-^.   64    «— FRAN KOŠIR:
O dveh bratih.
Narodna piipovedka iz Dravinjske doline.
[/"'       ^""""""^"^^:   've'a s*a ^rata, Drejča in Štefa, ki sta se domenila, da ^0^/S?   k° om' ^' PreJ umrie. prišel še živemu povedat, kako ^Sr^Sljg     /  /    se mu kaj godi na drugem svetu. &/^V//   <^          No, in usoda je hotela, da je Drejča umrl, Štefa
§/        / / *o     pa se je kmalu po bratovi smrti oženil. Kot je že ob f       / / /**&     takih pTiHkah navada, so  bili vsi piav vesele volje. /  /     ^C-^m^        Jedli so in pili, peli in plesali ter potrkavali z nogami / /     (r~\$*/]   ob tla, da je bilo veselje. Urice radostne so brzo mi-—¦—¦--------------------'   nevale ...
Stara stenska ura je baš odklestila ednajsto uro, kar zaškripljejo duri, in umrli brat Drejča se pojavi med njimi. Vsi so hipoma zbegani in trepe toma pričakujejo, kaj bo. Tedaj pa se ženin spomni, česar sta se dogovorila z bratom, ko je živel. Navzoče pomiri s primernimi besedami, prišleca pa vljudno povabi k mizi ter ga pogosti kar najbolje . . .
Bližala se je polnoč, in mrtvec veli svojemu bratu: BDozdaj sem bil jaz pri tebi, sedaj pa pojdi ti z menoj!" In Štefa je bil takoj pri volji ter odšel z bTatom .. .
Kmalu sta na drugem svetu v neizrečno lepem vrtu, porastenim z naj-lepšimi cvetkami, med zelenimi drevesci, izmed katerih so se slišale mične pesmi krasnobarvnih ptičic. Drejča de svojemu zamaknjenemu bratu: BPo-čakaj me tu! Če pa kdo pride, mu reci  da sem odšel, sam ne veš, kam I"
Komaj je mrtvec odnesel pete, že prikobaca mož z oprtanim košem zemlje in vpraša po odišlecu, Štefa mu odgovori, kot tnu je bilo naročeno.
Takoj za tem prikrevsa drugi mož, noseč na hrbtu velik, velik koš sena ter povprašuje po bratu. Štefa mu odvrne kot prvemu.
Ni trajalo dolgo, in že pristoče težkih korakov tretji mož, noseč štu-poramo — žensko. Štefa ga odslovi kot prva dva.
Sedaj se vrne umrli brat Drejča, ki je bratu Štefanu tako-le kramljal: nPrvi mož, ki je bil tukaj, si je v s^ojem življenju rad prisvajal tujo zem-ljo, drugi je vedno odkaškoval sosedovim travnikom in tretji je za svojega življenja odgovarjal neveste. Za kazen bodo nosili vsi Uije svoje breme do sodnjega dne."
Mrtvec je izginil, pravijo, kot kafra, brat pa je bil zopet na zemlji, in gostili so se naprej Tudi star grobar, ki m\ je to pravil, je bil na ženito-vanju, dobil je 'u rešeta piti in iz naprstnika jesti ter še sedaj živi.