremljevanjem celotnega simfoničnega orkestra izvaja1 bo violinski koncert, ki ga je napisa! za njega slavni ameriški skladatelj John Alden Carpenter, in Bachov violinski koncert s spremljevanjem godalnega orkestra. Na nocojšniem koncertu bosta navzoena skladatelj Carpenter in ameriški dirigent Luis Siegel, ki bo dirigira! štiri točke nocojšnjega sporeda. Dve točki, in siceT Beethovnovo uvertiro Egmont in bolgarsko simfonično su i to Plesi tz Traki-je. ki jo je napisal Petko Stajnov. bo dirigiral ravnatelj Mirko Polič Vse prijatelje violinskih in simfoničnih koncertov opozarjamo na nocojšnji koncert v veliki dvorani Uniona, ki bo umetniški dogodek prve vrste. Prodaja vstopnic vnaprej v knjigarni Glasbene Matice, od 19. ure dalje pa v veži kina Uniona. Omenimo naj še, da je v petek zvečer nastopil Balokovié v zagrebäcem gledališču, ki je bilo popolnoma razprodano. Zagrebško občinstvo je z izrednim navdušenjem spremljalo vse točke sporeda. odbor: za predsednika Janez Kreik, za tajnika Andrei Sturm, za blagajnika Alojzij Gril in za odbornike Viktor Bogataj, Ludvik Remec. Josip O sodnik. Jakob Novak. Rudolf Vidmar. Franc Zalokar in Franc Žilič, za revizorja Pavel Češnik in Avgust Igiič. a za piedsednika razsodišča Franc Urek. Pri slučajnostih je dr. Druškovič podal daljši rsferat z nekaterimi pojasnili o pravnem položaju trgovskih potnikov slede na izdana zakonska določila in zakone, ki se tičejo zlasti novega trgovskega zakona, ki še ni stopil v veljavo. Predlagal ie. da organizacija sestavi primerno resolucijo, v kateri nai očrta svoj; zahteve, in jo predloži kom-peientnim ministrtvom. zla~ti ministru za trsovino in industrijo, ministru za socialno politiko in narodno zdravje in tudi notranjemu ministru. Občni zbor je vzel to na znanje in pooblastil dr. Druškoviča, da v sporazumu z odborom sestavi primerno resolucijo. dfti tsii*tt ••• Kako je ob bivši avstrijski meji Prisrčna izmeni ava pozdravov med našo in nemško obmejno četo — Nemci so aretirali štiri Žide, ki so hoteli prenesti v Jugoslavijo razne devize Maribor, 20. marca Obmejno prometno življenje se postopno normalizira. Ob maji pri Radiu so oddelki SA aretirali Iti ri Žide z Duna ja, ko so nameravali skrivaj preko naše meje. Nemajhno pa ie -bilo presenečenje, ko so organi ob-mepnih obiastsv pri natančni preiskavi ugotovili, da so hot ali prenesti v Jusoslavi-jo raznih deviz v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Največ so imeli pri sebi švicarskih frankov in nemških mark. Zidom so vrednosti odvzeli ter jih spravili nazaj v notra-niost dežele V sototo dopoldne ie prispel na mejo od-dalek nemške pogranične policije (Schutzpolizei). Po sprejemu na nemški meji je prišel nemški kapetan Krögel s poročnikoma Süssom in Grossem in 60 možmi na našo stran k pozdravu naših obmejnih organov. Zelo prisrčen ie bil pozdrav z našim po-graničnim kapetanom Dimitrijevič;m in poročnikom Adamom Karapančičem Nemški kapevan Krögel je nagovoril in pozdravil kaoetana Dimitrijeviča z nastopnimi besedami: >Go^ipod kapetan. dovolite, da vas v svojem imenu in imenu svojega oddelka naiprisrčneie pozdravim z željo, da tudi v nadalie ostanemo v najboljših prijateljskih odnošajib pri izvrševanju naše važne in naporne službe. Hkratu se va;m zahvaljujem za ta rss prisrčni sprejem in vas zagotavljam, da bo ta svečani dan ostal meni kakor mojim ljudem v trajnem im naflepiem spominu«. Kapetan Dimitrijevié se je Kröglu zahvalil za njegov pozdravni nagovor in izrazil istotako željo, da bi odnošaji bili res tudi še v nadalje tako prijateljski. Kapetan KrÖ-g3l je nato svoj oddelek postrojil v razvito fronto ter pred odhodom izkazal našim ofi-ciriem vojaško čast Nemci so v 6trumnem koraiku pojoč odkorakali spet na nemško st ran. Na meji je nemški kapetam Krögel ponovno naročil našemu dopisniku, ki ie fungiral kot tolmač, naj vse gospode, posebno pa kapetana Dimitrijeviča še enkrat lepo pozdra vi z željo da ostanejo naši odnošaji res iskreno ri'jaie'jfkt. Kapetan Kröge! je ko-mmdanl motorizirane varnostne policije ter ie doma iz Heckliughausena v Nemčiji. ★ Danes dopoldne se je pripeljal v avtu na mejo v Št. I!ju predstavnik nemške vojske tn policije polkovnik Otto von Alchafuss. Po pozdravu nemških obmejnih organov je prispel v spremstvu z dvema oficirjema na našo stran, kjer so ga v imenu naše vojske prisrčno pozdravili poročnik Karapančič. kapetan Dimitnjevič in kapetan Pu^elja. Po obojestranskih pozdravih je nemški poveljnik izrazil željo, da bi bili bodoči odnošaji obojestransko zadovoljivi. Trgovski potniki ktžefo premalo razimtevaiaja za svoje društvo Ljubljana, 20. marca Po trwiirüi so tudi letes trgovski potniki zborovali kakor vsako leto na Jožafovo. Obc.ni zbor te vzorne stanovske organizacije je bil v Trgovcem domu in vodil ga je r?-uV .io,nez Krek. Iz prsglednega poročila tajnika g. Šturma ie posneti, da je odbor večkrat razmotrival, o ' število svoiesa članstva. Va- lil je člane za pristop po glasilu >Trgovački putnik«, razpošiljal tipkane okrožnice in agi-tira) od moža do moža. toda uspeh je bil majhen. Od lani do danes je pristopilo 13 11 članov. Danes šteje društvo 73 rednih, 138 ustanovnih in 2 podporna člana, skupaj 213. V primeri s številom trgovskih potnikov in zastopnikov pri na$ je seveda to premalo, saj ie na primer predlanskim izdala Zbornica za TOI v Ljubi jami ?99 lssitimacij. Organizacija ie bila v tesnih stikih z zagrebško in beosraisko. Iz statistike izdanih legitimacij za vso državo je razvidno, da je komaj četrtina notnikov organiziranih, ne slede na vrsto ilegalnih potnikov in onih, ki imajo majhna delovna območja. Centralna uprava v Žagrehu j? tudi letos za-tavila vse sil,e. da doseže popust za potr.L'ke na državnih železnicah, in že je kazalo, da bo zadeva usodno rešena, toda v zadniem trenutku je pokazali pravega razumevanja, saj je Udruženje trsovačkih putnika v Beogradu celo sklenilo stopiti iz organizacije. Ljubljanska organizacija je tudi letos skušala zajeziti naval tujiinekih po'niikov ter je v vse primerih intervenirala proti takim, ki niso imeli pravice do potniškega poklica pri nas in so na ta na&in odjedali kruh naš m liu dem. Posebna zahvala gre zastopniku dr. Druškoviču. ki se je vedno z vnoaio zavzemal za pravice tega stanu. Lani s'a izšli dve zakonodajni deli, ki dajeta stanu zakonsko podlago, in sicer novi trgovski zakonik in mini-trska odredba z dne 30. oktobra. Pričakovati je tudi novelizacijo obrtnega zakona iz 1. 1931. Društvo izraža svojo zahvalo ljubljanskemu Združenju trgovcev za borbo proti tujcem Vsi člani društva so kolektiv, no zavarovani za znesek 50.000 din za primer nesreče. Lani se ie smrtno ponesrečil član Ivan Koželj, vendar se zavarovalnica brani izplačati zavarovalnino, čel da je prekoračil 60 let. Zadevo bo rešilo sodišče. H koncu ie tajnik opozoril na vsedržavni trgovski kongres, ki bo junija v Ljubljani, češ nai ootniki opozore svoj s bvrdke, da takrat razstavi io svoje izdelke na ljubljanskem velesejmu. Po poročilu tajnika je podal stanje bla-Gril. Nato so sledile volitve pri Nehajte vendar Tudi cene koruze so se ustalile, vendar je zanjo več zanimanja in povpraševanja kakor za pšenico... Policija je takoj uvedla preiskax'O. vendar morilca še m mogla najti . Marko se je pa nenadejano hitro poiavil doma. vendar so ga »gostje« prej opazdi, preden jih je videl on .. Stanova-n\a nista plačala že več mesecev, vendar sta imela še vedno denar za pijačo... Regenstreif je medtem pobegnil na Madžarsko. vendar bodo naše oblasti zahtevale njegovo izročitev. (*>Slovenski dom«, od 14. do 18. lil.) »Vendar» je morda eden izmed najbolj simpatičnih vezajev na svetu, vendar pa njemu na čast ne smerne kar na lepem črtati iz življenja nekaj tako dostojnih njegovih tovarišev, kakor so: a, pa. ampak, toda in tako dalje. Na Vačah je gorelo Včerajšnja nedelja je bila za staroslavni vaški trg žalostna. Malo pred 3 uro zjutraj so se razlegali obupni kbci: Gori!... Sa pomoč! . in že je bila skupina hiš pod cerkvijo in šolo v ognju. (z>Jutro«. 15. III.) Ah. ti nesrečni Vačani, kai so hodili kričat tako strašne besede sredi noči — potem so jim bile pa hiše v ognju Udarec je sicer zgrešil S sekiro je napadla odvetnika, ki jo je postavil iz stanovanja na cesto, Milka Je-iilo iz Svrčane pri Sarajevu.. Raziariena vdova je pograbila za sekiro in z njo skočila proti odvetniku in zamahnila. Udarec je sicer zgrešil cilj, vendar ie ostrina sekire zadela odvetnikovo glax'o ter mu odčesnila uhelj. (»Slovenski dom«, 15. lil.) Zlasti in sploh Niso aretirani zlasti stolni kanonik Valentin Podgorc, župnik v Hodišah Ivan Stare, župnik v Globasnici Sekel. stolni kanonik dr Rudolf Blüml in urednik »Koroškega Slovenca« Zwitter .. Iz pisarne kraljev banske uprave v Ljubljani. (»Slovenski dornt in »Slovenski naroda, 1&. lil.) Strašne čase preživljamo zates. Včasih so listi ob takšnih prilikah objavili zlasti imena onih aretiranih — ti so namreč zmerom predstavljali manjšino — dandanes pa objavljajo imena ljudi, ki zlasti niso bili aretiram. Cbrtnihom grozi nevarnost Zelo burno se je obravna\>alo pogtarsje reorganizaci ie obrtnih združenj. Ministrstvo zahteva, naj se število združenj zmanjša tako. da se jih več združi v eno ter naj bi bilo v Ljubljani z najmanj 500. po deželi pa najmam 400 članov Tvorile bi ga posamezne strokovne sekcije. Na ta način bi se poslovanje združenj zelo poslabšalo, ker bi bilo tako možno nastaviti kvalificiranega tajnika. (»Slovenski dom«. 18. lil.) Nevarnost, ki jo bodo obrtniška združenja pač z lahkoto zavrnila: kratkomalo naj nastavijo samo nekvalificirane tajnike. Rasen Podgane so se lotile koz v h1e\w revnega kmetiča Bogdana Reljiča blizu Bosanskega Grahovega Kmetič je imel deset koz, ki so dajale večji del hrine za njegovo družino. Zjutraj pa je Reljič opazil, da dve kozi krvavita. Obe sta bih obgrizeni. v eno pa se je podgana zagrizla prav do hrbtenice in grizla še dalje, dokler ni prišla do kosti. (»Slovenski dom16 lil.) To je moral biti v resnici strašen udarec za bednega Bogdana Reljiča. Toda kaj bi mu bile tudi zalegle njegove koze, če jim hrbtenice niso bile iz kosti? Rabim, rabiti Mariborski odvetniki se namreč zadnja leta vedno bolj ukvarjajo s kmetijstvom. Skoraj že vsak drugi lim< svoje posestvo v okolici in tako rabijo tudi kraw. dasi se menda nanje preveč ne spoznajo. Torej ta odvetnik je kravo rabil in kupil in kmeHca mu jo je danes prignala v Maribor, (oSlovenski dom«. 17 lil.) Ko človek bete te vrstice, bi se mu morali po pravici ježiti lasje. A nikar se ne prenagli, dragi čitatelj: besed o rabiti je pisec v tem sestavku rabil najbrž samo v pomenu potrebovati. telja mistra Chamberlaina Res pa je samo to. da je predsednik Chamberlain v zadregi pred izbiro, m sicer aH naj poseže v tiste dele Evrope, ki so najbolj vznemirjeni, ali pa naj ohrani Anglijo izločeno iz teh težav. Negotovost predsednika vlade pa sloni samo na tem. ker misli, da se ni treba priključiti nobeni izmed teh dveh možnost •. Chamberlain i eli samo to, da b; vsi njegovi koraki dosegli zaželjeni cilj. (»Slovenski Naiod«. 18 lil ) Ah. dragi mistei Chamberlain, kdo ne bi bil rad z Vami v tej čudni dilemi: da se mu namreč ne bi bilo tteba odločiti za nobeno izmed danih možnosti, pa bi vendar vsi njegovi koraki dosegli zaželen: cilj. Umrljivost Sprememba režima je izzvala v mnogih dunajskih krogih pravcati prevrat Umrljivost rapidno narašča. Samo zadnja dva dni je bilo ob javi jenih 60 izrednih smrtnih primerov. C»Slovenski narod«, 18 III.) Zavzetje Avstrije po Hitlerjevi Nemčiji bo v resnici ostalo zgodovinski fenomen. Na ulicah ni bila potočena niti kaplja krvi, samo po hišah se je pripetila cela vrsta nepričakovanih smrti. Preiskava Kontrola se vrši od Gradca do Špilja. ker pa je ni mogoče v tako kratkem času izvesti. stoji brzovlak v Spil ju včasih tudi po več ur. V vsakem viaku sta rezervirana po dva oddelka za telesno preiskavo žensk in moških. Preiskava se vrši silno natančno in sicer po moških m ženskih organih narodnih socialistov. (»Slovenec* 19. lil.) — kra — Francoski Sil m Je kriv« Ze nekaj dni je igral v kinu »Unionut eden izmed najboljših letošnjih fr n os ih filmov »Kdo j» kriv« s Pierreom Blancha-rom v glavni vlogi. FiJm je ob.avnaval vpraša, n je usode zapuščenoia nezakont;> eca orjoka, ki ga ra/mere poženeio na krivo, pot. Pokazal ie vso tragiko H'ij ki p:idejo •nezaželena na svet, grehe »državne« vzgoja v poboljševalnicah, plehko, le vase zatrto družbo. Bil je živa slika razmer v *bo''jtših krogih«, strahovita obtožba eedanjo^ti, ki ti je vse samo prazna farsa. Svoj višek je dosegel v prizorih, ko je otrokov oče — držav tožiiec — obtožil na M>'ai razpravi samega sebe krivde za "»trokove grehe ia je brez ozira na to, «'a je s tem zaki učil svojo kari-ero. tudi izvajal posle lice za svojo rnladcs'no lahkomiselnost, ko je zaradi udobja in denarja zapustil dekle, s katerim je imei otroka, Fikn pa za čudo rd zbudil med Ljubljančani dovolj zanimanja. ócP'av ve vsak reden obiskovalec kinema.; g.afov, da Francozi le malokdaj pošljejo k nam kakšen film podpovprečne k kovosti. Zxto je uprava kina. priredila dve brezplačni p ei-tavi, da je Ljubljančanom poka/ah, kako nekritični so. Ta dokaz se ji je docela posrečil Kdor je film videl in opazoval obraze gledalcev obeh brezplačnih pre Istav mora termi pritrditi. Majhno napako pa je uprava kna le zasresila, in si -er v svoio škodo: da ni igrala isresra fäma še n-astednjj daa ali dva, ker hi bila 'uiela po razpoloženju ljudi sodeč nedvomno razprodane prede ave. Kupa; domače blago ! M S?;r i sì. Umrla nam je naša ljuba ma- ma, stara mama, tašča, teta, v gospa -v* i-,:, i . » Smole Julija 1 ■•tv' roj. Pipan K previdena s tolažili sv. vere. Ul Pogreti drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 21. marca, Èi ob 4. uri popoldne iz hiše ža- ps v y losti, Kolezijska ulica 34, na pokopališče k Sv. Križu. i Maša zadušnica se bo daro- vala v torek 22. t. m. ob 9. uri • J» zjutraj v farro, cerkva v Trno- iM vem. Ljubljana, dne 20. UL 1938. žalujoči rodbini: 't 7: i SMOLE in PREMELC. ' V'- '"h-yV'.'^/r1 Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v nedeljo 20. t. m. ob 5. popoldne mirno umrla naša ljuba sestra, teta itd., gospa MILA GALOVIČ, roj. LAVRIČ Pogreb drage pokojnice bo v torek 22. t. m. ob 5. popoldne lz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, VRANSKO, MARIBOR, PARIZ, 20. marca. ŽALUJOČI OSTALI. šlo spet vse po vodi. Neuspeh so zakrivili . saine H Gril. Nato so sledile volitv^. pri Beoeraičani. ki za skupna vprašanj« niso 1 katerih ie hi] soglasno izvoljen naslednja Ureju* Owcnn Ranjen. — J«i*ja m tonaomj >Jutra« Adoll Ribnik«. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za InaeratnJ del Je odgovoren Atojs Novak. - Val » LjublJanL