TRGOVSKI fvafvipu za trgovino, industrijo In obrt. BIST naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953 Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v torek, 4. avgusta 1931. Telefon št. 2552. štev. 88. Nelojalna konkurenca. Po hrvatskih časopisih kroži te dni značilen vzgled, kako zadruge izrabljajo ugodnosti, katere uživajo. Neka kmetijska zadruga je dobila od prometnega ministrstva pravico za brezplačen prevoz žita na poljubne postaje. Zadrugi ne zadostuje, da ima brezplačen prevoz za blago svojih članov, ki prihaja v sedanji dobi težke krize in pičlih zaslužkov jako tehtno v poštev za uspešno konkurenco, marveč je šla dalje, pa je izkaznice za brezplačen prevoz odstopala tudi drugim osebam. Tako je, na primer prodala ali darovala izkaznico za brezplačen prevoz enega vagona koruze neki firmi v Prištini, ki je ta vagoti koruze prodala drugi firmi v Dubrovnik in jo pozvala, naj se za primer, da bi železnica vztrajala na plačilu voznine, legitimira kot zastopnica zadruge. Treba bi bilo energično ustaviti take nezakonitosti. Brezplačen prevoz za posamezne zadruge za pospeševanje zadružništva nikakor ne more priti v poštev, ker preširoko odpira vrata zlorabam najrazličnejše vrBte. Ce posamezni kraji vsled pasivnosti ali slabe letine potrebujejo pomoč, naj se ponovno uveljavi tarifa «a pasivne kraje, ki naj velja za vse, ne pa samo za zadruge, ki izrabljajo ugodnosti na .Škodo legaihe trgovine in šplošnosti. — Priobčujemo ta vzgled zlorab od strani zadrug in smo mnenja, da bi bil skrajni Sas, da se pre,revidirajo vse ugodnosti, ki jih uži- vajo zadruge, posebno v pogledu davkov. Ako zadruga ne plačuje niti davkov niti prevoznih stroškov, bi smeli upravičeno pričakovati, da bodo v stanu preskrbljevati svoje članstvo po cenah, ki bi mogle biti izdatno nižje, nego so one, po katerih zadruge prodajajo svoje blago. Razlika napram cenam v trgovinah, ki plačujejo visoke davke in ne uživajo nikakih ugodnostih, je tako majhna, da dejansko, če se upošteva še kvaliteta blaga, ne more resno priti niti v poštev. Vse ugodnosti, katere uživajo zadruge posredno ali neposredno, to,vej ne dosegajo svojega dobrega namena, poleg tega pa je izdatno oškodovana tudi država, kajti davkaprosto zadružništvo narašča in zavzema vedno večji obseg, davki pa bremene samo legalno trgovino. Naša stara zahteva je, da se prej ali slej morajo izenačiti konkurenčni pogoji med zadružništvom in legalno trgovino, ker davčna dolžnost mora biti splošna in se davčno breme ne more enostransko nalagati samo na ene rame. Ako je žadriižništvo potrebno, pri tem imamo v mislih zadružništvo, ki posega v posle trgovine, mora biti potreba tako velika, da bo uspevalo tudi brez tako izdatnih ugodnosti kakor jih ima. Vprašanje izzenačenja konkurenčnih pogojev med zadružništvom in legalno trgovino je v sedanjih časih krize tako pereče, da se za trgovino povoljna rešitev tega vprašanja brez škode za gospodarstvo ne bo dala več dolgo odlagati. Davek na poslovni promet I. Prevalitev skupnega davka pri državnih dobavah. Ministrstvo za finance, oddelek za davke, je poslal Všeih gospodarskim korporacijam V vednost in obVestiteV interesentov nastopni razpis: Po § 3 zakona o skupnem davku šine daVČhi ob-vezanec, ki je Ob priliki kake nabave dolžan, da plača Za to nabavo (uvoz) skupni davek, more, a na izrečno zahtevo mora drugi pogodbeni stranki celoma ali deloma zaračunati skupni davek poleg cene za nabavo in usluge. Š tem je Z zakonom dovoljena prevalitev skupnega davka, ki je bil po odredbah predpisov o splošnem davku na posloveni promet izrecno zabraiijen. Vsled tega se more v zmislu novega zakona o skupnem davku na poslovni promet tudi državnim oblastvom in uradom pri dobavah zaračunati plačani skupni davek, odnosno se ga sme pod istimi pogoji kakor pri privatnih, vračumiti V ceno. II. Pobiranje skupnega davka na žganje. Spričo nejasnosti, katere so se pojavljale v praksi 'pri pobi.ranju skupnega davka na Žganje, so dobile davčne uprave in 'Organi finančne kontrole sledeče uradno navodilo: >Po členu ll uredbe o skupnem prometnem davku tvori osnovo za ta davek pri trošarinških predmetih odškodnina, ki pripada davčnemu zavezancu za vsako poedino prodajo. Prodaja žganja kot moment zapadlosti trošarine in s tem tudi skupnega prometnega žganja pa prihaja pri žganju samo v poštev, Če se prodaja a) žganje piroizvajano iz lastnih proizvodov in z lastnega zemljišča in bi žganje proizVajabo za domačo uporabo od kupljenih ali na katerikoli osnovi dobljenih snovi. V slučaju a) plača trošarino ih s tem tudi skupni prometni davek prejemnik, v slučaju b) pa proizvajale* žganja. Ce se pa proizvaja žganje na obrtni način pod stalno kontrolo, se pobira državna trošarina in s tem tudi skupni prometni davek na proizvod in je postopati tedaj po drugem odstavku omenjenega člena, namreč osnovo za skupni prometni davek tvori prometna vrednost, ki jo ima blago ob času zatroš&rbujenja, odnosno cena, ki se je tedaj plačevala za tako blago v dotrČiTem kraju. Merodajna je tedaj v takem slučaju krajevna cena žganja brez državne, banovinske in eveht. občinske trošarine. Ker je cena zatroša-rihjenemu žganju 25—30 Din za liter, bo Znašala cena nezatrošarinjenega žganja 15—20 Dih za liter.« Hi. Skupni davek od trgovine z živino. Davčni oddelek ministrstva za finance je poslal vsem finančnim direkcijam nastopno pojasnilo: Na mnoga vprašanja, a-ld je trgovina z živino zavezana splošnemu, to je 1% davku na poslovni promet, ali pa naj se smatra, da je promet trgovine z živino obsežen s skupnim davkom na živino, priobčuje davčni oddelek, da se za promet živine, korjo koljejo mesarji in druge osebe za prodajo mesa za prehrano, pobira skupni davek po členu 16. uredbe o skupnem davku, trgovci z živino, ki kupujejo Živino za katerokoli preprodajo, ki se torej pečajo s trgovino z živino, podlegajo od prometa s to živino splošnemu davku na poslovni promet. UGODNOSTI ZA PREVOZ ŽITA IN KORUZE. Ugodnosti, predvidene v tarifi za prevoz žita, namenjenega za izvoz, to je ječmena, pšenice, rži in moke ter koruze se »mejo po odredbi ministrstva za promet izrabljati od 1. avgusta 1931 dalje do preklica, a najdalje do 31. decembra 1931. * * * ŽELJE VOJVODINSKIH MLINOV. Vojvodinska mlinarji so potom Zbornice v Vel. Bečkereku naprosili merodajne kroge, da se ukine raziskovanje med trgovskimi mlini in mlini, ki meljejo proti plačilu tako, da bi obe vrste mlinov smele mleti pšenico za izvoz in za notranje potrebe, tako da bi imeli obe vrsti iste pravice. Razen tega zahtevajo, da smejo pšenico kupovati naravnost od producentov, a ne samo preko Privilegirane izvozniške družbe. SPECIALNI SfeJEM ZA ŽIVILA V ZAGREBU. Žbomica za TO! v Zagrebu poroča, da bo priredil Zagrebški objem v okviru letošnjega mednarodnega sejma (od 9. avgusta do 7. septembra) specialni sejem ■predmetov živilske industrije (konserve, suho sadje in sočivje, posušeno meso, mlečni izdelki, bonboni ib slaščice, med, delikatese, testenine, prepečenec, cikorija, namizno olje, dišave, alkoholne in brezalkoholne pijače, mineralne vode). V priključku na špecialni sejem za tekstilno blago se vrši prva avkcija volne, ki je velike važnosti za vse jugoslovanske volhene predilnice, za eksporterje volne, za razne živinorejske zadruge itd. Interesenti, ki se za vse te prireditve kakorkoli zanimajo, naj stopijo neposredno v stik t upravo Zagrebškbga sejma. TUJSKI PROMET V SREDNJI DALMACIJI. tPo poročilu splitskega >Putnika< je število tujcev v Srednji Dalmaoiji zadovoljivo. Število Nemcev je letos sicer manjše, a dosti je Avstrijcev, Cehoelo-vakov in Poljakov, tudi Angležev in Švedov. Za avgust «© pričakuje rekordni obisk. ‘Mnogo hotelov je letos na novo adaptiranih. Cene so v glavnem iste kot so bite lani, deloma so tudi nižje; polna penžija se dobi že za 35 do 40 Din. Posebno dobro obiskana je Makarska, 1800 do 1900 tujcev. PRODUKCIJA MOKE 1931./32. Ta teden so pričeli veliki osiješki mlini z mletjem pšenice. Ekspertna družba jim nakazuje že vojvodinsko pšenico in so si veliki mlini napravili pravi kemični laboratorij za ugotovitev lepilne vsebine posameznih pšeničnih vrst. Napram lanskemu letu se javljajo sedaj že bistvene razlike, očividno znamenje, da nekateri kmetje premalo skrbijo za raziskovanje zemlje in za potrebno gnojenje. Osiješka štacija za raziskovanje semen skrbi sicer za primerno semensko kulturo, a njeno delovanje še ne zadostuje; tudi kmet sam mora sodelovati in se mora sprijazniti z moderno agrikulturo. Krepitev notranjega j v«v V trzisca. (Poročilo gen. tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča na kongresu v Vel. Bečkereku). . (Nadaljevanje.) Ako od skupnega nacij onalnega donosa odbijemo gorenjo vsoto, ostane za privatno gospodarsko aktivnost maksimalno 47.6 milijard Din domačih sredstev, kar predstavlja razdeljeno na 14 milijonov prebivalcev po 3400 Dih na vsakega letno ali ca 285 Din meSČno. Z ozirom na to vidimo, da stoji dohodek, ki odpade na vsakega prebivalca, globoko lžpod daV-čhega minitoUma, kateri Je itak bil — to moramo odkrito priznati — pri nas zelo nizko določen. 6 temi številkami je mogoče Obrazložiti zmanjšanje trgovinskega obrata pri nas tekom preteklega in letošnjega leta m vse posledice, katere se javljajo V navedeni zvezi s to člnjenico V našem gospodarskem življenju. Ce proučujemo situacijo na stališče sodobnega gospodarstva Jugoslavije v mednarodni trgovini tedaj vidimo, da odpade * ozirom na lanskoletne rezultate na glavo vsakega prebivalca po 484 Din od letnega izvoznega donosa ali po »o Din mesečno, v Avsriji odpade po rezultatih, s katerimi razpolagamo, kvota S880 Din bd uvoza, v CehoslovaSki 1460 Din od izvoza in v Švici 7545 Din od uvoza. Z ozirom na to vidimo, da dosega naša aktivnost v izvozni trgovini komaj */* aktivnosti čehoslovaškega prebivalstva, a naša kupna moč prebivalstva predstavlja ca ‘/s one, katero ima Avstrija oziroma je petnajstkrat močnejša od deleža, ki odpade na enega Švicarja na uvozni trgovini. Ni dvoma, da bi morali želeti c ozirom na našo minimalno aktivnost v mednarodni trgovini, da bi se volumen našega izvoza ojačil in s tem, da bi se povečala tudi kvota, ki odpade na glavo vsakega prebivalca. Na ta način bi se povečala naša kupna moč na proizvode tujega porekla, katerih naša država ne proizvaja in Jih verjetno v doglednem času tudi ne bo proizvajala. Okrepitev kupne moči v notranjem prometu in povečanje našega nacionalnega donosa bi bilo mogoče predvsem doseči s pospeševanjem in zaščito privatne gospodarske inicijatlve kakor tudi s finansiranjem velikih javnih del, da se tako zaposlijo domače delovne mod. Kako je v tem pogledu pri nas? Predvsem moramo konstatirati, da ni pri nas domača gospodarska inici-jativa še hiti Iz daleka Izkoristila številne domače možnosti dela In zaslužka. Investicijska aktivnost Je bila sicer znatna, toda morali bi jo še bolj potencirati. Toda mesto povečanja, Je tudi tu nastopilo znatno zmanjšanje. Tako smo v 1. 1929. uvozili 31.736 ton strojev v Vrednosti 575-2 milijona Din, med tem ko smo preteklo leto uvozili samo 28.962 ton v vrednosti 465-9 milijonov Din, torej za 110 milijonov Din manj ali ca 20%. Dokazali bomo takoj, da to nazadovanje ni mogoče posledica neke saturacije, pač pa ima svojo obrazložitev v vse obči poslovni stagnaciji. Verjetno je, da bo investicijska objektivnost še nadalje nazadovala in to ravno tedaj, ko bi se mo- * Štev. 87. iUMi .V**. rala gospodarska kriza z ustanovitvijo novih podjetij nekoliko olajšati. In poleg te zmanjšane investicijske delavnosti je za nas fatalna tudi še činjenica, da je bil nosilec inicijative na industrijskem polju pri nas tujec ter da se domači kapital vsled pomanjkanja vodilne inteligence ni zadostna interesiral za ustanovitev novih podjetij. V naših denarnih zavodih vsake vrste se nahaja vloženih preko 14.milijard Din vlog tako, da o pomanjkanju denarnih sredstev ne moremo govoriti. Splošna nesigurnost, katera je nastopila vsled nestalnosti v svetovni trg. politiki in zlasti radi ogromnega padca, pravega deruta cen na svetovnih tržiščih, zlasti pri industrijskih proizvodih ter tendenca po stalnem povišanju javnih bremen za industrijo v državo, vse to je zmanjšalo interes za ustanovitev domače industrije. Tako se n. pr. predvidevajo uvajanja novih gran socijalnega zavarovanja, povišujejo prispevki za že obstoječe grane socijalnega zavarovanja, banovine in občine, uvajajo novi davki, takse in davščine, katere enostransko zadevajo industrijsko delavnost. Toda poleg tega lahko z zadovoljstvom konstatiramo, da je znašala povprečna indeksna številka industrijskih proizvodov v 1. 1930. za domače proizvode 80-3, med tem ko je skupna indeksna številka bila 86-6, indeks poljedelskih proizvodov 89-3 in živinorejskih celo 96-3. Ta konstatacija nam kaže brez nadaljnega komentarja, da so cene uvoženih industrijskih proizvodov poleg vseh uvoznih carin, kako* tudi z ozirom na to, da deluje riaša domača industrija pod manj ugodnimi pogoji kot inozemska, med vsemi skupinami naj nižje. Prizadevanje državne uprave, da bi v čim večji meri zadovoljila kulturnim, socijalnim, prometnim in obče gospodarskim potrebam države, je dovedlo do tega, da je budžet Jugoslavije v 1. 1919—1925 x ozirom na naš slab gospodarski razvoj relativno zelo visoko narasel. V naslednjem podajamo pregled njegovega razvoja v poslednjih letih, do faktične izvedbe stabilizacije valute: Budž. leto Skup. izdatki Skup. doh v milj. Din 1926-1927 12-5 12-5 1927-1928 114 11-4 1928-1929 11-4 140 1929-1930 12-4 14-5 1930-1931 13-3 13-7 1931-1932 13 1 13-6 Ako primerjamo državni budžet za 1. 1926-1927 z budžetom za tekoče leto, tedaj opazimo porast izdatkov za 5»/o in dohodkov za 10«/o. Državni budžet torej ne samo da ni, v tem ko je nacijonalnf donos gospodarstva padel za ca 22"/o v enaki meri bil zmanjšan, nego je celo obratno bil dohodek države povečan za 10#/o. To razmerje gre tudi na škodo gospodarske aktivnosti države. Javna bremena so po stala z ozirom na nacijonalni donos previsoka. Ona absorbirajo okoli 30(,/o donosa nacionalnega gospQdarstva in samo državni budžet predstavlja - ca 23°/o nacijonalnega donosa. On je enak skupni vrednosti uvoza in izvoza ter je po izkazu Narodne banke z dne 22. marca dosegel skojo trikrafilo višino kontingenta navčanic,' ki so x obtoku. Ta situacija se ne bo mogla dolgo držati, radi stalnega .pacanj a cen in slabšanja gospodarskih, .pogojev. Vse dosedanje akcije ^ svTho zmanjšanja izdatkov, so-dale z ožirom na nazadovanje nacijonalnega donosa še zelo nezadostne rezultatž^terje zato treba prcdvseoa na popopji preorijentaciji politike eksploatacije državnih podjetij v vefiko bol^iAdait- ni meri. - •- ’ ~ (Nadaljevanje sledi.) Iz trgovinske pogodbe z Avstrijo. V zadnji trgovinski pogodbi je naša kraljevina priznala Avstriji, ki Se agrarno vedno bolj jača, nekatere koncesije, za katere je dobila kompenzacijo v po-/išanju carinske zaščite za industrijske produkte. Od 'produktov kemične industrije se je povišala erina za magnezit na 4 Din v zlatu lin za ogljikovo kislino od 10 na 15 zl. dinarjev. Izmed izdelkov tekstilne Industrije pridejo znatnejše v poštev sledeči: svilnati dežniki 7 zl. Din, sedaj 6 zl. iDin, to se pravi, da je svilnati dežnik obremenjen sedaj s carino preko 70 dinarjev, Mobučevinasta obutev od 350 dinarjev na 400 Din, za vse tekstilije, ki niso v pogodbi izrecno navedene, se poviša carina od 60 na 80 Din. Carina na vreče iz jute zuaša sedaj. 70 Din, preje 32 Din. Za ju.miraiio pohištvo različne izdelave .se sedaj pobira carina 200 do 360 Din, dočiini je znašala do zdaj 75 do ‘200 Din. Za izdelke papirnate industrije se je carina za papirnate čipke najbolj zvišala in sicer od 120 na 250 Din, za ovojni papir od 14 na 15 Din, za svilnati papir od 40 na 50 Din. Dočim se je carina na železne osi (razen vagonskih) za kladiva in poljedelsko orodje zvišala za približno 12 odstotkov, se je pa znatno zvišala carina na vijake. To povišanje je upravičeno, ker je v naši kraljevini več avstrijskih tvrdk ustanovilo večje tovarne vijakov in ima naša kraljevina v interesu našega delavstva povod, da zaposlijo te tovarne čim več domačih delavcev. Nadalje se je povišala v naši kraljevini uvozna carina za bakrene izdelke, posebno za armature in za žarnice, za katere je povišana za okroglo 20 odstotkov. " ‘ t NADALJNJE PADANJE INDUSTRIJSKIH DOBITKOV V U. S. A. Te dni priobčeni prvi ameriški seine-stralni zaključki nam pričajo o močnem padanju rentabilnosti. Nekatera teh podjetij so podana v sledečem seznamu, pri čemer je izkazan čisti dobiček v. milijonih dolarjev. Prvo polletje 1929 1930 1931 General Electric 30-7 29‘3 21‘5 Westinghouse Electric 13-1 8’4 2-0 Nash Motors 10-7 3’7 2-4 Auburn Motors 1/8 0-9 2-4 United Fruits* 9-3 10‘1 5*9 Gillette 8-8 5-5 2-7 Underwood Eilioff Fisher 3-4 2-4 l-l Union Oil of California 7-0 5-2 1-9 Popravili so se, kot smo poročali že na drugem mestu, le Auburn Motors, vse drugo je nazadovalo. Povprečni padec dobička pri imenovanih družbah znaša v prvi letošnji polovici proti prvi lanski polovici 45%, proti prvi polovici 1. 19(29. pa skoraj 58%. PRVO LETO NOVE AMERIŠKE CARINSKE TARIFE — PADEC CARINSKIH DOHODKOV. , v Carinski dohodki newyorške carinske uprave so v fiskalnem letu, zaključivšim se 30. junija 1931 in kojega začetek se časovno ujema z uveljavljenjem nove zvišane ame,riške carinske tarife/padli napram prejšnjemu letu za 128-2 milj. dol. ali za 38-3% na 205-5 mil. dol. Uvoz blaga iz inozemstva preko newyorškega pristanišča’ je padel v istem času tudi za 38 odstotkov. Tiidi 111' d Beogradom in Vršeem bodo zgradili v bodočem letu asfaltno cesto in se s to napovedjo demontirajo nastali dvomi. Izvoz Ogrske v juniju je naveden z 42-5 milijonov pengo, uvoz s 50 milijoni; napram lanskemu juniju je padel izvoz za 33-4 milijonov, uvoz za 13-5 milijonov pengo. Padel je zlasti izvoz žita, moke in svežega sadja. Ruako-ameriška trg. družba »Arntorg« je sklenila v Newyorku pogodbo o dobavi ruske manganove rude za Betlehem Steel Corp v teku bodočih 3 do 4 let. Mednarodni kartel cinka, ki kontrolira 94% svetovne produkcije, je produkcijske kvote za tekoče leto tako-le razdelil: Nizozemska Indija 55.077 ton, Malaka 99.294 ton, Bolivija 63.387 ton,'Nigerija 14.734 ton. Mlekarskega kongmsa v Koebenliavnu (1,3.—18. julija) se je udeležilo 35 zastopnikov Jugoslavije, kar je največje število po Angliji, Nemčiji in Franciji. Nov petrolejski trust v Ameriki je predmet posvetovanj v San Francisco. Trust bo razpolagal z.glavnico 100 milijonov dolarjev. Zunanja trgovina Švice v prvem letošnjem polletju izkazuje 1108-8 milj. frankov uvoza (lan*. 1286-1) in 709-8 milj. frankov izvozai_(lani 923-8 milijonov), je torej zelo pasivna. Jugoslavija je kupila v Švici v juniju za 755.000 švicarskib.-frankov blaga in je ekspoirtirala v Švico za 953.000 frankov; njena bilanca ‘v trgovini s Švico je bila za ca. 200.00 švicarskih frankov aktivna. ■ - Malinovec pristen, naraven, n% maloJn veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 Zgube poljedelstva v preteklem letu. Nemški Zavod za konjunkturno raziskovanje ceni skupiikc svetovnega poljedelstva v preteklem letu ha ea. 20 do 25 milijard inark manj kot so bile v letu 1929. Temu-padcu stoji nasproti nazadovanje cert za v industrijsko izdelano poljedelsko porabno blago v znesku 5 do 10 odstotkov in se s tem netozguba nakupne moči svetovnega poljedelstva zniža na ca. 10 milijard mark. V Nemčiji so bile leta 1930 cene glavnih v prodajo prihajajočih -poljedelskih produktov. povprečno ža 11 odstotkov nižje kot leta 1929. Zlasti močno so padle cene poljedelskih., produktov v Italiji, Poljski, Ogrski, Jugoslaviji, Kanadi in Novi Zelandiji. V Italiji %e more padec cen označiti deloma kot deflacionistič-na posledica vrednostne stabilizacije, deloma je pogojen po posebnih prodajnih težkočah na trgu^svile. V Poljski so bile cene v preteklem-letu povprečno za. 30 odstotkov pod cenami leta 1928. JfeZfedinje.mh' državahv je bil .padec cen za poljedelske prodvfkte-proti letu 1929 in tudi p^-oti letu 1928 16-od-stoten. Obeneig so padle cene za poljedelsko porabno blago za ca. 8 odstotkov. Poljedelski prodajni izkupički so padli vobče tembolj, čim bolj so dežele odvisne od izvoza. Deloma tiči vzrok v.. tghiT '(flHSo "efetre fastlftiskih produktov m4920 celo za 378.000. Od goveje" živine pri3e na Češkoslovaško 2,280.000 glav, od prašičev 1,228.0Q£; pri ovcah je, kar je um-ljii*#,*^a. pfvem mestu Slovaška' s 448 tisoč; nato Karpatska gusija s 101.000, Obratao ima pa Karpatska Rusija le 80.000" prašičev. Zaklanih jfe bilo v prvem letošnjem četrtletju 3-299/0 goveje , živitjp |5-33°/o prašičev v teži 583.000 stotov' • t... * * »• * \i—' V' OGROŽI^jE LESNEGA EKSPORJTA IZ *■ AVSTRIJE.- — Beremo z Dunaja: Neugodni položaj avstrijskega lesnega trga je dovedel do osfo konl^r^nce, Jd.sd ejcsportipmi državami ,sj zlasti, hudo konkurirajo. Ay; št.!-rja, Jugoslavija in Rumunija. Slučaj-nostni dogovori doslej niso mogli orniii-17 ostrine boja, zlalfi še, ker -sta na mnogih prodajnih trgih nastopili kot veliki prodajalki 'tudi Poljska in Rusija, večkrat tudi Češkoslovaška. Posebno huda konkurenca se je razvila v zadnjih mesecih* v Franciji; , in .ker ,Jso .bile $s tem že. itak oslablj&ne cene še bolj znižane, je pričela trpeti skoraj vsa francoska industrija "žag. Neprestane intervencije te industrije pri' vladi so povzročile, da je zahtevala'vteda od.'parlamenta dovoljenja za zvišanje carine To je parlament dovolil iti se zato pričakuje iviaauje uvoznih pristojbin, im"~ da že -v najkrajšem času,- Ta ukrep po-J0JS.uL-- 'i&~ avstc.ijsjy. eksporL..0°v udarec. Odkar Nemčija od Avstrije skopaj nič ne kupuje in. sta postali Italija in Ogrska, za avstrijske lesne produkte ]e ointijeiio sprejemljivi/ ie bil zlasti za alpske dežele eksport v Francijo odvodni ventil. Proti koncu preteklega leta je bil zadan t^.mu izvozu 's tarifnimi zvišanji švicarskih zveznih železnic prvi udarec, ki mu bo sledil sedaj drugi. Tako pravi poročilo z Dunaja. leke, klobuke itd., . *■ ftkrobi in 8vetl»lika srajce, ovratnike ib manšete. Pere, nuSi, monga in lika domatfl perilo v-r-* tovarna JOS. REICH. Letošnji .s.Yi'$°vui. pridelek žita ne bo. zadosten, da bi kriL,porabo; to ugotavlja Mednarodni poljedelski zavod v Rimu po podatkih ob pričetku julija. Zato bo treba za leto od',avgusta 1W, do julija 1^2 uporabiti v veliki staro žito. ^ - . Zunanja trgovina U. S. A. pada; v zadujgm proračunskem letu je p^dla lijena vrednost za.2850 milijonov dolarjev, in sicer izvoz za 27 odstotkov, uvoz za 30 odstotkov. ' T’ Dohodki Beograda so $nasau v prvi letošnji polovici 182,160.000 Din, izdatki 132,600.000 Din; rezultira Uy;ej prebitek skoraj 50 milijonov Din. 6ohodki“so bili protračunjeni na, 192,400.000 Din, i|dfttki na-.li^^l)0.000 ^ .. V Brčkem se vrši-od 1. do 4. oktobra tri.-okrajna razstava produktov pojje-(ielstva, "sadjereje, vinogradništva, de-mače mdustrije,- - umetnih gnojil itd. Zunanja trgffVitia Fraluijfi v prvefti letošnjem semestru st? je zaključila s pa-s4vom 6987*lTi41ij(5nov franKov-proti-4204 milrjoTirmr T^pT^eiLi^lartskein - polletju. ITvoz je padel od 26.832. milijonov^ na 23.202- milijona, izvoz, pa od ii2.ftB7 *ni-lijonov frankov na 16.235 milijonov- - Poljski sindikat lesnih eksporterjev je po poročilih varšavskih listov definitiven. Delovati bo pričel v oktobru. VacuuiiTOif to., Zagreb, zaznamuje ob glavnici 48 milijftiiov Din čisti dobiček 1,604.000 Din. Razdelili .bodo 3 odstotke glavnice = 1,400.000 Din. . ^ ^Mednarodni vagonski Jkartel je mep-da pred ra^suium. Belgijci, so delali proti določbam kartela, so bili le malo kaznovani, , in hočejo zato Nemci s 1. januarjem kaktej, odpovedati ip pričeti s ‘prosto konkurenco na svetovnem ^t^gu. y_0 iti .pomenilo _ seved^ .^razpad kar- U Za dva nova monopola * Rujoiuniji je napravila vlada zakonske osnutke. Sta pa to monopol špirita in sladkorja; a oba monopola bi stopila v veljavo,šele 1. januarja 1933. Položaj svetovne trgovske mornarice; 70,131.000 hruto-ton dne 30. junija 1931. Nova izdaja Lloydovega registra, ki je baš ie dni izšel, ima, kakor običajno, celo vrsto interesantnih statističnih podatkov in .podrobnosti o vseh ladjah (,s li.O tonami in več). V tej-knjigi- hwento,-da je na svetu okroglo 33.000 parnikov, motornih ladij in žarnic. Statistika nam kaže, da od celokupne svetovne tonaže v .znesku 70,131.040 bru-to-ton odpade na Anglijo in Irsko 20 milijonov 302.905 ton, ostalih 49,828.135 Ion pa odpade na vse druge države. Statistika nam tudi kaže, da je tonaža pri parnikih padla v teku zadnjega leta za 636.099 ton in tonaža pri motornih ladjah pa porastla za 1,335.096 ton. 1 onaža pii jadrnicah je nazadovala za 175.601 tono, tako zaznamuje svetovna tonaža vsega skupaj 513.396 ton prirastka. Prejšnje leto, torej od junija 1929 do junija 1930 je znašal prirastek 1,533.332 ton, bil je torej za 1 milijon ton večji kot letos (to je od junija 1930 do junija 1931). V teku teh 12 mesecev hnajsajsnamo-vati največji prirastek Norveška in sicer 397.217 ton, britanski domini jo ni 133 tisoč 924, Švedska 80.731, Rusi ja 71.740, Jugoslavija 59.125 ton in Danska 57.251. Nazadotfanje^ima zaznamovati ameriška trgovska morrtaHca 'in sicer 403.625 ton,. Velika Britanija in Irska 135.539 in Japonska 40.463 ton. Iz statistike je tudi razvidno, da je Znašal porastek v teku zadnjih 17 let pred vojno, t. j. od 1897 do 1914, vsega 26.797 ali 144% in v teku 17 zadnjih vojnih in povojnih let, t. j. od 1912 do 1931, vsega 23,319.000 ton ali 61*4% predvojne tonaže. Ako vzamemo za primerjavo krajšo dobo, potem bi znašal prirastek svetovne trgovske mornarice v petih letih ,1909 do 1914 okroglo 24 in pol odstotka in v petih povojnih letih od 1926 do 1931 9'6%. Največji porast v vojnih in povojnih letih beleži ameriška trgovska .mornarica, to je 8,929.000 ton. Prirastke, večje kot 1 milijon ton, beležijo Japonska okroglo 2‘5 milijonov ton, Norveška 2‘1 milijona ton, Italija l-8 milijonov ton, Holandska 1-6 milijonov, Francija 1-6 Velika Britanija in Irska*'1*3 milijona m angleški dominijoni 1’3 milijona ton. V Nemčiji je tonaža kljub temu, da je po letu 1922. porastla za 2,44&000 ton, še v*lno za 909.000 ton manjša-kot v juniju 1914. Tekom zadnjih let se je število parnikov in motornih ladij s 4000 tonami in še več prav znatno povečalo. L. 1914. je bilo 3608 takih ladij, sedaj pa jih je 6630, med temi je 473 ladij z 10.000 tonami in več inklusive 68 z 20.000 tonami in več. Približno polovica parnikov tri motornih ladij je manjša, kot 1000 ton. Kar tiče starost ladij, je 3726 ladij s tonažo, ki predstavljajo 17’3% celotne tonaže, starih manj kot 51et. 8§92 ladij je starih 25 let. Strojni pogon kaže mogočen porast parnih turbin in imotorjev; Sedaj je na svetu 4176 parnikov z 10,636.000 tonami, ki imajo turbine in 4080 ladij z 9 milijoni 431.000 tonami, ki imajo motorje proti 7530 odnosno 220 tonam v letu 1914. Interesantno je, da 56% vse .svetovne tonaže še vedno potrebuje premog za gorivo, leta 4914. pa" je bilo še 89% takih ladij. Izpremembe podjetij v času od* 1. aprila do 30. junija 1931. J n) Trgovski in pomožni trgovski obrati. Trgovina s konji, prijave 1 (odjave 1),_ z žNfdo 5 (15),' s prašiči 1 (7), z železnino 1 (2), s stroji 1 (1), s šivalnimi, stroji in kolesi 2 (—), z radioa parati — (3), z orožjem in munioijo 1 (—), s steklom 1 (1), z zlatnino, srebrnino, urami in optičnimi predmeti 4 (2), s keramičnimi izdelki-1 (—Jv^nagrdbnisffi kamni (1), z lončeno posodo 1 (—), z glaso- virji 1 (-.), s l^^ati in granmtoni *(&, z leBom^{37J,^sJc\?lg»m 2 U), lesnimi izdelki — (2J7 z manuiaktur- tim-’blagom 5 (6), -s čipkami a- ^^^ovanje pletenin 10 (19), prešitih Ljem 4(7); s kož»mi -(!>,* čroslom, ^-1 * '-Y *"■“* zobotehniki 1 (—), gradnja naprav za napeljavo električnega toka 4 (—), izdelovanje orgdll] 1 (—), kolarji 7 (1(1), žage 9 (6), parna zaga in izdelovanj6 zabojev — (1), žaganje drv*, (ročno) 1 (1), žaganje "drv (z motorjem) 5 (1), sodarji 4 (4), ipolaganje parketov 1 (—), mizarji 37 (26), strugarji — (1), izdelovanje bižev-nikev 1 (—)>,-pletarji — (1), izdelovanje galanterijskih predmetov l (—), podobarji 1(—-— (2), sedlarji 4 H% torljkrji 2 tjf*-), metiarji 1 (1), šče-tkfji 1 (1), vTvarji 2 (—), sitarji 1 (—), I <4_), g čevljih-<2);-ain ii 4 (8), s hineljesf v- (1)^ serifa^ ?<5), z medom in voskom z žiVaU • ’ 18 (27), z mok*—<£2), s tčstenMJami — (1), z delikatesami 5J4), z mšftttP) — * (1), z mlekom 3 (1), s sadjeih 1 's t peru^uno;^6^it9),.'.^ ;?ibhmi 1 (—), s ( špecerijskim blagpm i (l)^s#Jcok>nijijl-nim blagom 1 (—j, brafcje*i4e -0 (43),.-, kramarije — (1), trgovina z rngšanim blagom 74 (51), z galenterijskhn Jbla-gom 6 (3), s *papf*|em,j& pisalnimi potrebščinam*^—), s tehničnimi predmeti 1 (—j,'drogerije I (1), trgovina's smodnikom 1 (—), z barvami, laki in firneži 1 (—), s stavbnim materijalom 1 (1), s starim železom 1 (—), starinarji 1 (2), Trgovina 'z?vinom 3 (2), trgovina z vinom (v zaprtih steklenicah) 3 (3), zaloga pive..2„(—), trgovina s pivom-v; zaprtih steklenicah 1 (3), ž žganjem ' (l),«fc*»nmeralno'vodo 1 JI), z oljem 1 (—),'" s-toaietnhni "potrebščinami — (1), sej-iaarstvo -agenture in komisij- ske trgovine..ll (3), špedicije — (l)„go-spodarske pisarne 2 (—), tehtnice 7 (1)/ razno 3 (1). Skupaj: prijav 256, odjav 263. v h) Obft. Vrtnarji 2 .(-*), kamenolomi 1 (1), kamenoseki — (l), izdelovanje cementnih izdelkov 4 (—), cementne opeke 2 (1), opekarne 4 (3), apnenice 2 (1), pridobivanje gramo^ i (_>, Mparji t lončarja 1 (1), .pečarji 1 (i), kovači 16 (9), podkovni kovači 7 (4), ključavničarji 3 ( ), kleparji 11 (3)^ izdelovanje ploč. sodov in vse vrste ploe. posode in embalaže 1 (—), žebljev 1 (—,), strojno ključavničarstvo 1 (1), pasarji>2 (—), izdelovanje, paramentov 1 (—), zlatarji 1 (—), brusači — (1), izdelovanje erhajl-nih izdelkov 1 (—), izdelovanje in popravljanje nevojaškega in lovskega orožja — (1), mehaniki 6 (—), urarji — (1), bdbjL.1 (—), perila 5 .(•—)’, krojači 45 (30M^Lvilje 58 (41), čevljarji'.?3»(105), izdelovanje copat 1 •(—), krznarji — (1), mo3 (14), konjski'mesar — (1),. mesarji tin prekajeval« 8 J3), izdelovanje hvlečnih izdelkov 4 (4)v “žganja 2 (—\ kisa 1 |—), sodavice 3 (—), umetneg&dedu 1 (—), olja'-V (1), kolinske vode in parjjjj^g 1 (—<$, kemič niti izdelkov 1, (—)’; barv 1(—), stavbno podjetje — (1), stavbni mojster 3 (1), zidarji 1 (3), tesarji 2 (2), tlakarji 1 (—), vodovodna instalacija 3 (1), steli larji 2 (1), pleskarji. 2 (1), sobni slikarji 8 črkoslikarji -3 (—), dimnikarji I (—L snaženje stanovanj 1 (-—), fotogra fi'2 (—), elektrarne 1 (-^); gačenje živali -f (—),'avtetaksi. 35 (12), občasno prevažanje oseb z avtobusi 2 (7), ižjvo-ščkf 2 i(l), prevozniki 8 (7), posredovanje služb 1 (—), izposojevanje mlatilnic 5 (1), gramofonov in plošč 2 (—), vodstvo -tafjeev po-Ljubljanici (—), godbe-.ijiki, 1 (—),,piasaža 1 (—), gostilne 52 (46), gostilne (brezalkoholne) *!1 (l)riga-njetbo *- (1),jpečenj^ kostanja 1 (—), , odja »J ostalo 1 434. ^ (2). Skupaj * prijav-583, odjav c) Industrija. .Izdelovanje Jesenih pet in drugih struženih lesnih izdelkov, na tovarniški način, prijave 1 (odjave —); izdelovanje U^anin na tovarniški način varna pletenin 2 (—). Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI UST«! Iz carinske prakse. Piše Just Piščanec, carinski posrednik- ■„ (Nadaljevanje.) bb) V tem slučaju se ihora najmanj, vporabiti čl. 53 car. kriv. postopka, kajti je naravnost — nedokazana predpostavka, ako se trdi, da nima objašnjenje k tar. št. 450 stare tarife več veljavnosti. Take predpostavke pač ne morejo dobiti veljave in imeti silo dokaza. cc) S činom, da je ministrstvo izdalo odločbo o končni kvalifikaciji predmetnega papirja, je samo zaključeno vprašanje o pravilni uporabi tarife in je ta v tem pogledu izvršna. Očito protizakonito je pa, ako se na tako odločbo bazira kaka deklaran-tova odgovornost po car. zakonu. V takem slučaju ima deklarant največ nositi stroške za preizkušanje. — Državni svet je v svojem IV. ode-lenju z odločbo št. 8756/931 od 20. marca 1931 »... našao da je deklarant kaznjen po čl. 166 car. zak. zbog toga što je ... prijavio 530 kg -artije za zavijanje preko 30 gr. po lm2, gla-čane, bojene iz tar. -br. - 444 -uvozne tarife, dok da-* je zvaničnim pregledom nadjeno, da je artija bila u tra-kama, pa da prema tački 3 opštih napomena za artlju i izrade od arti-je, podleži naplati carine iz br. 444 sa dodatkom carini od 20»/«/>-Takva prijava ne može se podvesti pod propise čl. 166 car. zakona. Jer u torne članu propisana je kazna za deklaranta samo za tri slučaja, t. j. kad u deklaraciji ne prijavi kakvu robu, kad prijavi man ju količinu i kad prijavi drugu kakvoču. Prva dva slučaja ovdje ne dolaze u obzir,' a treči ne postoji, pošto zvaničnim pregledom -nije pronadjena druga kakvo-ča robe, nego je baš utvrdjeno da je artija iz br. 444 uvo«w tarife, po očijem je naimeinovanju I prijavljena. Nema nikakvog uticaja na primenu. čl. 166 čar. zak. okolnost što artija s obzirom na tač. 3 pomenutih opštih napomena, podleži i .naplati dodatka carini ža \0V#, jer po čl. 166 car. zak. kažnjiva je samo takva prijava, koja bi donosila plačanje manjih dažbina 1 koja je u isto vreme netačna, bilo bi po količini bilo po kakvoči, bilo da takva roba .nije ni prijavljena.-T^bu bitni uslovi za krivičnu odgovornost po čl. 166, koja je uslovljena njihovim postojanjem, pa ako nedostaje ma koji od teh bitnih risjoja, ne m že se primeniti ni ,čl^66. A u ovome slučaju ne postoji netačna prijava kakvoče robe, pa se deklarant nije ni mogao kazniti za -takvu prijavu. U ostalom nadležna vlast nije dala ni-kakvo objašnjenje koja se artija ima smatrati kao trake iz tač. 3. opštih napomena za artiju i izrade od artije. Stoga državni savet presudjuje: .da se poništi rešenjejninlstra finansija br. 38024/IV od '31. ok.t. 1930 god. IV. Odločba državnega sveta štev. 24447/930 od 15. jan. 1931. Za tvrdko J. S. v K. sem 1. 1929. ocarinil v presledku enega meseca pod dvema deklaracijama —- 2f5 kompletnih biciklov. Dočim sem v prvi deklaraciji navedel pravilno v«^dnost* blaga, t. j. 680 šVig.'frankov se je-pri sestavljanju druge deklaracije pomotoma ta vrednost zopet prijavila ter je tvorila podlago, zaračunanju -ToVo carine tudi pri drugi ocarinitvi. Vrednost delov biciklov iz druge deklaracije ni namreč znašala 1730 D, kakor je carinarnica vzela za podlago pri carinjenju, marveč samo 400 D, kar je bilo jasno videti iz priloženih faktur. Iz ene teh Jak tur je bilo razvidno, da je bila faktura izstavljena za obe pošiljki in je bila v njej vnešena svota 680 fr. iz prve pošiljke. Pri drugi pošiljki se je potemtakem zaračunalo in ubralo 510 D v zlatu namesto samo 120 D.,.*- Pozivaj oč se na gornja dejstva in na dokaze sem carinarnico zaprosil za povračilo preveč plačanih 4389 D. Ta je pa prošnjo odklonila iz razloga »što je roba ocarinjena po vrednosti, koju je sopstvenik sam -naznačio u -s Voj oj izjavi — a kasni j e podneti dokazi ne mogu se uzimati u obzir (čl. 34 c. 2.)«. Proti rašenju sem napravil priziv na ministrstvo ter povdarjal; Moji drugi deklaraciji sem priložil paleg fakture za pnevmatike pomotama tudi fakturo za 25 kompletnih koles za 1770 fr. namesto prave fakture za 400 fr. Carina od vrednosti znaša torej samo 120 D v zlatu, ne pa 519 D kakor je izračunala carinarnica. Priznavam, da sem od svoje strani napačno samo vpisal v prijavo vrednost robe — 19.030 D, toda pogrešili so tudi uradniki, ki so priznali fakturo glasečo se na 25 kompletnih biciklov kot pravilno, čeprav so imeli pred seboj samo 120 kg kolesnih delov. Dolžnost njih je bila, da mi tako deklaracijo vrnejo ali da postopajo po čl. 177. car. zak. Ne smatram za umesten niti razlog, ki ga navaja carinarnica, da se ne smejo vzeti v poštev pozneje predloženi dokazi (čl. 34 car. zakj, ker jaz prošnji za povračilo nisem priložil nikakih novih dokazov, temveč sem se v njej samo pozival na dokaze, ki jih je carinarnica že imela v rokah; a pripominjam, da je državni svet že večkrat presodil, da je tudi prejemanje na-knachao doprinešenih (lokazov dovoljeno. c Iz uverenja o . poreklu robe kakor tudi iz priključenih dveh faktur pri drugi deklaracije j e bilo jasno videti, da je vrednost znašala samo 725 fr. Nasprotno'je bilo razvidno iz uverenja in izjave pri drugi deklaraciji, da je bilo za 680 fr. že ocarinjeno po fakturi za 25 biciklov iz prve prijave. K^. je videti tudi iz predloženih listin, da se je carina napačno ubrala, prosim, da se mi višek povrne. — Ministrstvo je pritožbo zavrnilo, ker »da je moje potraživanje neosnova-no radi okolnosti, jer da sam tobože prilikom,podnošenja deklaracije dao pismenu izjavu o vrednosti robe u kojoj sam izjavio, da je vrednost robe pravilno navedena«. — Nastopil sem nato tojSbo na državni svet utemeljujoč: V drugi deklaraciji o predmetni ro-h| sem poleg drugega prijavil v oca-rinjpijje tudi 120 kg delov velocipedov in navetlsl, na''podstavi nepravilne fakture, da znaša njih vrednost 19030 D v srebru ali 1730 D v zlatu, torej sem prijavil za 1330 zlatih Din ali 14.570 Din v srebru vrednosti preveč. Vrednost prijavljene robe je pa faktično znašala samo ‘400 D v zlatu in na njo^pclpaffSioČa 30% carina samo 120 E). “S tako prijavo sem dosledno nehotoma oškodoval lastnika blaga £&M05-l5*Č>in v zlatu. , . (Nadaljevanje prihodnjič.) • J€8en»kiVelese jem v Leipzigu. Letošnji jesenski velesejem, V Leipzigu se prične 86. %vgUsta 'in bo trajal do vštetega 3.‘ septembra t. 1. Obenem bo v 9 lopah na sejmišču razstava gradbenih, gospodinjskih in pogonskih potreb-ščihr Na gradbeni'rhzštavi, ki bo. imela v obdh velikih lopah v jeseni prav toliko razstavljalcev,-kakor spomladi, bo razstavljeno gradivo ža visoke in nizke, zgradbe, gradbeni deli za stanovanjske in industrijske- palače, manjši gradbeni pripOtnočki in orodje, notranja oprema itd. POsebna razstava bo pokazala, negorljivost poedinega gradiva. Pod go-ap.«dy^k4mi potrebščinami bodo prika-zane- vše-««rByeJtwiiaU stpji, ki služijo olajšanju gospodinjstva, pospravljanju, pranju perila, razsvetljave, kurjave itd. Orodjejn manjši stroji za obdelo-vmrje.kovln, drv, lesa in umetnega ma-*tenjala, predmeti za ureditev pogona in radiopostaj, železna in jeklena roba, elektrotehnični izdelki’ in drhgo bmAi skupini pogoftske potrebščine J>osetniki velesejma imajo na naših In inozemskih ^ž^eznjjg|h ŠJ % popust, Pod^bbn^ iijfor-' tnarajr daje častni 'zastopnik "W. Erkena, Zagreb, Starčevičev trg 6, I. Telefon 75-91, brzojavni naslov: Erkena, Zagreb. Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne f&zpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! ftnu, -L m*.« i gSmr. kolodvora tartoak* pt-MMM h teteatek rifki ■,'VAN PLESŠ. - Za Trfovako - industrijsko d. d. »MERKUR« kot tadaja*«li» 1» katarja: O. MICHALEK. Ljubljana. Najnovejši zvezek »Privredne revije« za mesec avgust 1931. Prejeli smo najnovejši zvezek navedene revije za tiie-sec avgust t. 1., kateremu je priložena jako zanimiva turistična priloga. Zvezek za avgust priobčuje aktualne članke, n. pr. Nemčija v mednarodni gospodarski politiki danes in pred vojno, Pšenica, Kreditna in valutna funkcija Narodne banke, Razvoj naše trgovske mornarice, Vprašanje preferencialnih žitnih carin, Povečanje produktivnosti z racionalizacijo delovnega časa, Moderne oblike knjigovodstva, itd. Poleg tega priobčuje revija vsak mesec pregled o aktualnih vprašanjih gospodarstva, tehnike itd. Priporočamo našim bralcem omenjeno revijo, ki se naroča v Zagrebu, Masa-rykova ul. 30, in stane na leto 250 dinarjev. »Industrie-CompaB.« Kot vsako leto je izšla tudi letos ha koncu prvega polletja nova izdaja znanega »industrijskega kompasa« (Compafiverlag, Wien I., Wipplingeirstrafie 32). Novi letnik, ki obravnava poleg Avstrije zopet tudi Češkoslovaško, Jugoslavijo in Ogrsko, izkazuje napram lanskemu letu zopet znatno zboljšanje. Nova izdaja opisuje v vseh treh zvezkih sedaj okoli 100.000 tvrdk nasledstvenih držav, in sicer tudi vse one trgovine ha drobno in obrtniška podjetja, o katerih se ddmneva, da se industrije! zaftje zanimajo. Tudi več drugih novih stvari prinaša letošnji letnik. Krizi V prekoaitlantskem prometu. V prvi polovici tekočega leta <8o severo-attant&ke plovbne 'družbe prepeljale 27 ti«oč ošeb manj kot V prvi lanski polovici. Severoatlatitske družbe šo sklicale sedaj kohterenco v Pariz, kjer Se bodo posvetovali o akciji proti padanju pro-hieta. Predlagano bo 20% Znižanje ten za vožnje 1. razreda in ophi&ffev trideset krožnih Voženj na leito. NažAdovAnje potniškega promfeta je V prvi Vrsti poslddick gbdpddateftri križe v Atnerriči, ki je po-VŽrdčila manjše pdtOvknje ateš&riŠkih turistov v Evropo iti pa Ipddec izseljevanja v 'Aiheriko. NoVi banani takbn v Romuniji. PO izjavi idfotinššlitegži Itinahčnega ministfra bo tiOvi bančni zakOh razdelil romunskebkn-1te v Wri Uiefcttfij©: 1. dabkO V Bukarešti z uajntenj 50 ifti^dhoV lejeV iglav-hffde: 2. bankti VeČfBt pOdpfelnih mfet, kjer ima mtm vi^%daančn|ib po-elpv, da se omeji nečedna špekulacija. Inozemska glavnica v Poljski. Ob pričetku 'tekočega leta so imele po uradnih podatkih poljske delniške družbe, 3342 milijonov ridtov glavnice (lani 3219 ihl- lijonov). Od tega je odpadlo na inozemski kapital 1490 milijonov zlotov ali 44'6 odstotkov (lani 1230 milij. ali 38'2%). Največjo inozemsko udeležbo izkazuje francoski kapital: 385 milijonov zlotov ali 25-8% vsega inozemskega kapitala; sledi nemški kapital s 372 milijoni ali 25-5%, meriški z 21 '3%, belgijski z 9'4 odstotki in angleški. Žigosanje bankovcev v Španiji. Nared-ba španske vlade določa žigosanje vseh v obtoku se nahajajočih španskih bankovcev od 10. avgusta dalje. Od 10. sept. dalje bo izdajala Španska banka le se žigosane bankovce, in po 20. septembru uradi in občinstvo ni več primorano sprejemati nežigosane bankovce. Dalje bo dala Španska banka v obtok nove bankovce z emblemi republike. Ožji stik med industrijo in delavstvom. Nemška glavna zveza industrije v Češkoslovaški se je posvetovala z zastopniki oplošne nemške tekstilne zveze v Li-bercu in se je dosegel sporazum o predlogu, naj se ustvarijo med delodajalci in delojemalci ožji stiki. Delavstvu naj se pojasnijo potrebe in položaj industrije ter vzroki krize. O načinu, kako naj se to izvrši, se bodo pozneje posvetovali. Prepoved belitve moke v Ogrski. Na-redba ogrske vlade označa kot potvorbo vsa sredstva, s katerimi se prikriva slabša kvaliteta moke. Zato se bo nadaljnja uporaba teh sredstev in trgovina s ponarejeno moko smatrala kot prestopek. Izvzeta so pa od te naredbe ona sredstva, ki so primešana moki iz koristnostnega vzroka, če so zdravju porabnikov le-škodljiva in če se nočejo izdajati za boljšo kvaliteto. Zmanjšanje gospodarskih podjetij v Avstriji. Znamenje gospodarske krize v Avstriji je tudi znatni padec protokolacij tvrdk v dunajskem trgovskem registru v zadnjih letih. Leta 1919. je bilo na hovo vpisanih 707 tvTdk, izbrisanih 1199, lani 745 in 3619, letos v prvem četrtletju 209 , 556. V dobi dveh tet in treh mesecev je bilo torej nh novo vpisanih 1861 tvrdk, izbrisanih 8874, dn lede »o gotovo povečini svoje gospodAtasko delovanje aptbh ustavite m še niso pojavile v ‘drugi oblflrf. Tlhtetiflški kAVSukbV httft-t. Holandski vladni študijski Odbor za protičevktife vprašanja kavčuka je izdelal načrt, ki predvideva izvozno omejitev za produkcijo dbmačinov in zmanjšanje produkcije na evropskih plantažah. Kdor se 'pro-tivi, proti temu Se Uporabijo prf&Mtte Odredbe. Čte vtada ha vse to tie pristh-ne, bodo pričete SlafcejSe tvrdke polagoma tiaravnre smrti umiVatt. Novi nfiffrt pomeni zapustitev prejšhjOgh hačela o zvišanju produkcijo in o prosti ko»ku-rettei. Mednarodni SMANcnt tiče ho ustanovljen mosda še v teku tega poletja, ker sta Sddaj ttidi Belgija in Holandija za to. -Nit trga kofuhovhte v Londonu se je pžfdartje cen ustavilo fn se pričakuje v jeseni močno poživljenje trgov, zlasti pri vidrah, skunkih, činčfljah in srebrnih lisicah, kS bodo v modi vddile. Fordove tovarne so izdelale v prvi letošnji polovici 538.000 avtomobilov, to je 450:000 avtomobilov ali 45-5»/o manj kot v prvi lanski polovici in 551.000 voz ali 80-5°/o ttianj kdt V pTvi poloVici fe-kdrdndga teta 1929. Obstoj evropskega aluminijevega kartela, ki preneha s koncem tekočega leta. je vsled diferenc med člani ogrožen. Za financiranje izvoza iz Italije v Rusijo so ustanovile italijanske banke pod vodstvom Banca d’ Italia poseben kon-sorcij. Zlate zaloge Švicarske banke so dosegle že skoraj eno milijardo frankov in so skoraj za pol milijarde večje kot so bile lani ob tem času. Zlato kritje je sedaj 88-odstotno. Kontingent za uvoz lami v Francijo v dobi od 18. julija 1931 do 18. julija 1932 je določen na 50.000 ton. Namero o uvedbi monopola paprike v Ogrski, o čemer smo že poročali, je ogrska vlada opustila in izjavlja, da se ne bo vmešavala v prosto trgovino s papriko. Redukcija v produkciji svinca, ki jo je določila mednarodna zveza producentov s 15 odstotki produkcije leta 1930, je bila na novi konferenci v Londonu zvišana na 20 odstotkov z veljavnostjo od 1. julija t. 1. Ameriška industrijska produkcija v juniju je padla proti rekordnemu mesecu aprilu za 5 odstotkov* proti lanskemu juniju za 14 in proti predlanskemu za 30 odstotkov. Nemška hmeljarska zveza je zahtevala od vlade izdajo osnutka o prisilni uporabi hmelja. Moratorij angleške plovbne družbe Royal Mail je podaljšan do 31. decembra t. 1. Največja dva telefonska koncerna sveta, Kreuger in ameriška telegrafska in telefonska korporacija, sta stopila v ožjo zvezo, kar bo na razvoj telefonskega sistema gotovo močno vplivalo. Uvoz koruze v Albanijo je po sklepu albanske vlade od 15. julija dalje prost vsalte iiVOzne čaritie, phč pa iaČuhijo albanski carinski uradi za 100 kg uvožene koruze 1 zlati frank trošarine. XjttMjJttoha Im na Tečaj 3. avgusta 1931. Hovp i a-ševanje . Din i Bonudhe Din DEVIZE: ' - Amsterdam 100 h. gol d. 2273'4-t 2280-28' Berlin 100 M • • Bruselj 100 belg . 787 68 790-04 Budimpešta 100 penite • ■ Curiti lllU tr 1099-35 1102-65 Dunaj 100 šilingov . . . 792 07 794-47 London 1 funt 274-12 274-94- Newyork 100 dolarjev . 5030-- 5647-— dar iz 100 Ir 22130 221-94 Braga 100 kron 166-99 167-49 Cr-st IUO lir 295-16 296-06 ^aršava 100 zl t } . . . . 631-46 63336 »PRIVREDNI ADRESAR KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.« Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu objavlja: Za nabavo čim točnejših podatkov o našem gospodarstvu in za dopolnilo adresnega ma-terijala za drugo izdajo »Privrednega adresara kraljevine Jugoslavije« v redakciji zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je zavod poslal tiskane formularje vsem firmam in jih naprosil za podatke, potrebne za dopolnitev adresar-ja. Formularji so se razpošiljali na adrese iz prve izdaje. Ker je mogoče, da se posamezne firme pomotoma niso sprejele v prvi adresar, poziva zavod vsa večja industrijska* izvozniška in uvozniška podjetja, da zahtevajo od »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu«, Ažegoševa ul. br. 5, for-mulare, ako jih še niso prejela. V interesu vseh firm v naši državi je, da se njihovi naslovi sprejmejo v drugo izdajo adresarja, posebno še, ker je sprejem naslova v adresar docela brezplačen. Jfli Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v »Trgovskem listu«. NanRamiti Pfnocef tovoru vlisfcttfa ktoo LfuMpKh hu8l rttfinodtft Im m-okoomojfli Zahtevajte .ponuHRol »-«—«» klalillk. ulite urojono kitom« t Piaema: Ljubljen«, Dunajrite «. 4« Telefon Itcv. 25-69 slav. občinstvu h» dom, da staro remnntranti sjrtte-ho "kleparsko In Instalacijsko ! tvrdko vodijo apr«] JAK^DB fLiti MNt\ Poslovalnica ih flelaVrrtca: Rimske cesta 2 In Gregorčičeva ulica 5 Telefon Stev. 33-53 Veteirgovm prtlarm MMr Uk« blago ipeceriisko Ljubljana, OregordCeva 23 ISKARNA MERKUR IttSm krtjlgo- veznlca