Št. 44(1577) Leto XXX NOVO MESTO četrtek,
1. novembra 1979
Cena: 6 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
PROSTOREN, MODEREN IN LEP ZDRAVSTVENI DOM — Za vso Dolenjsko je novi zdravstveni dom ena največjih pridobitev, posebno pa so novih delovnih razmer veseli bolniki in zdravstveni delavci novomeške občine. Postopoma se bo začela selitev, še prej pa je nujno dobiti nekaj opreme iz uvoza. Posnetek je iz otvoritvene slovesnosti za občinski praznik (Foto: R. Bačer)
Vsakoletni mejnik napredka
29. oktobra so v Novem mestu podelili priznanja in nagrade, odprli nov zdravstveni dom in center za hemodializo ter začeli gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje
Na praznični dan je bilo slavnostno zasedanje občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij novomeške občine le uvod v dve pomembni delovni zmagi, la sta zaradi izrednega krajane uvrščeni kot osrednji slovesnosti v nizu
navzočnosti mnogih prvoborcev, narodnih herojev, delegacij
Baza 24 kot sinonim
borbenosti
—
26. oktobra so na Straž-njem vrhu odprli muzejsko zbirko o delu odseka za notranje zadeve
pomena za krajane prireditev in otvoritev, ki so se vrstile že prejšnje dni in bodo še trajale v novembra.
pobratenih mest in sosednjih občin ter častnih občanov Novega mesta so v Domu JLA začeli tradicionalno slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik Marjan Simič, predsednik občinske skupščine. Spomnil se je dogodkov iz prvih dni narodnoosvobodilnega boja in ustanovitve novomeške čete na brezovi rebri, ki se je potem udeležila pohoda na Bučko, dogodka, ki sta izbrana ža vsakoletno občinsko praznovanje. Nanizal je tudi vrsto gospodarskih in drugih uspehov, s katerimi se lahko letos ponaša občina, ki bo po oceni ustvarila okrog 16 milijonov dinarjev celotnega prihodka, medtem ko bo narodni dohodek na prebivalca v letošnjem letu dosegel že 90.000 dinarjev.
Na slavnostni seji so nato podelili častno občinstvo prof. Marijanu Mušiču, tri plakete Novega mesta, dve Trdinovi nagradi in 10 občinskih nagrad, poslali pa so tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu.
Gostje in delegati so se zatem udeležili slavja ob otvoritvi novega modernega zdravstvenega doma v Kandiji, zgrajenega v dogovorjenem roku in po dogovorjenih cenah. Izrednega pomena za bolnike je tudi novi center za hemodializo (umetne ledvice) in pa prostorov za intenzivno nego, kar vse je bilo zgrajeno z združevanjem sredstev štirih dolenjskih občin in njihovih občanov, za kar se jim je tudi iskreno zahvala Jakob Berič, direktor Zdravstvenega centra. Kot slavnostni govornik je nastopil dr. Zupančič, predsednik republiške skupnosti za zdravstvo in izrecno pohvalil dolenjsko zdravstveno investicijsko politiko, usmerjeno v gradnjo objektov za osnovno zdravstveno služba
Po ogledu novih zdravstvenih pridobitev so se na novem šolskem kompleksu v Šmihelu zgrnili šolarji in dijaki vseh novomeških šol na slovesnosti ob začetku gradnje centra za usmerjeno izobraževanje.
DVE RAZSTAVI
V Brežicah sta ta čas odprti dve razstavi, v Domu JLA filatelistična, ki jo je pripravilo domače filatelistično društvo, v Posavskem muzeju pa razstaVa o legendarne,.: pohodu Štirinajste divizije na Štajerska Na otvoritvi sta imeli obe velikoreliko obiskovalcev. Z njima
Republiški sekretariat za notranje zadeve je s pomočjo občanov krajevne skupnosti Talčji vrh in črnomaljske občinske skupščine minuli petek pripravil pred hišo na Stražnjem vrhu 28 krajšo slovesnost, po kateri je v nekdanji Bazi 24 odprl zasnovo za stalno muzejsko zbirko o delu odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS in OZNE v času od februarja 1944 do maja 1945.
Krajši proslavi so med drugimi prisostvovali tudi France Popit, Stane Dolanc, Mitja Ribičič, Milan Kučan, Franc Tavčar-Rok, Branko Jerkič, Stane Markič in Jože Brilej. Najprej je pred mikrofon pred preurejenim domom stopil sekretar republiškega sekretarista za notranje zadeve Janez Zemljarič. Omenil je, da je bila Baza 24, v kateri je deloval odsek za notranje zadeve predsedstva SNOS, nato pa OZNAzaSlovenijo, že medvojno pravi sinonim borbenosti in predanosti partiji in narodu.
Ivan Maček - Matija: „V tem koncu so delali ljudje, povsem predani delu OF.“
& njim je govoril član sveta federacjje Ivan Maček-Matija. V uvodu je pozdravil vse prisotne, nato pa priklical v spomin ustanovitev varnostne službe.
Preurejena Baza 24, ki so jo dobili vaščani krajevne skupnosti Talčji vrh ob 35-letnici ustanovitve varnostne službe, je lepa pridobitev zaradi muzeja in prostorov, Id so jih dobile tamkajšnje družbenopolitične organizacije, društva in krajevna skupnosti.
J.PEZEU
zatorji počastili praznik.
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho in hladno vreme.
O pomenu izobraževanja in vzgoje ter potrebah Dolenjske po kadrih, ki so. narekovale gradnjo take vzgoj-no-izobraževalne ustanove, je govoril Ludvik Golob, podpredsednik skupščine SRS. Se posebej je naglasil, da bo nova stavba za 2000 učnih mest dala možnosti izobraževanja mladim za 37 poklicev, znatno večje možnosti pa bodo tudi za izobraževanje za delo in ob delu. Prav tako bo novi center za usmerjeno izobraževanje prevzel vlogo organizatorja pri razvijanju višjega in visokega šolstva v Dolenjski regiji.
Dela so bila simbolično začeta s tem, da je največji pionirjev buldožer zaoral po zemlji, kjer bo predvidoma do leta 1981 zrasla ena najmodernejših izobraževalnih ustanov.
Več o praznovanju objavljamo še na četrti in na novomeški strani.
R.B.
veliko okno v svet
Franc Šetinc govoril na otvoritvi tovarne v Dobovi
Brežičani so se v prazničnih dneh veselili številnih uspehov. Radost so delili z gosti, ki so jih ob tej priložnosti povabili na slavje. Sfrečani seji in drugim prireditvam sta prisostvovali delegaciji iz pobratenih občin Zelina in Velika Plana. Udeležil se je je tudi izvršni sekretar CK ZKS Roman Ogrin. Med gosti sta bila generala Lojze Zokalj in Miha Butara pa predstavniki sosednjih občin.
Domačini in gostje so se po seji in ogledu razstave „Naša pot revolucije" odpeljali v Dobovo, kjer so bili že zbrani tamkajšnji kovinarji Dočakali so jih pred novo tovarno „Trimo“, s katero so se januarja letos združili in postali njen tozd. Za govornika so kovinarji tokrat naprosili rojaka Franca Šetinca, sekretarja predsedstva CK ZKS.
„Vadnalova kronika bo zabeležila nov dogodek, nov do-bovski uspeh." a temi besedami je Franc Šetinc začel govor, v katerem ie opozoril, da predstavljata 47-milijonska naložba za dobovski tozd novo veliko okno v svet, porok za uspeh pa je že dosedanja prodaja izdelkov na najzahtevnejša tržišča v svetu. Žaram te najnovejše pridobitve se bo proizvodnja povečala kar za štirikrat To je res skupna
delovna zmaga delovne organizacije Trimo in tozda, saj je bil sanacijski program za Dobovo pripravljen s skupnimi prizadevanji Sleherni delavec je živel s to investicijo, s tem razvojem, v katerem je videl lepšo prihodnost zase, za občino in krajevno skupnost.
Tovariš Šetinc je nato dejal, naj delavci v svojih programih ne bi razmišljali samo o gospodarskih učinkih, ampak naj bi se hkrati zavedali svoje vloge v nadaljnjem razvoju KS, za katero je od nekdaj veljalo, da je pretežno kmetijska, zdaj pa kaže spodbuden razvoj tudi na drugih področjih. Nazadnje je tovariš Šetinc kritično spregovoril še o delovanju subjektivnih sil z namenom, da bi učinkoviteje odpravljali slabosti v praksi zaradi napačnega razumevanja in uporabe načela domokratične| centralizma. Obsodil je uveli vljanje birokratske samovolje forumov in posameznikov. „Na-čelo demokratičnega socializma je nujnost za ZK kot revolucionarno organizacijo, zato, da po demokratični poti ustvarjamo enotnost stališč. Akcije komunistov niso zato, da bi med ljudi nosili direktive, temveč zato, da bi uspešneje delovali med njimi, da bi imeli prepričevalno moč/ J. TEPPEY
FRANC ŠETINC MED GOVOROM V DOBOVI - Na slavnosti pred novo tovarno so podelili priznanja ustanoviteljem nekdanjega Obrtnokovinarskega podjetja in kovinar-jem, ki vseh 20 let delajo v tem kolektivu. (Foto: J. Teppey)
REPUBLIŠKI SINDIKAT O NOVOMEŠKI KOMUNALI
V ponedeljek, 5. novembra, bo v Novem mestu zasedal izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. Na seji bodo obravnavali problematiko in perspektivni razvoj komunalnega gospodarstva v novomeški občini in gradivo za bližnjo prvo konferenco Zveze sindikatov Slovenija Beseda bo tekla zlasti o uveljavljanju vloge in odgovornosti delavcev v sistemu planiranja ter o krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti v sami sindikalni organizaciji
40 JIH POJDE Z DOLENJSKEGA
7. srečanja samoupravljalcev zletnega območja ..Bratstva in enotnosti", ki bo od 15. do 17. novembra v Karlovcu, se bo iz dolenjske regije udeležilo 40 delegatov. Na tem tradicionalnem srečanju samoupravljalcev iz slovenskih, hrvaških in bosensko-hercegovsldh občin bo osrednji pogovor o vlogi sindikatov v delegatskem sistemu.
*
JUBILEJ
KOVINOPLASTA
Zaposleni v Kovinoplastu v Jesenicah na Dolenjskem so se v soboto zvečer zbrali v mokriškem gradu na svečanem zboru delovnih ljudi ob 15-letnici delovne organizacije. Njen razvoj in načrte sta predstavila predsednik DS in direktor, delavcem, ki delajo v Kovinoplastu od njegove ustanovitve, pa so ob tej priložnosti čestitali in jim izročili nagrade za zvestobo kolektivu.
Načrtovanje ni zabubljanje vase
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko naročil komitejem, naj ukrepajo učinkovito — Kolektivno vodenje ne sme biti maska za ohranitev preživelih odnosov
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko je na seji, ki je bila 26. oktobra v Novem mestu, ugotovil, da v občinah sicer ne zamujajo s sestavljanjem osnovnih planskih dokumentov (razen v manjših delovnih organizacijah in nekaterih SIS), da pa prihqqo premalo do izraza razmišljanja o tem, kaj in kako naj bi gospodarstvo in negospodarstvo sploh ustvarila v novi petletki.
so orgaru-letošnji občinski
Na seji so posebej opozorili na to, da nastajajo obrisi načrtov za obdobje 1981 - 1985 pretežno v ozkih krogih, pa naj gre za občino ali delovno organizacijo. Opaziti je moč, da v teh zasnovah vidi vsakdo predvsem sam sebe in svoj interes, pri čemer je očitna še velika gluhota, ko gre ne samo za panožno, ampak tudi za dohodkovno povezovanje. Značilno je, da se hočejo nekatere delovne organizacije zabubiti kljub temu da je njuhava prihodnost le v sodelovanju in povezovanju z drugimi
Nezadovoljivo sodelovanje in dohodkovno povezovanje se kaže med nekaterimi panogami ki jih na Dolenjskem štejejo za nosilne, npr. med kovinsko in lesno, med primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo, in še kakšno bi lahko navedli Po mnenju medobčinskega sveta ZK prav to kaže na zaprtost, tudi na zaverovanost vase in kratkovidnost delovnih organizacij, ki jim je, kot kaže, boQ malo mar, ali bodo imele, denimo, čez pet let dovolj surovin in delovne sile, nerade pa slišijo, da so pri naložbah meje.
Člani medobčinskega sveta ZK so kritično pretresli tudi uresničevanje nalog petletke, ki se bo iztekla z letom 1980. Ugotovili so, da izpolnjevanje planskih obveznosti ne poteka zadovoljiva Kasnitve v okviru IMV povzročajo veliko nezadovoljstvo v dislociranih tozdih te delovne organizacije, zakasnele naložbe pa še dodatno obremenjujejo razpoložljiva aedstva. Ko je bila beseda o. teh vprašanjih, so .člani
medobčinskega sveta ZK zahtevali poostreno odgovornost še v pri-
DOM ŠTIRINAJSTE DO DNEVA REPUBLIKE
Kaže, da za dokončanje družbenega doma na Senovem ni več nobenih ovir in da ga bodo izročili namenu do dogovorjenega roka. V novi dvorani bo tokrat osrednja občinska proslava v počastitev 29. novembra, rojstnega dneva republike.
mer ih nerealno zastavljenih smotrov (npr. na področju zaposlovanja), bolj usklajeno načrtovanje pa zahtevali na področju usmerjenega izobraževanja.
Razpravo o teh drugih vpraša njih so na medobčinskem svetu ZK povezali z uresničevanjem kolektiv (Nadaljevanje na 4. strani)
Predvolilno bujenje sindikatov
Na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in na kočevsko—ribniškem območju so že sredi priprav na volilne občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij — Uresničujejo Titovo
pobudo
Na pravkar končanih medobmočnih posvetovanjih - za Dolenjsko, Posavje in Zasavje je bilo na Otočcu - so posebno pozornost posvetili vsebinskim in kadrovskim ‘jiravam za volilne občne zbore osnovnih organizacij ZSS, ki se io začeli decembra, končali pa februarja 1980. S temi volitvami bodo sindikati prvič uresničili Titovo pobudo o kolektivnem vodenju in demokratizaciji odnosov.
Na dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah ter na kočevsko -ribniškem območju so prve priprave že mimo. To pomeni da je aktivnost že usklajena z rokovniki ponekod pa so tudi že evidentirali kandidate za nova vodstva. Posebno skrb posvečajo izbiri za predsednike sindikalnih organizacij. Menijo, da bi to morali biti ljudje, ki bodo znali biti pri političnem delovanju samostojni aktivni in brezkompromisni
IZHODIŠČE BO CENA
O pripravah v dolenjski regiji je Marjan Pureber, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Dolenjska povedal: „V vseh štirih občinah imamo 284 osnovnih organizacij sindikata (58 v črnomaljski 21 v metliški 176 v novomeški in 39'rr
trebanjski občini), ki združujejo 37.600 članov. Sindikalnih skupin, ki jih poznamo kot posebne oblike sindikalnega dela, imamo razmeroma manj kot v drugih slovenskih regijah, poznajo pa jih zlasti večje delovne organizacija
(Nadaljevanje na 4. strani)
Marjan Pureber: »Neizpeljana delitev po delu je coida/
Maks Unetič: »Otaiki semit
priprave tudi v Poaav-
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
To bi morala biti prijateljska večerja, pa se je spremenila v množičen umor, kakršnega je sicer moč videti le še v gangstrskih filmih: tak bi lahko bil opis umora južnokorejskega predsednika Park CungHia u Seulu.
Ubil ga je s tremi streli iz revolverja njegov gostitelj in dolga leta tudi varovanec Kim Czai Kju, načelnik centralne obveščevalne službe Južne Koreje.
V deželi je mimo, saj je vojska zasedla vse važnejše točke in preprečila vsakršne demonstracije ali množična zborovanja.
Medtem ko dolžnosti predsednika republike začasno opravlja premier Coi Kju Haj in bodo novegavoditelja Južne Koreje izbrali (tako določa ustava) v naslednjih devetdesetih dneh, pa se opazovalci še vedno sprašujejo, kaj se je pravzaprav zgodilo? Je bil to državni udar ali zgolj dejanje posameznika, v tem primeru šefa obveščevalne in protiobveščevalne službe.
Umor
korejskega
diktatorja
Povsem natančnega odgovora ni, zato pa je toliko bolj znano ozadje, namreč dolgoletna diktatura Parka in silovito nezadovoljstvo, ki so ga izražali zlasti študentje zaradi omejevanja političnih in osebnih svoboščin v deželi
Predsednik Park je prišel na oblast z državnim udarom leta 1961 in se je odtlej držal (ob nemajhni podpori Združenih držav Amerike, ki imajo še vedno v tej deželi okoli 38.000 vojakov) z močno roko, policijskim in vojaškim nadzorom in tudi spletkarjenjem.
Dežela je živela v diktaturi, toda hkrati je imel Park toliko posluha, da je omogočal (zlasti ob zajetnih injekcijah tujega, posebej ameriškega kapitala) vsaj podjetniško svobodo, če že ni dovoljeval politične.
Južna Koreja je ta trenutek med bolj razvitimi azijskimi državami, z razmeroma močno industrijo in tudi življenjsko ravnijo, dasi je nesporni gospodarski napredek zadnjih let predvsem bogatel skromno peščico kapitalistov in le v manjši meri služil vsemu prebivalstvu.
NEUSPEH
SEPARATISTOV
Čeprav ni povezan s kakšnimi izjemnimi mednarodnimi dogodki in tudi nima kdove kakšnega vpliva na širša mednarodna dogajanja, je vendarle vredno opozoriti na izid referenduma v Baski-ji in Kataloniji, kjer so se prebivalci odločili o tem, ali sprejmejo delno avtonomijo svojih pokrajin.
S tem sta Baskija in Katalonija nedvomno dobili svojo veliko možnost, da si marsikaj poslej skrojita po svoje - hkrati pa je to nedvomen plus za Španijo kot celoto.
Tisti skrajneži, ki so grozili, da bodo z nasiljem onemogočili referendum (organizacija Heri Batasune in njena vojaška formacija ETA), tega niso mogli storiti in izid referenduma je dovolj zgovoren poraz tistih sil, ki se zbirajo okoli separatistov. Baskija in Katalonija sta se torej opredelili za skupno pot z drugimi Španci, toda tako, da bosta lahko uresničili svoje nacionalne interese.
Nov statut, za katerega so glasovali Katalonci in Baski, bo treba sedaj uresničiti in tako uveljaviti tisto, za kar si zdrave sile Španije prizadevajo - demokratično in plodno sožitje različnosti v skupni državi.
Širši vidiki tega referenduma so najbrž v tem, ker je pokazal, da misel na odcepitev (primerov želja za to v Evropi prav gotovo ne manjka) ne vzdrži preizkusa realnosti povsod tam, kjer so dane možnosti za nemoten razvoj vseh nacionalnih siL .. To pa je možnost, ki se je ta teden odprla tudi Baskom in Kataloncem
JANEZ ČUČEK
' \ ' ’ ’
■ ■:
■ ' '• • ' •
VSAK DAN MILIJARDA DOLARJEV ZA OR02JE - V svetovni organizaciji so objavili podatke, ki pričajo, da svet čedalje več porabi za oboroževanje. Sedaj gre v ta namen že več kot milijardo dolarjev vsak dan in če bi se države odločile, da prenehajo dajati denar za orožje in različne druge namene, bi na svetu že v nekaj letih zavladala velika blagpnja. Toda čeprav to vsi vedo, se iz državnih proračunov ie vedno vsipljejo milijarde dolarjev za nova letala, tanke, ladje, rakete.. .(Telefoto: UPI)
Nova oblika s starimi vplivi
Kljub ustanovitvi SIS se na stanovanjskem področju ohranjajo številni imnnpoli
Pričakovali smo, da se bo z ustanovitvijo stanovanjskih SIS spremenil predvsem položaj tistih, ki dajejo denar za stanovanje; v stanovanjski graditvi naj bi postali partner, katerega odločitev je treba upoštevati. Toda v večini občin so Se vedno »zunaj igre , oblast pa so si prilastili tisti, ki so imeli tudi prej odločilno bes«!o v delitvi stanovanj.
Na_najpomembnqša mesta v organih SIS so prišlivečinomapo membni občinski funkcionarji. Stari vplivi pa potekajo tudi po drugih kanalih, na primer: namesto da bi se o razdelitvi denarja za stanovanjsko graditev samoupravno sporazumeli v SIS, največkrat odločbo o tem bančni organi. Še zelo malo govorimo tudi o dejstwi, da izvira večina sredstev za stanovanjske kredite iz stanovanjskih prispevkov iz bruto OD zaposlenih, zato zveni prav smešno, kadar se banka v javnih reklamah vsiljuje s trditvijo, da posoja denar za nižje obresti kakor konKurenčna bančna hiša. Namesto da bi bile banke le strokovni servisi, imajo prek njih vse niti v rokah stari centri moči.
Tu so Se drugi monopoli — razni urbanistični zavodi in podobne ustanove, ki imajo dokajšnje pristojnosti v stanovanjski
graditvi. Vpliv ustvaijalcev stanovanjskega dinaija je drugoten, zato lahko centri moči vsiljujejo svojo logiko, pojmovale in merila pri graditvi in delitvi stanovanj.
TakSno stanje se je verjetno ne bi dolgo obdržalo, če stanovanjskega denarja ne bi več zbirali ' po starem. Res je, da se ustavna zamisel o bruto OD, prek katerih bi vsak delovni človek lahko spremljal pota svojega denarja, tudi na drugih področjih Se ni uveljavila, toda zaradi razmer na stanovanjskem področju bi bilo nujno treba sprejeti ukrepe, ki bi bistveno
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
spremenili sedanje odnose. Tako je slišati predlog, naj bi sredstva, ki se izločajo za stanovanja iz bruto OD, združevali le, če se kolektiv izreče o tem na samoupravni način. Če se ne bi odločil za to, bi se denar iz tega prispevka lahko spremenil v namenske bone. Vsak bi jih dobil toliko, kolikor je vložil, z boni pa bi plačal vse, kar je v zvezi s stanovanjem. Lahko bi jih vložil v banko kot namensko varčevanje za graditev stanovanja, kot depozit pri vselitvi v novo stanovanje ali morebiti plačal z njimi tudi stanarino.
Tako bi delovni ljudje resnično čutili, da so to njihova sredstva. Še pomembnejše pa je, da bi ta ukrep lahko pomenil
začetek razlaščanja nekaterih starih monopolov in uvajanje pravih samoupravnih odnosov na stanovanjskem področju.
TNIK
tedenski
mo2aik
MNOGOKRAT PIŠEMO O NESMISELNOSTI nasilja, ki smo mu priča povsod po svetu, toda zadnji primer te vrste je zares izjemno grozljiv. V Bejrutu, glavnem mestu Libanona, so namreč hoteli izvesti atentat na Ahmeda Hatiba, oficirja nekdanje libanonske vojske in enega izmed levičarskih poveljnikov, sedanjih polvojaških oboroženih; sil libanonske levice. V nekem tovornjaku so namestili več sto kilogramov eksploziva in ga električno sprožili v trenutku, ko se je mimo v koloni avtomo-; bilov peljal Hatib. Strahovita eksplozija je dobesedno raznesla dobršen del ulice, toda ko se je dim razkadil, so ugotovili, da je levičarski voditelj ostal kot po čudežu nepoškodovan, zato pa je izgubilo življenje osem nedolžnih mimoidočih, dvanajst pa. jih je bilo hudo ranjenih in se Štirje med njimi v bolnišnici še vedno borijo za življenje... Nesmiselnega nasilja nikoli konec ...
TAKO NEKAKO MIŠU, KOT VSE KAŽE, tudi kam-boški voditelj princ Narodom Sihanuk, ki je poslal apel vsemu wetu, naj vendarle kaj stori, da bi se zaustavila vietnamska vojaška intervencija v Kampučiji in bi se pomagalo tamkajšnjemu ljudstvu. V, deželi namreč trpijo hudo lakoto in kaže, da pomoč različnih mednarodnih organizacij (predvsem rdečega križa) še dolgo časa ne bo mogla kaj prida pomagati Tačas pa so vietnamske enote začele novo veliko vojaško ofenzivo, ki naj bi dokončno zlomila odpor sil demokratične Kampučije in tako svet postavila pred gotovo dejanje... Veliki računi na rovaš malih ljudi...
VELIKE NAČRTE PA IMA TUM ZNAMENITI Američan, senator Edvard Kennedy, ki se je naposled odločil, da bo posegel v boj za predsedniško mesto v Združenih državah Amerike, napovedal je, da bo kandidiral na volitvah, s čimer je izzval sedanjeg? predsednika Jimmyja Carterja bolj kot vse druge težave in zadrege, s katerimi se mora soočati ameriški predsednik. »Želimo vlado”, je dejal Kennedy, „ki bo vodila ljudstvo in ne vlado, ki se umika pred svojo odgovornostjo.” ... Predvsem pa želi predsednika, ki bo po njegovem okusu: namreč Edwarda Kennedyja...
Ob prazniku cerkniške občine Je na priložnostni svečanosti govoril tudi France Popit, predsednik CK ZKS. Med drugim je dejal:
Mimo nekega vprašanja, ki je žgoče za pridelovalce in potrošnike, ne morem: gre za urejenost kmetijskega tržišča. Kljub kopici samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ga ni in ni moč urediti.
Za cene kmetijskih pridelkov so občutljivi tako potrošniki kot pridelovalci, saj neposredno vplivajo na življenjsko raven delovnih ljudi in na dohodek pridelovalcev.
Žgoča vprašanja
To ne opravičuje vseh administrativnih posegov, ki prej ustvarjajo nesorazmerja med cenami pridelkov in motnje na tržišču, kot pa ta trg urejajo. Od kod velika nihanja: enkrat imamo preveč, drugič premalo pridelkov in potrošnik do&rin, enkrat zmanjka tega, drugič onega? Tudi posrednikov je'preveč. Kmetijsko tržišče je možno urediti le ob večji kmetijski proizvodnji in dohodkovni povezanosti s predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov, ob stalnem vzdrževanju medsebojnih odnosov med cenami koruze, žita, živine, ne glede na spremembo višine cen.
Potrebno je stimulirati večjo, kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo in večjo porabo npr. mesa, mesnih proizvodov, mleka, mlečnih proizvodov itd. Da bi se ta poraba povečala, bi morali - ob višjih proizvodnih oziroma odkupnih cenah proizvodov — držati take prodajne cene, ki bi jih ob sedanji ravni življenjskega standarda potroš-niK zmogel. Ustanoviti bi morali intervencij-
ske fonde, s katerimi bi obvladovali neskladja med proizvodnimi cenami cenami, ki bi jih moral plačati potrošnik.
m
DRUŽBENI SVETI
Predsedstvo CK ZKS je razpravljalo o nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih delovanja družbenih svetov in njihovega ustanavljanja.
Vsebina delovanja družbenih svetov in njihova vloga ter pomen, je bilo poudarjeno v razpravi, dobivajo še posebno aktualnost ob spoznanju, da se v sedanjem obdobju in v obdobju, kije pred nami, odpirajo pred našo družbeno skupnostjo in s tem tudi pred vsemi dejavniki političnega sistema zelo zahtevne naloge, kot so: zaokrožitev sistemske zakonodaje: nekatere naloge v zvezi z uveljavljanjem družbenoekonomskih osnov, ki so sistemsko opredeljene, neposredno v družbeni praksi:	izoblikovanje planskih
dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje in izpeljava številnih nalog, ki so povezane s tem: uresničevanje nadaljnje, dejanske demokratizacije v organiziranosti in delu vseh družbenih dejavnikov političnega sistema na temeljih, ki naj razširijo in utrde socialistične samoupravne odnose in okrepe njihovo učinkovitost, družbeno in ekonomsko.
Razreševanje teh vprašanj zahteva združevanje^ koncentracijo vseh ustvarjalnih sil naše družbe v okviru družbenih svetov ter razvijanje vsebine njihovega delovanja, pri čemer mora biti izhodišče za njihovo ustanavljanje vsebina vprašanj, ki naj bi se v njih razreševala, je bilo izpostavljeno v razpravi članov predsedstva.
MILAN MEDEN
■
S
c
TELEGRAMI
LONDON — Kitajski premier Hua Guofeng je dopotoval iz Bonna v London na šestdesetdnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Na letališču Heathrow so kitajskemu pre-mieru iziazali najvišje državniške časti, sprejela pa ga je britanska premierka Margaret Thatcher. Ta obisk naj bi pomenil novo etapo v odnosih med Kitajsko in Veliko Britanijo v „velikem odpiranju” Kitajske do sveta.
SAN SEBASTIAN - Neznanci so ubili člana socialistične stranke Baksije, 34-letnega Germana Lopeza iz mesta Villareal de Urruchua. Napadalci so uporabili orožje, po kakršnem ponavadi posegajo pripadniki teroristične organizacije ETA. Lopez je bil predsednik volilnega odbora v svojem mestu med referendumom o avtonomiji pokrajine.
LA PAZ - Delegati, ki so se udeležili skupščine organizacije ameriških držav, so podprli zahtevo dežele gostiteljice, da se ji vrne izhod na Tihi ocean, in sprejeli resolucijo, ki zahteva od Cila, Bolivije in Peruja, naj takoj sedejo za pogajalsko mizo in začno reševati to vprašanje.
ISLAMABAD - Afganske vladne sile so že 23. oktobra sprožile močno in široko ofenzivo proti upornikom v pokrajini Paktja (jugovzhodno od Kabulaln). Kot se je izvedelo iz uporniških virov, skoraj tristo oklepnih vozil in tankov, ki jih podpirajo modemi jurišni helikopterji MI-24 in letala Mig, se bojuje na sektorjih pri Dzazi in Mangalu, nedaleč od pakistansko-afganistanske meje.
Iz zadnjega PAVUHE
BREZ BESED
TAKO Sl POKVARJEN. DA BOŠ NEKEGA ONE 7LE7IL ; »<-■ »i JHKTAl ČLOVEK!
VAJA NA POZIV — Ob tednu požarne varnosti so v soboto 27. oktobra v TPP Novoles v Gotni
vas« uprizorili namišljen požar in k reševanju Poklicali gasilske desetine I. in II. sektorja .Vaja je uspela, saj je dvanajst ekip prispelo na mesto požara v manj kot pol ure. (Foto: J. Pavlin)
TOVARNA ASFALTA TUM V BREŽIŠKI OBČINI — Za praznik 28. oktober so jo odpdi na Borštu. Njena zmogljivost je 30 do 40 ton asfalta na ura Bazo je postavilo SGP Slovenija ceste. Za modernizacijo občinskih cest bo zdaj dovolj asfalta. Na sliki govornik Ježe Avšič. (Foto: J. Teppey)
PADLI ZA
SVOBODO
MAROCNI
HERQf
PRESKAR
JOSIP
BOUnEMM
ČEKNOŠ
JOŽE »44
KOVAČIČ
JOŽE IMS
KUN El
KARELS44
OCVIRK
JOŽE 1945
PREGRAD
MAKS 1944
ZUB4N
STANKO »45
DOLG PADLIM — V Pečicah so v nedeljo, 28. oktobra, odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Njegov avtor je inž . arh. Franc Filipčič. Domačini so žrtvovali veliko prostega časa za ureditev okolja. Najbolj so se izkazali mladinci. (Foto: J. Teppey)
TU BO NOVO POSLOPJE ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE - Kar so novomeški občani na referendumu maja letos izglasovali, se ie začelo uresničevati. Za občinski praznik je bila simbolično začeta gradnja modeme šolske ustanove, v kateri bodo izobraževali za 37 poklicev na srednji stopnji. (Foto: R. Bačer)
SLOVINOV ZGLED
1 Za letošnji praznik 'brežiške občine pomeni nova Slovinova polnilnica brezalkoholnih napitkov po-jnemben delež pri njenem napredku. S to naložbo Slov in DO Brežice — Bizeljsko popestruje izbiro pijač na tržišču in povečuje prodane količine na več kot 1-600 vagonov na leto.
»SOZD Sl o vin z devetimi DO v raznih republikah je zgled odprtosti v jugoslovanski prostor, je na otvoritvi polnilnice v Brežicah dejal govornik ing. Ivo Marenk, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Omenil je pomen agroživilskih celot in dejal, da mora kmetijstvo v Posavju v novem obdobju hitreje napredovati.
Varčevanje: krepko čez plan
Ze 98.462 odprtih računov za zbiranje sredstev občanov pri LB
V bilanci Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke v Novem mestu, predstavljajo sredstva prebivalstva danes že 21 odstotkov. V sedanjem srednjeročnem obdobju so planirali 18-odstotno letno rast sredstev občanov, dosegi pa so enkrat večjo. V štirih letih je banka zbrala 869 milijonov dinaijev ali 436 odstotkov več kot leta 1975.
Tako je TDB srednjeročni načrt stanja sredstev presegla že konec lanskega leta. V sistem izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic je bilo že konec 1978 zajetih 36.968 delavcev iz 225 DO. Medtem ko bo izplačevanje OD prek banke do konca letošnjega leta v celoti sklenjeno, se bo sedanjim 357
Sejmišča
NOVO MESTO: Kljub slabemu vremenu je bilo v ponedeljek na sejmišču kar živahno, saj je bilo naprodaj 317 prašičev, prodanih pa ^9<>. Pujski so bili po 780 do 1.150 4>n, starejši prašiči, ki jih je bilo ^Prodaj 38, pa do 2.200 din.
9 REŽICE: Na soboti sejem so Pripeljali 438 pujskov in 19 nad tri mesece starih prašičev. Pujskov so Prodali 291 po 45 din kilogram žive *®2e, starejših prašičev pa 11 po 27 no 28 din kilogram žive teže.
 r--------------------------
ŠE NEODLOČENO
Za združevanje dela in sredstev se ponujata tovarni Kovinarska v Krškem dve možnosti. Prva je integracija s SOZD IMP (Industrijsko montažno podjetje), druga pa integracija s SOZD ZPS (Združena podjetja strojegradnje), Id vključuje Metalno, Litostroj, Strojno tovarne Trbovlje in Gostol Novo Gorico. S tem sozdom bi Kovinarska lahko skupaj nastopala, z IMP pa bi se razen tega dopolnjevala pri proizvodnji zakloniščne opreme in pri investicijah v večje industrijske objekte. V obeh primerih pa se ji odpirajo tudi možnost za izvoz.
Kmetijski
Volaton dela male čudeže
Ni da bi naštevali, kaj vse streže na vrtu, pa tudi na njivi, jriladi, gojeni rastlini po življenju. Zoper strune, ogrce, sovke, Dfamoije in dnige škodljivce priporočajo različna sredstva, zdi Pa se, da smo dobili z novim pripravkom — volatonom tako u<5inkovitega in vsestranskega, da se ga izplača vsestransko priporočiti.
Volaton je novejši insekticid, ki ima več koristnii lastnosti. Raten z učinkovitostjo se ponaša tudi s ton, da je le malo strupen in da zato sme tudi v manj vešče roke. Za vrtičkarstvo ju tako rekoč kot naročen. Za nameček ga v trgovini prodno še ! gtanulirani obliki, kar njegovo uporabo še olajša. Deluje nago m dolgotrajno, vendar se po približno treh mesecih razkroji in postane povsem neškodljiv. V tem času pa že lahko opravi svoje «0.
Uporablj ati ga je mogoče na dva načina, tako da ga trosimo v vrete ali pa po vsej vrtni površini. Slednje je v bistvu mg bolj še, «asti, če so se talni škodljiva prekomerno zaredili in če vrtičkarja stalno žalostijo s svojim podtalnim delovanjem. Zanesljivo deluje v količini pol kilograma na 1 ar, vendar mora biti nhlo 2adelan v plitvi zgornji sloj zemlje, da n gbolj pride do izraza.
Strokovnjaki priporočajo volaton v okrasnem in zdenja.nem Vrtu, kjer so zlasti bramorji in ogrci neusmiljen uničevalci i^tja. Uporabiti gaje treba takoj, ko opazimo pne poškodbe, a°er bo lahko že prepozno, kot kažejo številni primeri, ko so rianinoženi škodljivci onemogočili vsakršno donosno pridelovanje.
Priporočeni volaton se je izkazal celo proti različnim muham Jaroma njihovim žerkam. Čebulno muho, kapusovo muho, zlo-
damo le v okolico korenin.
Inž. M. L.
upokojencem, ki so se doslej vključili v sistem izplačevanja pokojnin prek banke, pridružilo lahko še znatno število upokojencev. Zelo naraščajo devizni prihranki prebivalstva, kar po 47-odst. letni stopnji rasti. Že zdaj je plan TDB za devizno varčevanje za leto 1980 presežen za 103 odstotke.
Od zbranih sredstev občanov so v TDB s plani družbenopolitičnih skupnosti občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje usmerili v kredite prebivalstvu 44 odst. zbranega denarja, 56 odst. pa za kredite gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Od 499 milijonov vseh posojil občanom bodo po oceni do konca 1979 znašala potrošniška posojila 217 milijonov, posojila za stanovanjsko izgradnjo pa že 248 milijonov ali kar 50 odst vseh posojiL Poslovanje z 'občani se odvija v 12 poslovnih organizacijskih enotah banke, od katerih so letos na novo začele delati enote v
Jalov „uradni” bik
Sum potrjen? Ob mesni krizi dragoceno vsako tele
Kmet Franc Dolenšek iz Drušč v sevniški občini se je v ponedeljek potožil posavskemu kmetijskemu inšpektorju, da je bik posavskega veterinarskega zavoda pri rejcu Androjni v Rogač icah po vsej verjetnosti jalov. Prizadeto je opisoval svoj nezavidljivi položaj. Ce ni teleta, namreč tudi mleka ni in tudi ne dohodka.
Da je s tem bikom nekaj narobe, sumijo tudi drugi. To so odmaknjeni kraji, kjer je naravni pripust še vedno na ekonomskem računu. Območje je raztegnjeno med hribi. K Androjni ženejo celo iz Impol, Orl, Telč, Velikih in Malih Drušč, Rogačic, Hubajnic in drugih odmaknjenih zaselkov. Vsekakor je zaradi jalovosti tega bika tod prišlo do precejšnje gospodarske škode.
Kmetijska inšpekcija je pred časom vodila odločno akcijo proti tako imenovanim nelicenciranim bikom. Ni treba poudarjati, da je jalov .uradni” bik medvedja usluga takšnim prizadevanjem.
A. Ž.
Šentjerneju, Žužemberku in Mokronogu. Banka bo približala svoje usluge prebivalcem še z novimi poslovalnicami: v Ločni, z agencijo v IMV, v Gradcu, Črnomlju in Metliki. Hkrati v TDB načrtno rešujejo tudi znane težave glede tehničnih možnosti in kadrov za še uspešnejše poslovanje s prebivalstvom.
Svet varčevalcev TDB je 29. oktobra potrdil poročilo banke o tričetrtletnem poslovanju, poročilo sveta mentorjev in sprejel sklep o bližnjih zborih varčevalcev v 4 občinah.
T.G.
V KOSTANJEVICI TUDI LEKARNA
Novi zdravstveni dom, ki bo ob letu dni zgrajen v Kostanjevici, bo imel prostore za zdravniške ordinacije, laboratorij in lekarno. Predvideni sta dve splošni ordinaciji, dispanzer za otroke in dispanzer za ženske, splošna zobna in otroška zobna ambulanta.
SLAVJE V KRŠKI VASI
Za novim mostom so dobili prebivalci tega okoliša še sodobno trgovino, pošto in krajevni urad. Zdaj se bodo tudi laže sestajali, saj doslej niso imeli primernega prostora niti za zbore občanov niti za sestanke organizacij in društev.
/iz „Medjimurja’7
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Urejam Tit Doberšek
Pri vedno večjem uveljavljanju pridelka dolenjskih vinogradnikov je potrebno, da vinogradniki sami spregovorijo
, 0 lastnostih \ dolenjskega * cvička
kave!
Ni treba nasedati glasovom o trajnem pomanpeanju
!
Do danes še niso bile nikjer točno določene lastnosti tega vina. V prvem odstavku 21. člena pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS št 18/77) je sicer rečeno, da se kot cviček sme označevati namizno vino z geografskim poreklom, pridelano iz sort grozdja žametovke, modre frankinje in kraljevine, ki ima značilno lastnosti cvička, v katerem mora biti najmanj 80 % navedenih rdečih sort grozdja. V 2. členu tega pravilnika pa je določeno, da mora vino vsebovati najmanj 8,5 % alkohola, razen vina cviček iz dolenjskega vinorodnega okoliša, ki moja vsebovati najmanj 7,5 % alkohola. Ta, edina zakonita določila o cvičku pa premalo povedo o značilnih lastnostih dolenjskega cvička, saj ni postavljeno razmerje med sortami grozdja . \ cviček, kar bi moralo biti določeno za posamezna vinorodna območja Dolenjske različno. Zato pozivam naše dobre poznavalce tega vina iz posameznih vinorodnih predelov Dolenjske, da o teh lastnostih napišejo svoja mnenja, ki jih bomo objavili na tem mestu.
Ko proučujem navedena skopa zakonska določila, ki so za pravilno organoleptično oceno cvička nezadostna, sodim, da je nepravilno, zakaj je sestav|jalec določil vnaprej obsodil cviček za najnižjo kakvostno skupino vin, ko je napisal, daje cviček namizno vino z geografskim poreklom. To pomeni, da že sam pravilnik o označevanju vin onemogoča uvrstitev dolenjskega cvička v višjo kakovostno skupino, to je kakovostno vino z geografskim poreklom, kot sta na primer uvrščena in v prometu označena rdeče bizeljsko vino ali pa metliška črnina, pri katerih so iste osnovne sorte grozdja (žametovka, modra frankinja) in so pridelane na enakem geografskem in podnebnem območju kot dolenjski cviček. Sestav|jalec tega določila se pri tem ni oziral na sodbo dolenjskih vinogradnikov, ki jih zastopa Društvo vinogradnikov. Kot mi je znano, so bili pri sestavi pravilnika navzoči le bežni poznavalci Dolenjske, ki niso imeli pooblastil, da zastopa-
jo dolenjske vinogradnike. Zato bi bilo prav, da se la krivična opredelitev popravi tako, da bo dolenjski cviček #ede kakovostne stopnje izenačen z rdečim bizeljskim vinom in z metliško črnina Nepristranskim pokuševalcem vin, med katerimi bi morali biti pretežno pokuševalci vina iz Dolenjske, naj bo za _ vsak primer (vzorec prepuščamo v odločitev, ši sodi preizkušeni , vzorec dolenjskega Cvička med namizna vina z geografskim poreklom ali pa med kakovostna vina z geografskim poreklom, za katere je mogoče doseči tudi boljšo ceno. Uidi enoletne izkušnje ocene dolenjskih cvičkov po degustatorjih Kmetijskega inštituta, ki opravlja analize vin, ki gredo v promet, niso spodbujajoče, saj so ti pokuševalci, med katerimi ni zastopnikov dolenjskih vinogradnikov, čisto enake vzorce cvička enkrat označili kot cviček, drugič pa kot rdeče vino (nižja kategorija) brez obrazložitve, zakaj taka ocena.
Ko predlagam popravek v tem smislu, da je lahko dolenjski cviček poleg namiznega vina tudi kakovostno vino (višja kategorija) z geografskim poreklom, je treba dolenjskim vinogradnikom povedati, da vsako vino, ki je pridelano na Dolenjskem, še ni dolenjski cviček, tako kot vsako zmleto meso v črevesu še. ni kranjska klobasa. Pravi dolenjski cviček se mora po svojih organoleptičnih lastnostih enačiti z metliško črnino v vsem, razen v barvi, ki naj bo pri cvičku nekoliko bolj svetlo rdeča kot pri metliški črnini Pnv tako je nemogoče vina iz različnih dolenjskih vinogradov izenačiti, tako da je enoten recept za dolenjski cviček nemogoč in nerealen. Vsak predel vinogradov na Dolenjskem ima svoj vpliv na dob roto vina - cvička in vsak predel ima zato svoj sestav osnovnih sort grozdja za cviček. Cviček z obronkov Gorjancev od Kostanjevice do Bregane ima drug okus in značaj kot cviček z obronkov Gorjancev od Gabija do Kostanjevice. Cvički iz M alk ovca, Zagrada, Gradišča, Trške gore, Ljubnega, Vinjega vrha, Goleka itd. so različni predvsem zaradi tazli-čmega podnebja 1 in sestave zemlje in zahtevajo zato različno sestavo grozdja, oziroma vina osnovnih sort za cviček. To vprašanje je premalo proučena Zato naj sami vinogradniki iz posa-meznih vinorodnih predelav Dolenjske povedo glavne značinosti dolenjskega cvička svojega območja. Njihove ugotovitve in mišljenja bomo ofajavii in se tako skušali pribižati pravilni osnovi za presojo dolenjskih cvičkov.,
!
s
s
H
s
KW'WV>
Vv	V<|
Wv^Y<w-|,i
>K-
DOLENJSKI LIST
Št. 44 (1577) 1. novembra 1979
Odkar je pri medobčinski inšpekcijski službi zasedeno mesto cestnoprometnega inšpektorja, se na dolenjskih cestah večkrat zgodi, da šofeije ustavlja miličnik, zraven pa stoji inšpektor. Ker je hkrati tržni inšpektor, pregleduje tudi tovor.
Pri zasebnih prevoznikih se najprej zanimajo, če ima Šofer obrtno dovoljenje, če opravlja storitve po ceniku, če ima obešen ali izpisan naslov firme, medtem ko je za šoferje družbenega sektorja pregled še daljši.
Potne naloge ti sicer imajo, v večini primerov pa na njih ni podpisa odgovorne osebe, da je šlo vozilo tehnično brezhibno na vožnja Potem se včasih še ugotovi, da v podjetju sploh ni osebe, ki bi bila zadolžena za tak nadzor in podpisovanje. Cesto ugotovijo, da vozijo blago brez dobavnic in da na potnem nalogu sploh ni vpisane
DVA IZREDNA
Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSM Ribnica bo letos izdal še dve izredni številki svojega glasila ..Krošnjar”. Ena bo posvečena 60-letnici SKOJ, druga pa gibanju neuvrščenih. Konec leta bo izšla tudi redna številka ..Krošnjarja’V ki bo bolj bogata, imela bo več strani, izšla pa bo v nakladi 3.000 primerkov. Glavni urednik Janez Skrabec in ostali člani uredništva pričakujejo večjo pomoč mladine.
M.G-Č
CEZ PET LET MANJ NESNAGE
Vnovem srednjeročnem obdobju si bodo v krški občini prizadevali za čistejše okolje. Največjo odgovornost za uresničevanje tovrstnih nalog bodo morali prevzeti dosedanji onesnaževalci Očistili naj bi Savo, kar bodo dosegli z izgradnjo čistilne naprave v Celulozi Sledila naj bi odprava hrupa in smradu. V občini predvidevajo tudi ureditev zbirališča za odpadna olja ter ureditev skupnega odlagališča za trdne odpadke. Že zdaj opozarjajo na možnost za predelavo odpadkov. Načrtujejo tudi ukrepe za zavarovanje podtalnice.
relacije vožnje. Tako lahko šofer mimogrede opravi nekaj črnih voženj za svoj žep.
Kako pa so šoferji kamionov presenečeni, ko jim pregledajo še tank za gorivo. Velikokrat ne zaman. Ker sta kurilno olje in nafta iste kvalitete, razlikujeta pa se po ceni in barvi, so se nekateri domiselneži znašli v goljufiji Ker jim na bencinski črpalki ne smejo natankati kurilnega olja v rezervoar, gredo tja s sodi, češ da potrebujejo olje za domačo centralno, v resnici pa ga pretočijo v kamionski tank in vozyo. Kajpak podjetje plačuje polno ceno goriva... Nileteli so na primer, ko je šofer imel s seboj cel
blok neizpolnjenih potnih nalogov in je sam vpisoval vožnje in sploh vse, kar mu je godila Nihče ga v podjetju ni kontroliraL
Cela vrsta prekrškov te vrste, za katere niso majhne denarne kazni, pa zadeva tudi zasebnike. Najbolj pogost pojav pri njih je, da zalotijo poln kamion blaga, obrtno dovoljenje pa se glasi za vožnjo s kmetijsko ali gradbeno mehanizacija Razen tega za volanom ali v kabini ni lastnika vozila (to zahteva zakon), ampak je povsem druga oseba.
N} in v takih kontrolah, ki jih na Dolenjskem šoferji niso vajeni, se najde tudi kak nesramnež, ki robanti, namesto da bi bil pohleven, če ga zalotijo na prepovedanih poteh. Nekaterim se zdi praksa tako samo po sebi umevna, da debelo gledajo, češ: Kaj pa ti vtikaš nos v kamion? Saj se to še ni zgodilo...
RIA BACER
NAJ MEDI
Mogoče bi Društvo čebelarjev Trebnje za nekaj časa svoje geslo spremenilo v „Naj se gradi”. Davna želja društva namreč je, da bi obnoviJ starinsko kapelo v Lanšprežu, v kateri je pokopan nestor dolenjskega čebelarstva Peter Pavel Glavar, ki je bil tudi sicer za svoje čase sila napreden mož. Kot je to že običaj, pa se je spet zataknilo pri sredstvih; kaže, da bo zaradi njih zgodovinska in arhitektonsko zelo zanimiva kapela doživela usodo sosednjega lanšpreŠ-kega gradu, ki je že zravnan z zemljo.
1
VELIČASTNO IN MOGOČNO V ČAST JUBILEJEV - S pesmgo, glasbo in besedo je stekla ur* zgodovine letošnjih obletnic, 60—letnic KPJ in ZKJ, SKOJ, ZSMJ, revolucionarnih sindikatom naprednega ženskega gibanja ter praznika občine Novo mesto, na akademiji, ki je bila 27. oktobra v novomeški športni dvorani. Pred več kot tisoč zbranimi je zadonela pesem iz petsto gri pevskih zborov osnovnih šol iz Bršljina, Grma, Šentjerneja in Šmihela, gimnazije in zdravstvene šole, moškega zbora i* Dolenjskih Toplic, Ruperč viha, Straže, Šmihela in Škocjana, mešanih zborov Krke in IMV. Dolenjskega in Šentjemejskega okteta, moškega zbora Dušana Jereba, ter godbe na pihala iz Straže, Novega mesta in Šentjerneja. Avtor scenarija akademije je bil prof. Jože Škufca. (Foto: Janez Pavlin)
Štirideset let velikana
Ob 40-letnici Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" v Krškem govoril tudi Metod Rotar
bujenje...
vzeL Občinski predsedniki bodo voyeni za eno leto, in sicer iz vrst članov predsedstva, katerih mandat bo trajal štiri leta. Nova občinska sindikalna predsedstva bodo praviloma manjša od sedanjih. Dve leti pa bo po novem trajal mandat predsednika in drugih članov medobčinskega sindikalnega sveta, ki bo tudi v prihodnje usklajeval akcije občinskih sindikalnih organizacij v dolenjski regiji
Podobno kot na Dolenjskem bodo ravnali bržkone tudi v Posavju, kjer so se prve priprave z evidentiranjem temeljiteje začele septembra, po seminarju na Otočcu pa jih bodo, kot je povedal Maks Unetič, predsednik medobčinskega sveta ZSS za Posavje, še pospešili Problematika sprotnega in obdobnega gospodarjenja bi morala biti tudi v posavskih občinah v središču pozornosti, še posebej pa bi se morali s temi vprašanji spopasti sindikati v delovnih organizacijah, ki pridelujejo primanjkaljaje ali pa so na suhem le z eno noga
SAMO NAJSPOSOBNEJSE
Sindikati v ribniški občini bodo svoja nova vodstva volili decembra. V pripravah na občne zbore bodo pretresli vprašanja organiziranosti sindikata, družbenega načrtovanja in uresničevanja zakona o združenem delu.
V izvršne odbore sindikalnih organizacij bodo izvolili aktiviste z znanjem in izkušnjami, kadrovali pa jih bodo skupaj z ZK. Precej napotkov pričakujejo od novembrskega zasedanja republiških sindika-• tov (konference), kjer bo dan poudarek na srednjeročno načrtovanje in kolektivno vodenje.
VKočevju so se odločili, da bodo sindikalni občni zbori z volitvami potekali od decembra do februarja 1980. Prednost dajejo kadrovskim pripravam, saj menijo, da bodo sindikalnim nalogam kos le najsposobnejši Take naloge se kažejo zlasti na področju načrtovanja, delitve po delu, gospodarjenja, stanovanjskih zadev. Dodajajo, da se bo moral sindikat v reševanju celotne problematike bolj izkazati, kot se je do zdaj, obenem pa taka vprašanja načenjati še odgovorneje.
I. ZORAN
ŠPORTNI VOZNIKI NASTOPILI V DONITU
V sredo, 24. oktobra, so delavce Donita v Veliki Loki obiskali športni vozniki Avtokluba Donit Olympia, ki so prikazali zanje in za okoličane na tovarniškem dvorišču spretnostno in hitrostno vožnjo od Stefana do Velike Loke. Med delavci tega Donitovega tozda je bilo kar precejšnje zanimanje za to demonstracijo, saj za ta klub vozijo tudi tako znani dirkači, kot so Dagmar Šuster, Andrej Vidic in drugi Dagmar Šuster, ki je hkrati tudi predsednik kluba, je povedal, da se hočejo dirkači na ta način oddolžiti delavcem za njihovo podporo, hkrati pa želijo prikazati vsaj del svojega znanja. Doslej so že obiskali druge Donitove tozde. Na pripombo, da bi demonstracija pritegnila tudi gledalce iz ostalega dela Dolenjske, ne samo trebanjskega, je povedal, da so pripravljeni priti na take prireditve.
Na sliki zgoraj je skupina dirkačev in mehanikov, desno spodaj so pokali in priznanja, ki so jih tekmovalci tega kluba dobili v enem letu; spodaj levo je prizorček s spretnostne vožnje zastave 101.
Šoferjem gledajo pod prste ,,Doleln*sjki ■*«
-------------- -----------—--------------- —!------------i----------------- v	vsako	družino
Pogostne kontrole odkrivajo črne vožnje med službenim časom, vožnje brez dokumentov in podpisov pa tovornjake, ki vozijo na kurilno olje, namesto z nafto
Načrtovanje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
nega vodenja na vseh ravneh v dolenjski regiji Pri tem so dali usmeritve a oblike kolektivnega vodenja v večjih delovnih organizacijah na Dolenjskem. Slednje namreč želijo vključiti v vodenje večje število odgovornih ljudi. Ponekod so z uresničitvijo Titove pobude pohiteli vendar kaže, da niso vsi zadeli bistva. Ne kateri so prepričani da so »dolžni kolektivno vodenje uvesti zaradi tega, ker čas tako zahteva”, torej Titovo naročilo izpolniti le formalno, drugi pa bi spet radi zadržali dosedanje odnose.
Medobčinski svet ZK je posebej naložil komitejem v dolenjskih občinah, naj si izoblikujejo sisteme za spremljanje planskih nalog in vedenje komunistov pri reševanju načrtovalnih nalog.-Poseben sklep medobčinskega sveta pa zahteva, da komiteji onemogočijo, da bi ZK in družbenopolitične organizacije po-stale advokati oziroma zagovorniki slabosti kar včasih posamezne strukture želijo oelo dokaj odkrito.
L Z.
RIBNICA: ODPRLI MRLIŠKE VEŽICE
Pred dnevom mrtvih, v torek, 30. oktobra, so na osrednjem ribniškem pokopališču v Hrovači svečano odprli nove mrliške vežice. Ta investicija je za Ribnico in okoliške vasi pomembna pridobitev, saj so doslej morali pokojniki ležati do pogreba na svojih domovih oz. stanovanjih.
Predvolilno
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kot zanimivost naj povem, da so v novomeški bolnišnici organizirali priprave in razprave ob ponovljenem referendumu za povezavo dolenjskega zdravstva prav prek takih skupin - kot se je izkazalo, precej uspešna
Nova vodstva bodo dobile vse osnovne organizacije. Povsod bodo pripravili kar najtemeljitejše ocene o lastnem delu, to pa jim bo kažipot pri izboru kandidatov za predsednike in (kuge člane ožjih vodstev. Seveda si občnih zborw ne zamišljamo kot formalna opravila ob izteku dveletnega mandata. Kjer bi ravnali tako, bi naredili nepopravljivo škodo sebi in sindikatu. Zato naj na teh občnih zborih stopi v ospredje živa, aktualna vsebina. Mislim, da bi morale biti jedro te vsebine razprave o gospodarjenju, planiranju, pridobivanju in razporejanju dohodkov ter delitvi denarja za osebne dohodke in merilih zanje. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela je še vedno neizpolnjena naloga, dejal bi da tudi cokla, ki zavira uresničevanje vseh drugih naročil zakona o združenem delu. Ko pa bo že govor o osebnih dohodkih, naj bi bile želje iz rok v usta ali celo na račun drugih."
PREVERJANJE
SPOSOBNOSTI
\
Predsedniški mandat v osnovnih sindikalnih organizacijah na Dolenjskem bo dve leti, s tem da bo že po enem letu občni zbor, ki bo predsedniku in drugim članom vodstva na podlagi ocene potrdil mandat še za eno leto ali pa mu ga bo
27. oktobra so se, to se ne zgodi zlepa, ustavili stroji v krški Tovarni papirja in celuloze Djuro Salaj. V delavskem domu so se na svečani seji delavskega
mogoče premagovati težave. Organizirajte široko fronto za predvideno 400-milijonsko novo naložba Vaše znanje in sposobnosti prenesite tudi na dežele v razvoju!" je le nekaj njegovih napotkov. Zavzel se je tudi za vrsto ■ sprememb v naših * vsakdanjih dejanjih in nehanjih. ..Varčevanje naj .postane spet pojem, ravno tako tudi dejanska skrb za stabilizacijo. Rešitev je v spremembi nekaterih n»ad, ne v sistemu," je menil sekretar Rotar.
A. Z.
DVE GENERACIJI SAMO-UPRAVUALCEV - Kar 21 delavcev Tovarne papirja in celuloze je prejelo priznanje za dolgoletno zvestobo temu velikanu. Jubilej posebne vrste je slavil Miha Mirt (na sliki). Vseh 40 let svoje delovne dobe je posvetil tej tovarni. (Foto: Železnik)
SPREJEM ZA DOLGOLETNE ČLANE - V počastitev jubileja naše partije in praznika občine Novo mesto je 27. oktobra v novomeškem Domu JLA sekretar OK ZKS Novo mesto Franci Borsan priredil svečan sprejem, ki se ga je udeležilo 320 komunistov z več kot tridesetletnim članstvom v organizaciji. Prijetno srečanje so zaključili na večerni akademiji v športni dvorani. (Foto: J. Pavlin)
Metod Rotar
sveta v čast 40-letnice tovarne zbrali delavci in številni gostje.
Generalni direktor tega velikega krškega kolektiva Janez Roškar je uvodoma opisal rast tovarne. Poudaril je stabilizacijsko naravnanost sedanjega sanacijskega načrta, kjer so s solidarnostjo tozdov v Krškem in slovenskih papirnic krili izgubo pri proizvodnji celuloze, izrazil pa je tudi skrb za nadaljnji razvoj.
Slavnostni govornik, zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, je s sklepnimi besedami navedel vrsto pogledov, kako lahko dvignemo našo zunanje trgovinsko menjavo na želeno raven. „Naša država realizira na tujem že 35 odst. družbenega proizvoda. O naših težavah govorimo odkrita Nikdar ni odveč ob tem poudarjati tudi uspehe. Zgled krške tovarne lahko služi tudi drugim, kako je
pisma
in
odmevi '
9/« j|
timcl/njuftoo’
tiJa/
03 GROBU KELTSKEGA VOJŠČAKA
Razveselil sem se povabila arheologa Mitje Guština, naj si ogledam izkop keltskega groba v vasi Obrež blizu Dobove. Tako sem bil 18. oktobra popoldne priča zanimivemu delu arheologov, ki so odkrili grob keltskega vojščaka iz 2. stol. pred n.š. V grobu so našli posodo s pepelom in drobci človeških kosti, sulico, nož in verigo, ki je Keltom služila za pripenjajte sulice. Tov. Guštin
SOLA GORI!
Na
mi je razložil, da so raziskali že veliko grobov, najdene predmete pa si bomo lahko ogledali v brežiškem muzeju.
ALEKSANDER MARKOVIČ OS bratov Ribarjev Brežice
PRED MLADINCI JE VELIKO DELA
Na nedavnem sestanku smo mladinci metliške osnovne šole izvolili novo vodstvo 00 ZSMS, pogovorili Pa smo se tudi o delovnem programu. Pripravili bomo očiščevalne akcije, izvedli kviz na temo desetih partijskih kongresov ter prirejali tekmovanja in plese, na katerih bomo sodelovali z mladinci drugih belokranjskih šol.
DAMJANA BAJUK novin. krožek
DAN OZN NA NASI ŠOLI
24. oktober je dan OZN. Za ta dan so člani zgodovinskega krožka Pripravili članke o tem prazniku. Hodili so po razredih in brali. S tem Jo nas natančneje seznanili z nastankom OZN, kako je prišlo do zamisli, ■zvedeli pa smo tudi marsikaj novega o življenju revnih ljudi v Afriki. Člani krožka OZN so na hodniku naredili razstavo za ta dan. Nalepili so barvne plakete in spise.
MATEJA LEGAN, 7. b OS Milke Sobar - Nataša Novo mesto
ŠPORTNI DAN
Prejšnji teden smo imeli artiški šolarji športni dan. Nižješolci so se zabavali ob pečenju kostanja , bodrili pa so tudi učence višjih razredov, ki so tekli kros. Tekmovali so tudi v rokometu, fantje 7. in 8» razreda pa so se pomerili v nogometu.
ZDENKA PRIBOZlC novin. krožek
RAZSTAVA OB DNEVU OZN
Ob dnevu OZN smo metliški šolarji pripravili razstavo fotografij vojnih in povojnih dogodkov. Na sten čas smo napisali tudi nekaj zanimivih podatkov o razmerju sil med Vzhodom in Zahodom ter o oborožitvi obeh vojaških paktov. S slikami smo poudarili tudi žalostno dejstvo, da v tem letu, letu otroka, živijo mnogi naši vrstniki po svetu v strašnih razmerah.
MAJA WEISS novin. krožek
TAKO NASTAJA ŠOTOR - Popoldanski izlet v Brezovico smo novomeški medvedki in čebelice taborniške čete Katja Rupena izkoristili za utijevanje in učenie taborniških spretnosti. Razdeljeni na štiri skupine smo postavljali različne ognje, spoznavali rastline, nudili prvo pomoč in postavljali šotore. (Besedilo in foto: Tomas Krešo, fotokrožek OŠ Katja Rupena)
Kritično do mentorjev
Na seminarju o informiranju na šolah so učenci kritično ocenili samovoljno obnašanje mentorjev
Minuli teden je potekal na Bledu seminar o oblikah, vlogi in namenu informiranja na osnovnih in srednjih šolah. Program predavanj je bil dobro sestavljen, saj so govorniki, člani centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZSMS, poudarili vlogo vseh oblik
AKCIJI TOPLIŠKIH ŠOLARJEV
Člani šolskega novinarskega krožka iz Dolenjskih Toplic poročajo, da so učenci to jesen nabrali 220 kg divjega kostanja, ki so ga dali lovcem, da bodo z njim pozimi hranili divje živali. Na zadružnih njivah so šolarji nabrali 250 kg koruze v zrnju. Prodali so jo lovski družini, denar pa bodo porabili za izvedbo solidarnostnih akcij, ki jih pripravljajo v tem šolskem letu. Topliški dopisniki poročajo tudi, da so si člani krožka mladih gozdarjev 22. oktobra ogledali gozdnogospodarski obrat v Podturnu, kjer sta jih pritegnila zlasti drevesnica in način pridobivanja eteričnih olj.
lu požarne varnosti posvetili nekaj ur. Najbolj animiva je bila vaja, v kateri so sodelovali gasilci. Po preplahu smo , zbežali na dvorišče, gasilci pa so z reševalnim prtom reševali preostale učence iz šolske stavbe. Videli smo tudi gasilca, ki je bil oblečen v nezgorljivo obleko. Obču dovali smo pionirja - gasilca, katerega ni bilo strah splezati na vrh zložljivih lestev.
NINA VACOVNIK OS Sevnica
MLADI VARČEVALCI SO DEJAVNI
Na krški OŠ Jurij Dalmatin že šesto leto deluje pionirska hranilnica, ki denarno podpira krožkovne dejavnosti in se vključuje tudi v druge oblike dela na šoli. S privarčevanim denarjem smo mnogim učencem kupili učbenike, dvema učenkama smo omogočili bivanje na morju, podpore pa so deležni nekateri krožki in društva. Ob dnevu varčevanja smo po šolskem radiu predstavili delo hranilnice, njena dejavnost pa je bila prikazana tudi z likovnimi in literarnimi izdelki učencev. Učenci naše šole so se udeležili tudi natečaja Temeljne Posavske banke Krško in štirje so dobili nagrado za literarne in likovne prispevke.
VESNA ARNSEK
V SPOMIN TALCEV
Spomin na 21. oktober 1941, ko ?o fašisti na ajdovi njivi v Šentjerneju ubili osemindvajset talcev, smo taborniki odreda Samotni hrast Počastili s komemoracijo. K spome-, niku smo položili tudi rože in Prižgali svečke.
M. CERUTA
LISCA
NAGRADILA
PRIZADEVNE
DELAVCE
Zadnjo oktobrsko soboto je bilo v kimeljskem tozdu srečanje jubilantov in upokojencev sevniške Lisce. Za eno ali dve desetletji prizadevnega dela v Lisci so delavci prejeli denarne nagrade, nagrajeni pa so bili tudi upokojenci. Srečanje je minilo v prijateljskem vzdušju.
A. FELICIJAN
informiranja na šolah in v dijaških domovih, od glasila, oglasne deske in zidnega časopisa do šolskega radia.
Vendar pa se je kot rdeča nit skozi vse razprave vleklo vprašanje vloge mentorjev pri oblikovanju vsebinske zasnove sredstev informiranja. Raziskava, ki je bila izvedena predhodno, je pokazala, da so skoraj vsa šolska glasila zgolj literarna ter da zasledimo v njih le okoli 20 odstotkov informacij. Zato so udeleženci poudarili, da mentorji novinarskih krožkov ne bi smeli biti slavisti, ker dajejo ti preveliko težo literarnemu ustvarjanju. Posledica tega je, da se tudi glasila, ki imajo informativno zasnovo, kaj hitro sprevržejo v literarna.
S tem ni izključena možnost sodelovanja slavistov v novinarskih krožkih, vendar morajo imeti dokajšnjo mero novinarskega in družboslovnega znanja.
Hcrati so učenci osnovnih in sredinih šol obsodili cenzuro mentorjev, ki je mnogokrat neutemeljena, posledica pa je pomanjkanje ostrine in kritičnosti njihovih člankov. Zato naj bi mentor pomagal informatorjem le z nasveti, nikakor pa jim ne bi smel vsiljevati lastnih idej.
M. BEZEK
Lokal z malini živalskim vrtom
Zakaj privablja Osovnikarjev bife v Sevnici?
Sevničani imajo na voljo številne lokale, v katerih si lahko privoščijo dobrih jedi in pijače, najbolj obis-kan pa je Grili bife. Zakaj ta lokal, ki ga vodi Silvo Osovnikar, po številu obiskovalcev prekaša celo hotel Ajdovec?
Gost je vselej prijazno postrežen, izbira lahko med okusnimi jedmi, pa tudi pri pijači ne bo nikoli prišel v zadrego. Otrokom lastnik bifeja seveda ne streže z alkoholom, zato pa ima zanje urejeno igrišče, posebno imeniten pa je mali živalski vrt Otroci si lahko ogledajo lisico, golobe, kragulja, fazane, papige, srake, največje pozornosti pa je deležna mlada opica.
Lokalov je dandanes morda že preveč, toda takih, kot je Osovnikarjev, gostje vseeno pogrešajo.
FRANCI SESKO Sevnica
PRGIŠČE VESTI IZ DOL. TOPLIC
Člani šolskega novinarskega krožka iz Dolenjskih Toplic poročajo, da so učenci višjih razredov pred kratkim očistili pet grobišč v roških gozdovih. V Komarni vasi, Zgornjem Hrastniku, Jelendolu, Pogorelcu in Starem logu so uredili in z rožami okrasili grobove padlih borcev ter jim v spomin prižgali svečke. Učenci 5. razredov m člani likov nega krožka pa so si v Novem mestu ogledali razstavo slik, ki so jih umetniki ustvarili v okviru svobodne slikarske akademije tovarne zdravil Krka. Dela so jih pritegnila še toliko bolj, ker se mnoga motivno nanašajo na topliški konec. In še tale vest iz Toplic: tamkajšnji pionirski odred je nedavno tega prejel prvo nagrado za udeležbo v JPI. Iskrinega orodja klip-klap so bili vsi veseli.
KONFERENCA GRMSKIH MLADINCEV
22. oktobra smo imeli učenci novomeškega KSC Grm letno konferenco 00 ZSMS. Najprej smo razpravljali o lanskem delu mladin ske organizacije in izvenšolskih dejavnostih ter ugotovili, da smo bili kljub občasnim težavam dokaj uspešni S tem se je strinjal tudi predsednik občinske konference ZSMS Bojan Fink, ki je podal nekaj kritičnih pripomb in smernic za delo vnaprej. Na konferenci smo izvolili novo vodstvo 00 in šolske skupnosti ter sprejeli obsežen delovni program za to šolsko leto.
STANKA JURSlC
Med najboljšimi
Med vojaki, ki bodo letos prejeli Značko vzornega vojaka je Janko Skebe
Konec novembra bodo v Beogradu že tretje leto zapored podelili nagrade 27 »najboljšim “ vojakom naše armade (narekovaji so zato, ker je izredno težko med tolikimi vojaki najti zares najboljše). Med tremi vojaki iz ljubljanskega armadnega območja, katerim bodo na prsi pripeli Značko vzornega vojaka, je tudi Slovenec. Poleg Ivana Gajiča iz Svetozareva in Tiborja Kolarja iz Subotice, bo med naj tudi Janko Skebe iz pri Kočevju.
lagrajenimi Salke vasi
Janko Skebe, doma iz Šalke vasi pri Kočevju, v uniformi.
Janko Skebe, dvajsetletni avtomehanik, je prišel avgusta lani v desetino enote protizračne obrambe v Mariboru. Takrat še sanjal ni, da bo čez leto dni deležen velikega priznanja. De-setarski tečaj je končal z odličnim uspehom, opravil pa je tudi tečaj za šoferje. 22. maja je v Ljubljani zasedel prvo mesto na tekmovanju vojaških šoferjev.
„Vsega, kar sem delal v času služenja vojaškega roka, sem se loteval z vso zagnanostjo. Nobena naloga mi ni bila pretežka, pa vendar kar verjeti ne morem, da sem prav jaz izbran med toliko vojaki," je dejal mladi nagrajenec.
Povedal je tudi, da se mu je v JLA izpolnila velika želja -opravil je vozniški izpit. Nasploh se mu je življenje v vojski vtisnilo v spomin kot zanimivo in poučna
Vzorni vojak Janko Skebe se bo vml domov 10. novembra. Vrnitev že kar nestrpno pričaku-
BOJAN SINIC
KAMERA ODKRIVA - Pied zapori v Novem mestu stoji kup pločevine, nekdanji avtomobil znamke fiat 850. Primernejši prostor zanj bi gotovo našli na Odpadu, saj najbrž ni verjeti, da se je pločevina postarala ob čakanja na gospodana za zapahi. (Foto: M. Hočevar)
Spodrsljaj stanovanjske skupnosti
V Kočevju enim vrnili
preveč zaračunane stanarine, predpisov
drugim pa ne — ne poznajo
U
TEDEN IZLETOV
Prejšnji teden je na naši šoli minil v znamenju izletov, ki so jih v torek imeli učenci petih in šestih, v četrtek pa učenci sedmih in osmih razredov. Osmošolci smo si ogledali Vrhniko, Bistro, Idrijo, bolnico Franjo in Visoka Najbolj nas je pritegnila bolnica, v kateri so med vojno partizanski zdravniki v težkih pogojih zdravili ranjene borce.
" TA NEMANIČ OS Grm Nbvo mesto
POHODNA BOHOR
Z mamo in očetom sem se udeležil nedavnega pohoda na Bohor. Dolga in naporna pot nas je vodila mimo kmetij in partizanske bolnice. Z nami je hodil tudi borec. Razlagal nam je, kako je bilo med vojno, ko so Nemci uničili bolnico na Bohorju. Nato smo pohodniki prisostvovali proslavi.
SAMO PETEUNC OS Brežice
V minulem letu dni smo večkrat poročali in opozarjali, da je stanovanjska skupnost (SSS) Kočevje, ki nosi naziv „samopupravna”, podražila v Kidričevi št. 1 in 3 stanarine za okoli 50 odstotkov, čeprav bi jih upravičeno le za okoli polovico manj. O tej ugotovitvi stanovalcev je hišni svet obvestil SSS, nadalje so bili o tem obveščeni tržni inšpektor, občinska skupščina in preko našega lista še vsi bralci.
Vse pa ni dosti zaleglo. Sele te dni so pri SSS le »blagovolili” ugotoviti napako, ki jo pa spet skušajo pripisati drugim, in ne svojemu neznanju ali celo hotenemu spodrsljaju.
Napako so popravili tako, da so nekaterim stanovalcem vrnili denar, drugim pa ne. Na vprašanje, zakaj nekateri niso dobili denaija vrnjenega, so prizadeti dobili odgovor, da zato, ker pred dobrimi tremi leti niso plačali obroka za centralno ogrevanje, in da jim je pravnik dejal, da lahko v zameno ta denar obdiže.
Tak ukrep SSS pa gotovo ni zakonit. SSS je namreč vse, ki takrat niso plačali kurjave taži-
Z DELOM DO DENARJA ZA IZLET
Denar za končni izlet si bomo krmeljski osmošolsi zaslužili sami. Zato smo že izvedli več akcij zbiranja starega železa, papirja, pred nedavnim pa smo za blanško kmetijsko zadrugo pomagali obirati jabolka. Bili smo marljivi obiralci in tako se je vsota, namenjena za izlet, povečala za blizu 7.000 dinarjev.
VLASTA KurKIVEC
la in tožbe zgubila ali umaknila. \§i, ki šo bili takrat toženi, imajo v rokah sodbe, v katerih razločno piše, da ničesar ne dolgujejo SSS.
Prizadeti stanovalci bodo zdaj prisiljeni po sodni poti izterjati preveč zaračunane stanarine (in obresti zanje), kar verjetno ne bo posebno težko.
Zdaj znoj, potem voda
Javorovica ne bo več poznala sušnih dni in suhih vodovodnih pip — Za prostovoljno delo poprimejo vsi
Prebivalci Javorovice imajo sicer že dolgo vodovod, a so kljub temu v sušnih dneh brez vode, ker izvir presahne. Zato sta dala krajevna skupnost in odbor Goijanskega bataljona pobudo za gradnjo novega vodovoda. Vodovod je od zajetja do vodnega hranilnika že
Sotov in je od izvira Tisovec do avorovskih košenic dolg 3 kilometre. ,
Večino del je prevzel zasebni graditelj Ivan Lovrenčič, poleg njega pa je montažo cevovoda opravil Vodovod iz Novega mesta, samo zajetje, zračnike in blatnike pa je prevzela šentjer-nejska Iskra.
Dokončni zasip so opravili člani družbenopolitičnih organizacij, predvsem člani ZZB, mladinske organizacije iz Šentjerneja, Grobelj, Vrhpolja in Zameškega, lovci, smučaiji in delavci OS Šentjernej. Do sedaj so opravili že več kot Z900 prostovoljnih delovnih ur.
Vodovod m"pomemben samo za Javorico, ampak tudi za ostale kraje, saj bo priključen
SSS bo spet plačala sodne stroške in še obresti. Pri vsem tem pa je žalostno, da stroškov ne bo plačal tisti, ki jih je s svojim neznanjem in nepravilnim delom zagrešil, ampak vsi stanovalci, saj SSS plačuje te stroške iz svojih dohodkov, se pravi tudi iz stanarin.
JOŽE PRIMC
na sedanji šentjemejski vodovod.
P. MIKLIČ
Mausar prvak
Krčanu točko več kot državnemu prvaku — Zasluga kluba
V ponedeljkovi športni prilogi Dela so bili objavljeni rezultati avt omoto športnih tekmovanj za minulo leto. Pisaqje objavljajo pod naslovom , V vseh zvrsteh razburljivo”. Na slov kar ustraza.
Krčan Jože Mausar je postal republiški prvak, osvojil pa je 5o točk. Cv eto Bergant, vse bolj uspešen trener krških voznikov speedwaya, pravi: „Da je Cveto postal prvak, ni nikakršno presenečenje, kot poroča De lo, temveč je uspeh dosegel po načrtnem delu, zasluga za to pa gre tudi njegovim sotekmovalcem. Tako je dobro delo rodilo zavidljive uspehe. Prvak Ma u-sar je namreč v boju za republiško prvenstvo iztržil točko več kot .Airadni” državni prvak Kocuvan.”
Znano je, da je vprašflivo, če je bilo državno prvenstvo sploh regularno zaradi že znanih zapletov.
Odlično je vozil tudi Bojan Kozmus, ki je bil četrti (36 točk), izkazali pa so se tudi drugi mladi tekmovalci. Prav gotovo bo o krškem spedwayu še veliko slišati, pa temu ne bo botroyalo kakšno naključno presenečenje, kot to prikazujejo nekateri, pač pa bo sad dobrega in načrtnega dela.
A. Z.
BOSTANJ
PISMO IZ KANADE
Iz Kanade se je oglasil naš naročnik Matt Pechaver in nam v daljšem pismu napisal nekaj zanimivih zapažanj o življenju na severnoameriškem kontinentu. Med drugim piše o velikih nemirih, ki so nastali zaradi odpora proti gradnji jedrskih elektrarn, in o nesrečah v teh energetskih objektih. Zapisal je tudi, kako potekajo predvolilni boji v ZDA in kako ogromno denaija zmečejo za podkupovanje in prepričevanje volilcev. Naš rojak je še posebno zaskrbljen zaradi nesreč v jedrskih elektrarnah. Morda je pri tem mislil na našo nuklearko in našo deželo. Naj bo kar brez skrbi, saj se strokovnjaki ob nesrečah ameriških jedrskih elektrarn učijo in sproti ukrepajo, da bo jedrska v Krškem varna.
ARTIŠKI MLADINCI SO IMEU GOSTE
Artiške mladince je 23. oktobra obiskala delegacija RK ZSMS, ki se je tistega dne mudila v brežiški občini V pogovoru so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja krajevne skupnosti in nekateri člani občinske konference ZSMS, beseda pa je tekla v glavnem o vključevanju mladih v delegatski sistem. Artiški mladinci so goste seznanili tudi z delom svoje organizacije in jim izročili nekaj številk Glasa mladih, to je edinega tovrstnega mladinskega glasila v občini.
M. JAZBEC
MLADE MOCl - Zadnjo soboto so člani borčevske organizacije in mladinci družno zgrabili za orodje (Foto: Polde Mkfič)
Gorjanski delež prometnega (ne)reda
Tudi novomeški avtobusarji v začaranem krogu — Nekatere kritike na majavih nogah — O težavah govori direktor
tozda Avtobusni promet Gorjanci, Marjan Smrke
Zares hvaležen in neizčrpen vir razgovorov postaja ta novomeška prometna ureditev. In ko nergamo čeznjo, imamo skoraj zagotovo v mislih tudi „Gorjance", z novomeškim prometnim (ne)redom tako tesno povezano podjetje. In če smo o prvem slišali že toliko opravičil in obetavnih obljub, je gotovo prav, da tudi „gorjanskim kritikam“ ob bok postavimo še drugo plat zgodbe. Marjan Smrke je direktor tozda Avtobusni promet, eden redkih direktorjev, ki vsako nevšečnost (sam prizna, da teh ni malo) občuti na lastni koži. Kakšen je razjarjen potnik, pa verjetno vsi vemo.
,Kako odgovoriti vsem kri- delovne organizacije ne bi odlo-
nas najbolj tare? Voznikov ni. Naveličajo se vsakodnevnega garanja, tudi ob nedeljah in
tikam? Vsi vemo, da je novomeška industrija razmetana, ljudem pa je ne glede na to potrebno zagotoviti pravočasen prevoz v službo. Začenja se torej že navsezgodaj.*1 Kup podatkov, ki jih je navrgel, postavlja številne kritike na majave noge. Poglejmo samo nekatere:
„Veliko je nerganja zoper vozni red Toda ta je postavljen za normalne pogoje. Teh pa v Novem mestu skoraj ni. Vzemimo podatek, da avtobus ob sedanjem enosmernem prometu
fiorabi do določenega postaja-išča mogoče samo 2 ali tri minute, vožnja nazaj pa zaradi obvoza traja tudi po desetkrat več. Nadalje se ne upoštevajo konični zastoji, v Novem mestu tudi enourni. Zakaj se večje
čile za premakljiv delovni čas, s katerim bi bile naše zmogljivosti izkoriščene? Cene naših storitev so omejene, nihče pa ne vidi stroškov, ki nam jih povzroča prometna ureditev s številnimi obvozu Daljša se čas prevoza, potrošnja goriva je večja, avtobusi ostajajo ne-izkoriščeni.“
Podatek, da „Gorianci“ prepeljejo vsak mesec 60.000 potnikov in pri tem naredijo po 400.000 kilometrov, pove, da se Dolenjci tovrstnim storitvam še zlepa ne nameravamo odreči.
„Vemo, da bomo morali pri kvaliteti naših prevozov storiti korak naprej tudi sami, kar pa je dandanes skorajda nemogoče. Imamo 60 avtobusov in prav toliko šoferjev. Mar ti številki ne povesta dovolj, kje
Marjan Smrke: ,.Mnoge kritike so na majavih nogah.“
praznikih, odhajajo v druge poklice, za seboj pa puščajo vrzeli. “
Marjan Smrke je navrgel, da se vsemu temu pridružujejo še težave z vzdrževanjem vozil, kajti rezervnih delov, tako do-
mačih kot tujih, največkrat ni. Nakup avtobusov ki, mimogrede povedano, stane do 360 starih milijonov, pa ni nič kaj enostavna odločitev, še posebej, ko vemo, da še preostali zaradi kadrovskih in drugih težav niso rentabilni.
„Ne bi bila odveč tudi beseda o novomeški avtobusni postaji. S 350 prihodi in prav toliko odhodi je namreč ena najbolj •tranzitnih postaj v Sloveniji, kar pa po njenem videzu skorajda ni moč ugotoviti. Vsakodnevna stiska pa številne zamude avtobusov razburjajo potnike. Zato nič čudnega, če z nestrpnostjo čakamo pričetek gradnje nove postaje, predvidene na drugi strani Krke v bližini novega zdravstvenega doma, pri Kremenu. Seveda je za tako rešitev potreben tudi nov most.“
Sicer pa svoje k novomeškemu prometnemu videzu dajejo tudi postajališča, ki pa bodo, kot kaže, urejena z novo prometno študijo. Omenjena študija bo prinesla vrsto novosti celotnemu novomeškemu pro-
metu. O slednjem je Marjan Smrke povedal:
»Verjetno bo dobršen del novomeškega prometnega vozla rešen z rekonstrukcijo Ceste herojev in gradnjo novega mostu. Takrat bodo tudi „Gor-janci“ lahko zgostili linije mestnega prometa in uresničili zastavljeni plan: povezavo vseh centrov bližnjih krajevnih skupnosti. “
Obljube pa so potnikom slaba tolažba, še posebej, ko je pred durmi bela nevšečnost.
„Na zimo smo se dobro pripravili. Upajmo, da so časi neustreznih in zlizanih gum za nam i. Skratka, založili smo se z vso potrebno opremo, pred
kratkim pa uredili tudi grelne sisteme na vseh avtobusih. Težave bodo verjetno le navsezgo daj, ko avtobusi odhajajo p( delavce, cestno podjetje ii komunalna pa začneta s svojin delom po četrti uri.“
Prometna ureditev in prometne zveze napovedujejo Novomeščanom torej lepše čase. Prej pa bomo morali verjetno požreti še kakšno grenko, vsaj kar se ureditve tiče. Zimske zapore Ceste herojev namreč mnogi ne bodo zlahka preboleli. Verjetno tudi „Gor-janci“ ne. Pa smo zopet v začaranem krogu.
B. B.
ENA NAJBOLJ PROMETNIH — Kdo bi po videzu verjel, da gre za eno najmočnejših tranzitnih postaj v Sloveniji?
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
»KOVINARSKA" TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
1. KOMERCIALNO - PRODAJNEGA REFERENTA I. ali II.
Pogoji:
visoka šola, 4 oz. 2 leti delovnih izkušenj, znanje tujega jezika.
2. VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE Pogoji:
visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 3 oz. let delovnih izkušenj.
3. VODJE FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA -BILANCISTA
Pogoji:
višja oz. srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 oz. 6 let delovnih izkušenj.
4. VODJE - ORGANIZATORJA v oddelku za obdelavo podatkov materialnega obračuna
Pogoji:
višja oz. srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 3 oz. 6 let delovnih izkušenj.
5. 2 VODIJ PROJEKTANTSKIH GRUP Pogoji:
visoka oz. višja šola strojne smeri in 4 oz. 8 let delovnih izkušenj, znanje tujega jezika (prednost nemščina), zaželen strokovni izpit
6. 2 RAZVIJALCEV II. ali III.
Pogoji:
visoka oz. višja šola strojne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, zaželen strokovni izpit za II., višja oz. srednja šola strojne smeri in 3 oz. 10 let delovnih izkušenj za III.
7.15 KLJUČAVNIČARJEV L, II. ali III.
Pogoji:
poklicna šola oziroma KV in 3, 2 oz. 1 leto delovnih izkušenj.
8.	4 STRUGARJEV L, II. ali III.
Pogoji:
poklicna šola oz. KV in 3, 2 oz. 1 leto delovnih izkušenj.
Na vseh delovnih nalogah je delo za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov »KOVINARSKA" kadrovsko organizacijska služba. Krška Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
I.	KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA"
NOVO MESTO * CESTA KOMANDANTA STANETA 10. n. sub. o.
- DELAVSKI SVET DSSS
objavlja prosta dela in naloge
1.	VODJE FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
a) končana visoka ali višja šola ekonomske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih;
b) moralnopolitične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
II.	TOZD »BRAZDA", lastna kmetijska proizvodnja n. sub. o Šentjernej
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
2. VODJE DELOVNE ENOTE ŠENTJERNEJ
3. KOMERCIALISTA za tovarno močnih krmil v Novem mestu
Pogoji: pod 2:
višja ali srednja izobrazba ajponomske smeri z dvema oz. tremi leti delovnih izkušenj v kmetijski proizvodnji;
pod 3:
višja ali srednja šola ekonomske ali kmetijske smeri in 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj.
Poskusno delo pod 2 in 3 je dva meseca. Delo se združuje za nedoločen čas.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov: KIT KZ „KRKA" Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10.
Prijava za dela in naloge pod 1 naj bo v zaprti kuverti z dodatkom „za razpisno komisijo".
Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30 dneh po preteku za prijavo
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■■■■■■■
SVET DELOVNE SKUPNOSTI NE ŠOLE GRM, NOVO MESTO
RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
SNAŽILKE
Delovni čas je od 7. do 15. ure.
Pismene prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na Osnovni šoli Grm.
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE
KOMISIJA ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV OBJAVLJA
prodajo rabljenih šivalnih strojev in opreme
Interesenti se lahko zglasijo v podjetju vsak dan od 10. do 14. ure.
■■■■■■•■■■■■■aam«Maaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
■
i
i CESTNO PODJETJE NOVO MESTO VZDRŽUJE, REKONSTRUIRA, GRADI CESTE IN OSTALE | PROMETNE POVRŠINE
Cb bi zadostili vedno večjim družbenim zahtevam glede obsega in kvalitete izvajanja del nizkih gradenj, zlasti pa gradenj, rekonstrukcij in modernizacije cest na območju širše Dolenjske in Posavja, smo v Cestnem podjetju Novo mesto oblikovali novo TOZD ..Gradnje" in jo opremili s sodobnimi stroji in transportnimi sredstvi. Kvalitete dela pa ne zagotavljajo zgolj stroji, ampak predvsem ustrezno strokovno usposobljeni delavci, ki jih glede na obseg dela nimamo dovolj, zato vabimo k sklenitvi delovnega razmerja
- V EC GRADBENIH INŽENIRJEV
- V EC GRADBENIH TEHNIKOV
- VEC GRADBENIH DELOVODIJ
z delovnimi izkušnjami, lahko pa tudi brez njih, za delo pri vodenju in spremljavi del na gradbiščih ter v pripravi dela. Vse kandidate ki bi jih opisano delo zanimalo, vabimo, da pošljejo svoje vloge v 30 dneh po objavi tega oglasa na naslov: Cestno podjetje. Novo mesto, Ljubljanska 8. Povabili vas bomo na razgovor, kjer vas bomo seznanili z vsebino dela, načinom nagrajevanja in možnostmi reševanja stanovanjskih vprašanj ter strokovnega izpopolnjevanja in vam tako pomagali k dokončni odločitvi.
RAB^
AVTO MOTO DRUŠTVO KRŠKO
proda 2 avtomobila Zastava 70. Licitacija bo 3. 11. 1979 na Stadion Matije Gubca v Krškem ob 9. uri.
SVET DELOVNE SKUPNOSTI OSNOVNE ŠOLE BAZA 20 -DOL. TOPLICE
RAZPISUJE OPRAVILA IN NALOGE:
1 SNAŽILKE
Prijave sprejema svet delovne skupnosti 15 dni po objavi razpisa.
avtomobilov s kontinenta na
ma"ovd
Mercator
turist
>
/|^\|	emona globtour P0 ljubljana
(	J	turistična agencija-travel agency
VI	61000 ljubljana. vvolfova 1 /III. slovanija. jugosiavija
I f AKA telefon	24-841	do	846
-------------
KRKA
r-. p. ! telegram Globtour tele« vu Gtobtu 31-146
VABIMO VAS
NA STROKOVNE EKSKURZIJE
FRANKFURT, letalo, salon gradbenih sistemov in elementov, gradbeni material in montažna gradnja, od 10. do 12. novembra in od 14. do 16. novembra,
PARIZ, letalo, mednarodna razstava gradbenih delov, gradbenega materiala in notranje opreme — BATI MAT, 3 dni, odhod 18. novembra,
BIRMINGHAM — LONDON, letalo, 38. mednarodni gradbeni sejem - INTERBILD, 4 dni, odhod 4. decembra, PARIZ, letalo, mednarodni sejem za gretje, hlajenje in klimatizacijo EXPOKLIMA in INTERKLIMA, 3 dni, odhod 16. novembra.
ZA 29. NOVEMBER V TUJINO:
- AŽURNA OBALA, avtobus, 4 1/2 dni, od 28. novembra do 2. decembra,
- DUNAJ, avtobus, od 30. novembra do 2. decembra,
- KAPRUN (Avstrija), avtobus, 5 dni, od 28. novembra do 2. decembra, MOŽNOST SMUČANJAI
- DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, avtobus, 4 dni, od 29. novembra
do 2. decembra,
- PARIŠ, letalo, 3 dni, od 30. novembra do 2. decembra,
NA PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V DOMOVINI:
— Portorož, Poreč, Vrsar, Primošten, Hvar, Jelša, Kranjska gora, Luče, lasten prevoz, od 28. novembra do 2. decembra,
- V NAVEDENIH KRAJIH možnost letovanja VES DECEMBER.
— Če boste želeli vaše bivanje podaljšati še preko NOVEGA LETA, boste za SILVESTROVANJE doplačali samo še Silvesterski menu.
NA SMUČANJE:
- v DOMOVINI IN TUJINI
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GLOBTOUR Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19,
telefoni: (068) 25-125 in 25-789
JESEN • ZIMA- POMLAD 79/80
Vsakdanjost v senci zgodovine
Utrinki iz današnje podobe Carigrada, slavnega mesta ob Bosporu
Predstavljamo vam Istanbul, ki so ga previharili viharji zgodovine in pustili vidne sledove različnih dob in spreminjajočega se sijaja. Byzantion, Kon-stantinopolis, Istanbul - tri velika imena, ki prikličejo v spomin slovito preteklost enega mesta, današnjega Carigrada. Buzantion, ki so ga pred 2.600 leti ustanovili naselniki Megare, Konstantinopolis, ki ga je kot drugi Rim na sedmih griči t ustanovil cesar Konstantin, Istanbul - Evropo in Azijo povezujoče legendarno mesto Osmandkega sultanata.
Dviguje se na obeh obrežjih Zlatega roga in Bospora, ki z naravno ožino povezuje Črno in Marmorno morje. Istanbul je poleg Rima in Novega mesta mesto na sedmih gričih, toda edino, ki stoji na dveh kontinentih. Pa vendar ni samo mesto bleščeče preteklosti, ampak tudi mesto polno življenja in barv.
Istanbul so že davno pred nami šteli poleg Neaplja in Rio de Janeira med tri najlepša mesta na svetu. Skozi stoletja so iz istanbulskih ulic skoraj izginili fesi in feredže. Prav tako je izginil vzhodnjaški značaj mestnih ulic in stanovanjskih hiš.	J
Ostali pa so spomeniki preteklosti. Ni naš namen ponavljati, kar so povedali vodiči o zgodovini in njenih spomenikih. Če vas bo pot vodila v Hagio Sofijo, Piavo mošejo, Topkapi Sarayi ali Dalma Bakče, poklonite se njihovim ustvarjalcem! Ne pozabite pa, da so njihovi vladarji prelili mnogo slovenske krvi.
SODOBNI JANIČARJI NA CESTAH
Minilo je že nekaj stoletij, ko so Turki hiteli po naših krajih na urnih in žilavih konjičkih. Danes imajo njihovi potomci raje štirikolesne pločevinaste konjičke. Človek z našo prometno vzgojo se dobesedno zgrozi ob istanbulskem prometu.
Število vozil ni tako pomembno za večmilijonsko mesto, pač pa način vožnje. Naj sveti na semaforu zelena ali rdeča luč, za „sodobne janičarje” ni ovir. Z neverjetno spretnostjo se izogibajo trkom. »Pogovarjajo” se z avtomobilskimi trobljami, kar še povečuje velemestni trušč. Da bi koga ustavila rdeča luč na semaforu, ni niti pomisliti. Vendar nesreč skoraj ni, takih s smrtnim izidom pa sploh ne. Zmaj Istanbula pa taka vožnja nima posebne veljave, ker vozniki nismo navajeni na takšne vrste sporazumevanja. Ponovno tečejo kri in solze. Tudi na naših cestah.
TURČIJA BREZ TURŠKE KAVE
Prav neverjetno se to sliši, pa je žal res: tiste črne opojne pijače preprosto ni, ker ni deviz. Pa Turki prav nič ne razgrajajo tako kot mi, če slučajno kakšen dan ni kofetka v trgovini — posebno tistega v zeleni vrečki z napisom „Turk-caffe”.
Mimo in potrpežljivo čakajo tudi pred bencinskimi črpalkami v dolgih yrstah. Mi bi se na
njihovem mestu že vsaj trikrat stepli, kdo bo prej na vrsti.
O BAZARJU, MEDVEDIH IN ŠE O ČEM
Mirno lahko trdim, da je istanbulski bazar eden največjih, kar sem jih videl v Orientu.
Od drugih se loči le v tem, da je bolj čist in da so prodajalci tam manj vsiljivi. Z „jugoslovanšči-no” človek kar dobro shaja. Če ne pri cenah in „glihanju”, pa vsaj pri sporazumevanju. Jugoslovane mikajo predvsem usnjeni izdelki in zlatnina. Pri povratku v domovino pa pokažejo tudi cariniki neverjetno zanimanje prav za te izdelke. Kaj hočemo, tudi država mora živeti!
Med posebnosti bazarja sodi še dobra menjava našega dinarja, kar se spet neverjetno sliši. Če imate vsaj malo namazan jezik, vam ne uide menjava 1 : 2 (1 dinar za 2 turški liri), čeprav je uradna menjava 1:1,86.
Nobena redkost ni, da sredi Istanbula ob zvokih glasbe zapleše medved, \6dno se nabere dovolj zijal in bakšiša.
V eni izmed slovenskih revij je pisalo, da je Istanbul strahotno leglo umazanije. Morda ie avtorica naletela na „slab dan ’. Take reči vidimo tudi v slavnem Parizu in na Dunaju. Pošteno povedano: Istanbul ni nič bolj čist in nič bolj umazan kot naša „bela” Ljubljana, da o Novem mestu sploh ne govorimo.
J. SAJE
PLAVA MOŠEJA - okras islamskega sveta
DOLMA BAKČE SARAY - najdražja lepotica osmanskega cesarstva
E KOMPAS -Portorož
V® JUGOSLAVIJA - POREČ
-VRSAR -ROVINJ • -MEDULIN - OPATIJA -MALI LOŠINJ -RAB
-STARI GRAD/Hvar
-DUBROVNIK
-MLINI
-IGALO
TEDENSKI ARANŽMAJI OD 1.155 din DALJE
MOST MED EVROPO IN AZIJO -
preko njega kontinent
Vse poti vodijo v RIM
Prevoz z letalom, potovanje traja 3 dni, odhodi pa so 21., 23., 25., 27. in 29. novembra.
Romantična in zelena IRSKA
To potovanje pripravljamo v sodelovanju z revijo STOP. Na Irsko boste poleteli z letalom za dan Republike. Potovanje bo trajalo 3 dni, odi od pa je 29. novembra.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
M — Turist MERCATOR, Aškerčeva 3,Ljubljana, telefon: (061) 22-720 in GENERALTURIST poslovalnica Ljubljana, Gosposvetska 7, Ljubljana, telefon: (061)
21-206.
Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ali čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitami-
:	nih.
■ KRKA, NOVO MESTO
/ r ■ iT1 T" TTrTT TPITT^T 1	TOREK, 6. XI.
(TELEVIZIJSKI SPOREDI	
PETEK, 2. XI.
JUGOBANKA
8.55 TV V SOLI: Narava in mi, Ruščina, Človekovo telo
10.00	TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža
14.55 TV V SOU, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	USODA NEKEGA CHAR-LIEJA
17.40	RAZNASALCI ČASOPISOV
18.05	ANSAMBEL JOŽETA KRE-ŽTA
Mariborski glasbeniki, ki jih vodi harmonikar Jože Kreže, so že večkrat zmagali na ptujskem festivalu t i. narodnozabavne glasbe, v današnji polurni televizijski oddaji
pa bodo igrali in peli skladbe o šegah Gorenjcev, o hudomušnih Ribničanih in polharjih, tudi Dolenjci in Zasavci bodo prišli na vrsto, da o Štajercih ne govorimo.
18.35	OBZORNIK
18.45	RAVNOTEŽJE Za človekovo gibanje je velikega pomena občutek za ravnotežje. Brez tega bi se nemočno plazili po tleh. Seveda so za to, da lahko obdržimo ravnotežje, potrebni posebni organi Kateri so in kako delujejo, o tem bo tekla beseda v tokratni oddaji iz nanizanke o človeškem telesu.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	OD VČERAJ DO DANES Namesto dokaj dolgočasne glas-benozabavne oddaje Kar bo, pa bo so ljubljanski televizijci posneli oddajo, v kateri bodo številni slovenski pevci, pevke in glasbene skupine predstavili več ko ducat
uspelih slovenskih popevk iz zadnjih štirih desetletij. Duhovito vezno besedilo je napisal Slavko Pregl, povezovalec posameznih nastopov pa bo Brane Grubar. Tudi nekaj plesnih točk bo na sporedu.
21.05 PETROCELLI, oddaja iz detektivske nanizanke
21.50	TV DNEVNIK
22.05 JAZZ NA EKRANU: OM SW1S ELECTRIC FREE JAZZ
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Med domom in šolo — 18.15 Družbena tema —
18.45	Zabavnoglasbena oddaja —
19.30	TV dnevnik - 20.00 Od včeraj do danes - 21.05 Ljubezenske zgodbe - 21.55 TV dnevnik —
22.10	Dokumentarna oddaja
SOBOTA, 3. XI.
JUGOBANKA
8.00	POROČILA
8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUC-KA
8.20 2VA PESEM: ČESH OTROŠKI ZBOR RADOST
8.35	Z BESEDO IN SUKO: VRČEK SE RAZBIJE
8.50	TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
9.20 NKARUGUA, dokumentarna oddaja
10.45	A. Tolstoj: TRNOVA POT
13.25	N\PREDAK: DINAMO, prenos nogometne tekme
17.05 POROČILA
17.10	RDECl PONI, film
Ob tem času so običajno na sporedu mladinski filmi. Delo, ki ga bomo gledali tokrat, ni bilo posneto izključno za mlade gledalce, a je vseeno takšno, da pritegne zlasti mladino. Gre za film, ki ga je ameriški režiser Robert Totten ustvaril po romanu Johna Steinbec-ka, v središču dogajanja pa je deček
SSSf*
Jody, sin kalifornijskega farmarja Jody odrašča v svetu, ki mu nudi za prijatelje konje, zato je zanj strašna izguba ponija. Toda ob očetu in materi, ki sta mu privzgojila spoznanje, da se je treba nenehno boriti za življenje, se ta izkušnja za dečka srečno izteče. V filmu nastopajo znani igralci Henry Fonda, Mauree 0‘Hara, Ben Honson, Jack Elam in drugi.
18.35	NAS KRAJ
18.45 MUPPET SHOW (gostuje Roy Clark)
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	N. Collins: LONDON JE MOJ
20.50	KAKO SE OBLAČIMO
20.55	TV ŽEHTNIK
21.30 TV DNEVNIK
21.45 VROCl DRAGULJ, film
Po literarni predlogi Donalda El Westlaka je kriminalko z gornjim naslovom posnel Peter Yates in za
NiDELJA, 4. XI.
JUGOBANKA
1
8.55	POROČILA
9.00	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: SREČANJE OKTETOV
9.30	TV KAŽIPOT
9.50	A. Hiley: KORENINE
10.40	DEKLICA IN DEČEK Brhi
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30	POROČILA BOTANIK, dokumentarni film KAKO SE OBLAČIMO POROČILA TV ŽEHTNIK GRANADA
Potopisna oddaja bo predstavila eno najbolj znanih španskih mest, ki premore čudovita drevesa, veličastne vodomete, gotsko katedralo in še veliko drugih znamenitosti ARZENIK IN STARE ClPKE, film Josepha Kesselringa gledališko delo z gornjim naslovom (mimogrede lahko omenimo, da so ga pred leti uprizorili v ljubljanski Drami, v tej sezoni pa ga bodo skušali spraviti na oder novomeški ljubiteljski gledališčniki) je 1941 spravil na filmski trak ameriški režiser Frank Capra. Gre za komedijo, ki premore vrsto šaljivih zapletov. Junakinji sta priletni, rahlo prismojeni teti, ki si privoščita umor, to nečedno dejanje pa ni odločilno v tolikšni meri, da se zadeva ne bi razpletla na moč
PONEDELJEK, 5. X.
JUGOBANKA
presojanje, katero delo je zahtevnejše, pa ni lahka
8.55 TV V SOLI: Pravopis, Etnografski muzej, TV gledališče
10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Biologija
ji.io tv v Soli
14.55 in 16.00 TV V SOU, ponovitev
17.10	POROČILA
17.15	VRTEC NA OBISKU: KUPITI VROCl KOSTANJ
17.35	BOTANIK, dokumentarni film
18.00 PRESOJANJE ZAHTEVNOSTI DELA
Na pravično delitev osebnih dohodkov vpliva tudi zahtevnost dela,
' ■-», -
18.20	TUDI ZA STARE JSE VELJA: NIKOLI NI PREPOZNO
Nanizanko oddaj o zobozdravstvu bo končala oddaja z nasveti za starejše ljudi, ki imajo premalo zob ali so že brez njih.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	F. Godina: JAZ SEM NJENA
MAMA
Dve desetletji po vojni prebivajo v majhni slovenski vasi tri sestre. Slednje vznemiri vest, da je nezakonska hči ene izmed njih še živa in da išče mater. Dokler se ne izkaže, katera od sester je mati v taborišču rojene deklice, se pred sestrami zvrstijo spomini na vojni čas, ko so
9.15	TV V SOLI: Življenje na krasu, Ali ste vedeli, Dnevnik 10
10.00	TV V SOLI: Kratek film, Glasbeni pouk, Začetki pismenosti
16.20 ŠOLSKA TV: Primerjanje števil, Rotacija in evolucija, Jedrsko orožje in zaščita
17.20 POROČILA
17.25	CEZ TRI GORE ...: OKTET JELOVICA Po zgledu Slovenskega okteta deluje na Slovenskem že nad štirideset podobnih glasbenih skupin in med njimi se čedalje bolj uveljavlja škofjeloški oktet Jelovica, ki praznuje te dni že desetletnico obstoja. V tem času je imel oktet veliko nastopov širom po Jugoslaviji, pa tudi v tujini in pevci so vsakoletni gostje na šentjernejskem srečanju
oktetov. Pojejo slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih jugoslovanskih narodov, lotili so se že tudi renesančnih pesmi Izdali so-malo in veliko gramofonsko ploščo; od ustanoviteljev so v oktetu še štirje pevci, zbor pa zdaj vodi Tomaž Tozon.
17.55	PISANI SVET: ŽIVALSKI SVET
18.35	OBZORNIK
18.45	HIDAK - MOSTOVI, oddaja
v madžarščini
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	SMRT JE MOJ SOPOTNIK Oddaja ljubljanskih televizijcev bo skušala osvetliti ozadje prometnih nesreč, ki jih povzročijo ali so v njih udeleženi poklicni vozniki Tako bomo zvedeli, kdo sploh lahko sede za volan tovornjaka ali avtobusa, kako poteka šolanje poklicnega voznika, kakšne težave spremljajo njegov naporni delavnik, na še vrsto podobnih vprašanj pa bodo odgovarjali poklicni vozniki in prometni strokovnjaki
20.45 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR
21.45 TV DNEVNIK
22.00 KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Knjige in misli -
18.45	Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.50 Zna-nnst
glavna igralca izbral Roberta Red-Forda in Georga Segala. Gre za pripoved o dveh svakih, ki skušata obogateti na pustolovski način- 2i nekega afriškega ambasadorja si prizadevata priti do dragulja, in če bi uspela, bi postala bogataša. Zadeva se nenavadno zaplete, kak-
šen pa je razplef te ameriške kriminalke, seveda ne bomo povedali
23.30	KAŽIPOT
16.45	Poročila - 16.50 Jugoslavija : Bolgarija (prenos rokometne tekme) - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Kontaktna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Menotti: Konzul (Z del opere) - 21.05 Poročila - 21.15 Feljton: Marin Tartaglia
SREDA, 7. XI.
JUGOBANKA
9.30 TV V SOLI: Za učitelje, V neznano
10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Kratek film
17.35 POROČILA
17.40	S. Makarovič: VRČEK SE RAZBIJE
17.55	POTOVANJE V DEŽELO LUTK
18.15 NE PREZRITE
18.35 OBZORNIK
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: SITO MESTO Scenarij za ameriški film z gornjim naslovom je po lastnem istona-
*
18.45 PEVSKI TABOR 79
slovnem romanu napisal Leonard Gardner. Gre za pripoved o boksarju, ki je pred koncem dokaj neuspešne kariere. Film ne prikazuje boksa kot šport ali način zaslužkarstva, pač pa poudarja osamljenost, nesmiselno življenje posameznika sredi mesta, ki od njega zahteva igro, priložnost za izživljanje. Toda boksarju manjka samozavesti, pred sabo ne vidi prihodnosti, k njegovemu brezupu pa pripomore še zapita
prijateljica. Film je 1972 posnel John Histon, delo in igralci pa so se naslednje leto potegovali za oskarje. Boksarja odlično igra Stacy Keach, ob njem nastopajo še Jeff Bridges, Susan Tyrell in drugi Film je bil 1974 prikazan tudi na beograjskem Festu, kjer je bil deležen velike pozornosti
21.30	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.35	625
22.15	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Sezamova ulica - 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Popularna glasba -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik
veselo. Glavne vloge igrajo Cary Grant, Priscila Lane, Josephine Hill, Jean Adair, Raymond Massey, Peter Lore, John Alexander in drugi
Športna poročila
18.00 JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA, prenos rokometne tekme
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 TELEVIZIJSKA DRAMA
21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.35	TV DNEVNIK
21.50	Športni pregled
ČETRTEK, 8. XI.
JUGOBANKA
1
•9.10 TV V SOU: Jesenska tišina, Morje in človek, Matematika
10.00	TV V SOLI: Francoščina
10.30	TV V SOLI: Kemija, Risanka, Zemljepis
16.20	ŠOLSKA TV: Primerjanje številk, Rotacija in evolucija, Jedrsko orožje in zaščita Prvi prispevek bo šolarje seznanil z naravnimi števili do 5, zatem z
urejanjem naravnih števil v naraščajoče zaporedje ter z odnosi med posameznimi števili in uvajanjem simbolov. Nato bo govor o tem, kaj vse vpliva na posamezna podnebja, čas in podobno, zaključni prispevek pa bo naprej prikazal eksplozijo atomske bombe nad Horošimo, sledila bo razlaga jedra, fisije, fusije, sestave in načina delovanja atomske bombe, njenih učinkov, učenci pa se bodo seznanili tudi z možnostmi zaščite pred uničujočo močjo atomske bombe.
17.20	POROČILA t
17.25	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA
17.40	PAVIJANI, dokumentarni film
18.35	OBZORNIK
18.45	TEHTNICA ZA NATANČNO
TEHTANJE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	V ŽIVO
22.05	TV DNEVNIK
PRVI RADIJSKI PROGRAM
8.55	Poročila - 9.00 Oddaje za JLA — 15.30 Nedeljsko popoldne —
19.30	TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
zrle smrti v oči, ter na gradnjo požgane vasi To je najbolj skop oris vsebine drame Ferda Godine, kije je za televizijsko uprizoritev priredil in posnel Franc Uršič. Igrajo Marija Benko, Alenka Vipotnik, Lidija Kozlovič, Radko Polič, Bert Sotlar, Miha Baloh in drugi
21.30	KULTURNE DIAGONALE
22.10	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Sola za junake -
18.15	Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Izkušnje — 20.30 Poročila
- 20.40 Celovečerni film
i * w
PETEK, 2. XI.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (J. Sever - M Vodopivec: Trije prijatelji). 8.38 Naši umetniki mladim poslušalcem.
9.05	Z radiom na poti 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v novembru). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Orkestrske miniature.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 3. XI.
8.08	Pionriski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem.
11.20	Po republikah in pokrajinah.
11.40	Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijsi nasveti (dr. Tone Tajnšek: Globoko oranje njiv za sladkorno peso pred zimo). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Oasbe-na panorama. 15.30 Zabavna glasba.
17.00 Zunanjepolitični magazin.
18.00 Škatlica zgodbo. 18.30 Mladi mladim. 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe.
0.05-4.30 Nočni program.
NSDELJA, 4. XI.
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Karl H. Gies: Tuki-ti s piščalko). 8.25 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovr s poslušalci.
11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe.
14.05	Humoreska tega tedna (V. Bartol: Tržaška humoreska). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma.
16.20	Gremo v kino. 17.05 Popularne opreme melodije. 17.50 Radijska igra (I. Potrč - V. Frantar: Na verne duše). 18.20 Godala v ritmu.
19.45	Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki
23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 5. XI.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30 TV dnevnik - 17.45 Čuvaj parka - 18.15 Znanost - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.15 Sonce, oblaki, veter -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Neposredni stiki - 22.00 Poročila
risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na
?oti. 12.10 Veliki revijski orkestri.
2.30	Kmetijski nasveti (France
Guna: Rezervno satje v čebelarjenju). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Niši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Nasa glasbena izročila.
18.25	Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča.
20.00	Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki
23.10	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 6. XI.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šoL 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti (Marjan Zupan: Pridobivanje lesa v zasebnih gozdovih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Bojana 'Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra , (Jan Johanides: Najčudovitejši večer najslavnejšega igralca). 22.20 S
plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji
0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 7. XI.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vladimir Vrečko: Osemenjevanje krav pomaga uresničevati rfijske načrte). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.05 Razm£ sljamo, ugotavljamo ... 14.25 Na>> poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Zabavna glasba. 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času.
18.15	Naš gost. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Narodne za koncertni oder. 20.25 Tri sonate za violino in generalni bas A. Corellija.
21.05 Odlomki iz J. Masseneta opere Don Kihot 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe-
23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 8. XI.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Jazbec: Sadne vrste in sorte za višje lege). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert z*, mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba.
18.00	Vsa zemlja bo z nami zapela.
18.15	Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 J. Brahmsa Sonata za violo in klavir. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi i" napevov. 21.05 Literarni večer (Sodobna slovenska dramatika)-
21.45	Lepe -'odije. 22.20 Plesna
flasba iz ju slovanskih studiev.
3.05	Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
0.05-4.30 Nočni program.
r-“------
I Up domuje v Šmihelu
INb oddelku pedagoške gimnazije v Novem mestu tudi šolanje učiteljev za predmetni pouk — Več domačih predavateljev
Na novomeškem oddelku pedagoge akademije, ustanov ljenem leta 1972, je do zdaj diplomiralo več kot 100 rednih in izrednih študentov, usposobljenih za razredni pouk na osnovnih šolah. V tem šolskem letu se je prvič začelo izobraževanje za bodoče učitelje predmetnega pouka, in sicer za glasbeno vzgojo. Ugotovili so namreč, da tega kadra zelo primanjkuje, saj v novomeški
| r*	ujv, juj y iiufuiu
■ ''občini poučujeta glasbo
na
osnovnih šolah le dva ustrezno usposobljena učitelja (z diplomo). V glasbenem letniku je 11 študentov, prav toliko jih obiskuje drugi letnik, pripravljajočih se za razredni pouk, medtem ko je v ustreznem prvem letniku letos kar 33 študentov iz osmih
Marjan Blažič: ,.Novomeška občinska izobraževalna skupnost je menda edina v Sloveniji, ki plačuje hospita-cijsko delo.”
dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin. Poleg tega jih 12 študira ob delu.
Odkar je študij v Novem mestu, se je občutno zmanjšal primanjkljaj učiteljskega kadra v tem delu Slovenije, zlasti v novomeški občini. Kasneje, ko
se bo pedagoška akademija preselila pod streho novega centra usmerjenega izobraževanja, ki ga bodo zgradili predvidoma že prihodnje leto, bo moč študijske smeri še bolj razvejati.^ Tako_ naj bi v Šmihelu vzgajali tudi bodoče vzgojiteljice, učitelje matematike in fizike ter učitelje za proizvodno-tehnični pouk. Predstojnik novomeškega oddelka pedago&e akademije prof. Marjan Blažič meni, da bo moral dobiti proizvodno- tehnični pouk celo prednost, saj bo teh kadrov v usmerjenem izobraževanju najbolj primanjkovalo.
Akademija ne deluje izolirano, marveč se uspešno vključuje v okolje, sodeluje pa tudi z osnovnimi šolami. Grmska in bršljinska osemletka izvajata zanjo hospitacijsko dejavnost, študentje pa to vračajo tako, da se n. pr. na grmski šoli vključujejo v vodenje najrazličnejših krožkov. Kajpak se s tem sami usposabljajo.
Novomeški oddelek pedagoške akademije je s prostori, ki jih ima pod streho osnovne šole Katje Rupene, zelo na tesnem. Na voljo ima le dve učilnici, v predavalnico pa je spremenil tudi kabinet za glasbo. Predavanja so dopoldne in popoldne, kar za višješolski študij gotovo ni ugodno. Precej težav je tudi s predavateljskim kadrom, saj se veliko učiteljev še vedno vozi iz Ljubljane. Novomeščani so s svojim kadrom zasedli le sedem predavateljskih mest. Ugotavljajo, da je to premalo, saj bi iz domačih vrst potrebovali še najmanj tri učitelje.
I.Z.
Z RAZSTAVE MLADIH - V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu se s fotografskimi stvaritvami predstavljata občinstvu mlada novomeška fotograf Saša Fuis in Bojan Radovič. Objavljeni deli sta iz njunih širše zasnovanih ciklov fotografskih iskanj.
V znamenju mladih
Fotografije grafičnih učinkov in literarne govorice
26. oktobra zvečer je bila v Dolenjski galeriji otvoritev razstave fotografij dveh mladih Novomeščanov, Saše Fuisa in Bojana Radoviča, ki se to pot pivič predstavljata na samostojni razstavi. Dejstvo, da po dolgem času v tej galeriji razstavljata domača razstavljal-ca pa še mlada povrhu, je bilo poleg nastopa Marka Breclja in Ivana Volariča — Fea. prav gotovo odločilno za tako številen obisk novomeške mladine.
Mlada fotografa, ki sta zrasla v novomeškem Fotoklubu, razstavljata 80 fotografij. V kratki oznaki del Bojana Radoviča, ki jih je sam naslovil kot Razkošje razprostrtega poldneva, bi lahko rekli, da gredo njegova iskanja v svet predmetov. Pri njem nastopajo predmeti sami,
■ izrezani iz konteksta življenja, ker
Razcvet že v novi petletki?
Do leta 1985 naj bi z Belokranjskega kulturnega zemljevida izginile vse večje bele lise — Črnomaljci si prizadevajo, da bi zamisli ne ostale samo na papirju
Kaj bo prinesla nova petletka belokranjski kulturi, je še velika neznanka, akoravno iz prvih dokumentov (smemjuc in razčlembe razvojnih možnosti), ki bodo podlaga srednjeročnemu načrtu za obdobje 1981 — 1985, lahko razberemo, da v obeh obkolp&ih slovenskih občinah od nje veliko pričakujejo.
Posebno Črnomaljci bi se radi izkopali iz kulturne nerazvitosti in odpravili vse večje bele lise, ki zdaj še vedno strašijo na kulturnem zemljevidu njihove občine. Naj takoj zapišemo, da s tem v zvezi mnogi računajo na razrast dejav "osti v okviru ZKO, ki naj bi s svo-jmU društvi in oblikami dela „zane-* kar največ občanov in pokrila cun večji del ozemlja.
Knjigi in knjižničarstvu bo posve-r?na posebna pozornost. Do leta
Adlešičev in Gribelj. Podobno bo urejeno za glasbene nastope, ki jih tradicionalno prirejajo črnomaljska glasbena šola, koncertna poslovalnica in Glasbena mladina Bele krajine. Program filmske dejavnosti bo v prihodnje, še razširjen, saj bodo že znanima tednoma slovenskega in jugoslovanskega filma v Črnomlju dodali še teden svetovnega filma s pregledi največjih dosežkov najbolj znanih ustvarjalcev na področju sedme umetnosti.
nameravajo v knjižnici in izj ,_0}®vališčih povečati temeljni
njii
  r-.sča....................
, -fžni sklad tako, da bodo dosegli, J^go na prebivalca (zdaj le 0,6 £HJige). Semiškemu in viniškemu “posojevališču naj bi se pridružile **>Jižne zbirke v Dragatusu, Adle-i k •*n Gribljah. V oddaljenih krači1 ozk°ma v krajevnih skupnostih “tari trg, Vinica in Semič pabikra-s knjigami za izposojo pre-slc*boval bibliobus.
ljubitelje dramske in glasbene umetnosti bodo organizirali posa-mAčne in abonmajske prireditve.
Poleg gladališkega abonmaja, ki poseka zdaj delno v Črnomlju, delno v ?emiču, bodo to zvrst kulturne delavnosti pospeševali tako, da bodo gledaliških predstav deležni še krajani Dragatuša, Vinice, Preloke,
NOVOMEŠČAN RAZSTAVLJA V NEW VORKU
Branko Suhy, akademski slikar iz Novega mesta, je letos že večkrat opozoril nase na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini Svoja najnovejša dela - 30 gTafik - prav te dni razstavlja v New Yorku, in sicer v organizaciji Jugoslovanskega tiskovnega in kulturnega centra v tem ameriSkem velemestu. Razstava bo odprta do 6. novembra.
Velik korak naprej nameravajo Črnomaljci napraviti na področju spomeniškega varstva in muzejstva. Tako naj bi do konca leta 1985 ustanovili v Črnomlju muzejsko zbirko pomembnih belokranjskih kulturnih delavcev, v Vinici pa odprli slovenski literarni muzej za področje mladinskega slovstva. V tem obdobju naj bi zraslo več novih krajevnih muzejskih zbirk, v Semiču pa je v načrtu vinarski fnuzej.
Od naložb ,vidi“ nova petletka predvsem kulturni dom v Gribljah, preureditev kulturnega doma v Črnomlju, prav tam pa tudi preureditev cerkve sv. Duha za kulturne to trebe. Za matično knjižnico v Črnomlju, ki je zdaj utesnjena na Gričku, bodo poiskali primernejše in večje prostore.
I.Z.
B. JURCA MED ŠOLARJI V KRMELJU
Na lansko podelitev bralnih značk so krmeljski osnovnošolci povabili pisateljico Branko Jurco, a jih zaradi zadržanosti ni mogla obiskati Zato so se še toliko bolj razveselili, ker jih je Jurčeva pred kratkim obiskala povsem nepričakovano. Člani šolskega literarnega krožkapišejo, da so učenci kmalu premagali zadržanost in pisateljici zastavljali vprašanja o njenem delu, pogovor pa se je sukal največ okoli njene knjige „Ko zorijo jagode”.
gre Radoviču predvsem za likovne učinke grafično čistih linij in ploskev. Fuis pa je, tako se zdi, ubral povsem drugo pot. Že na prvi pogled je opaziti, da hoče biti s svojimi fotografijami kar literarno zgovoren, saj vnaša vanje tudi že jezik, to je napise globlje življenjske, morda celo filozofske vsebine. Pri tem je značilno, da je svet predmet-nosti pitisnjen v ozadje, v ospredje pa stopi človek. Vsekakor je mogoče reči da mlada novomeška ustvarjalca resno delata na svojem področju. Po resnosti dosedanjega pristopa pa je pričakovati, da bosta z delom še nadaljevala.
Zanimiv, a manj izviren je bil njun ciklus fotografij, ki sta ga ustvarila o nastopih novomeške pop skupine Rudolfovo. Tak način predstavljanja glasbenih skupin in plesalskega ozračja na njih šteje med rutinske rešitve propagandne maši-nerije pop muzike. Je pa ciklus zanimiv, ker predstavlja naše domače življenje na tem področju.
Otvoritev razstave sta popestrila tudi gosta Marko Brecelj in Ivan Volarič - Feo, ki Sta skupaj izvedla nekaj gagov in skečev, Brecelj sam je zapel, Ivan Volarič pa je recitiral nekaj svojih pesmi. Vse je bilo posneto tudi na magnetofonski in filmski trak. Novomeški poznavalci pop glasbe so kasneje pojasnili, da so hkrati v živo posneli ploščo o skupnem nastopu obeh izvajalcev.
J. S.
• Preobrazba vzgoje in izobraževanja je v zadnjih štirih letih najbolj zaposlovala Socialistično zvezo. Slednja je namreč imela opraviti z nalogo, ki zajema celoten sistem, od predšolske vzgoje do podiplomskega študija. V središču pozornosti je bilo spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in uveljavljanje svo* bodne menjave dela.
• Socialistična zveza si je prizadevala podružbili Predšolsko in osnovnošolsko vzgojno-izobraževalno dejavnost, obenem pa je podpirala spremembo sistema solidarnostnega zagotavljanja sredstev. Ta sistem je namreč omejil krog občin, ki solidarnost prejemajo, na najmanjšo mogočo mero.
Poudarki o kulturi
• Za področje usmerjenega izobraževanja je bilo v Sloveniji ustanovljenih 16 posebnih izobraževalnih skupnosti, štiri take skupnosti, ki bodo pokrile področje družbenih dejavnosti, pa je malo pred ustanovitvijo. Posebne skupnosti so nastale in nastajajo zato da bi združeni delavci lahko neposredno vplivali na tako imenovano kadrovsko reprodukcijo.
• Z organizirano družbeno akcijo, s prispevki SIS' •n občanov je bilo v obdobju 1975 - 1978 na S loven«
skem zgrajenih, dograjenih in preurejenih okoli 90 šolskih zgradb; to pomeni, da je bilo deležnih boljših pogojev za učenje kakih 25.000 učencev ali 11 odstotkov vseh v naši republiki. Socialistična zveza si je prizadevala, da bi v razredih uresničevali osnovne smotre enotne in obvezne osemletke.
• Slovenski srednjeročni načrt predvideva do leta 1980 vključitev 10 odstotkov vseh osnovnošolcev v celodnevno šolo. V minulem šolskem letu je bilo celodnevno življenje in delo organizirano na 86 šolah, zajelo pa je 17.010 učencev v 784 oddelkih.
• Osnovni smoter usmerjenega izobraževanja mora biti izobraževanje za delo. Tako usmeritev preobrazbe srednjega in visokega šolstva pa je Socialistična zveza podpirala od vsega začetka. O mreži šol za usmerjeno, izobraževanje bi se morale, kakor pravijo stališča Socialistične zveze, dogovoriti posebne izobraževalne skupnosti
• V Sloveniji je sistem štipendiranja razvit, izkušnje pa so pokazale, da družbeni dogovor in samo upravni sporazumi o štipendijski politiki ne ustrezajo več. Z akcijo Socialistične zveze šobili sprejeti ustreznejši dokumenti o štipendiranju.
(Iz osnutka gradiva, ki ga je republiška konferenca SZDL poslala v javno razpravo pred svojo- volilno ' sejo v začetku letošnjega decembra.)
Slikam hitro”
Ob razstavi na Pungartu
„Ne morem opisati svojih del, ker želim, da sama spregovore,” je zapisal slikar Mirko Jadrič v zloženki, izdani za razstavo njegovih slikarskih stvaritev, ki so jo odprli pred dnevi v prostorih metliške knjižnice na Pungertu.
Jadrič je po duhu in prepričanju samorastnik, vendar ne slikar naivec. Slika iz notranje nuje in zelo hitro. Sam se je takole opredelil: „Na platno ali na papir želim prenesti vse občutke in vtise, ki jih naredi name narava. Ker so ti občutki minljivi moram hitro slikati Tako so včasih moje slike podobne skici ali nedokončanemu delu. To počnem tudi namenoma. Želim, naj gledalec ob opazovanju mojih del sam išče in gradi naprej, torej da sodelujeva.”
Mirko Jadrič: KRAJINA
Pričujoča razstava je bila za metliško kulturno življenje osvežitev in obogatitev. Slednje že zavoljo tega, ker je likovna razstava v metliški občini še vedno redek kulturni dogodek.
Fakulteta v Novem mestu?
Redni oddelek ljubljanske strojne fakultete naj bi odprli že v prihodnjem šolskem letu
Inženirji st rejništva so na Dolenjskem iskani strokovnjaki. Do konca nove petletke, ki jo pravkar načrtujemo, bi jih potrebovali nič manj kot 185, od tega največ IMV. Še večje potrebe po teh kadrih „napovedu-jejo“ dolgoročni razvojni načrti organizacij združenega dela.
Z dosedanjim načinom študija teh kadrov ne bo moč dobiti v omenjenem roku. Na novo izšolani strokovnjaki se po diplomi ne vračajo domov, čeprav so štipendisti.
„Zato smo se v Novem mestu odločili organizirati redni študij v okviru ljubljanske fakultete za strojništvo," pravi inž. Božo Kočevar, ravnatelj Izobraževalnega centra za tehniške stroke. Občinska skupščina je z združenim delom in družbenopolitičnimi organizacijami že poslala ustrezno vlogo na fakulteto z obširno obrazložitvijo, zakaj je taka oblika študija potrebna. Z zahtevkom, da se v Novem mestu odpre oddelek fakultete za redni študij strojništva, soglašajo tudi dele gati v skupščini posebne izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
Če bo šlo vse po sreči, se bo redni fakultetni študij v Novem mestu začel že v šolskem letu 1980/81, in sicer v prostorih srednje tehniške šole v Šmihelu, v naslednjem šolskem letu pa se bo nadaljeval pod streho novega centra za usmerjeno izobraževanje.	i.	ZORAN
kultura
in
izobra-
ževanje
Nič več redkost
V Črnomlju, kjer so na ogled akvareli ogulinskega likovnika, bo poslej več razstav, leta 1980 pa tudi prva likovna kolonija
V razstavni avli črnomaljskega kulturnega doma so od konca prejšnjega tedna na ogjed akvareli 294etnega Ivice B Člančiča iz Ogulina, diplomanta likovnega oddelka pedagoške akademije na Reki. Razstavo, prvo v sezoni 1979/80, je po lastni uvodni besedi odprl Marjan Čeme, tajnik črnomaljske kulturne skupnosti.
Akvareli, ki že sami po sebi delujejo sveže zavoljo mehkobnega prelivanja barvnih tonov, pomenijo novost v razstavni politiki črnomaljskih prirediteljev. Za predstavitev Belančičevih del pa so se bržčas odločili iz dveh razlogov. Najprej zaradi motivike, ki jo zna ta ogulinski likovnik poiskati tudi na belokranjskih tleh, potem pa nemara zato, da je Črnomelj uresničil enega od dogovorov o izmenjavi kulturnih dosežkov in dobrin v okviru medrepubliške kulturne zveze »Bratstvo in enotnost”.
Likovna prireditev bo poslej sicer pogostnejši kulturni dogodek kot do zdaj, ko je likovna dejavnost bolj životarila kakor živela in bila sploh. na obrobju belokranjskega kulturnega življenja. Zvrstilo se bo več razstav, poleg tega bodo že prihodnje leto v črnomaljski občini organizirali prvo slikarsko-kiparsko kolonijo in tako prišli do prvega likovnega sklada za kasnejšo stalno zbirko.
I.	ZORAN
LIKOVNA OSVEŽITEV - Akvareli Ivice Belančiča iz Ogulina, razstavljeni v avli črnomaljskega kulturnega doma, so za mnoge ljubitelje likovne umetnosti novost, sicer pa pomenijo kot z vret osvežitev tudi za razstavno politiko črnomaljskih organizatoijev. Posnetek je s petkove otvoritve razstave. (Foto: I. Zoran)
ŠENTVID ŽE MISLI NA PRIHODNJE LETO
V Šentvidu pri Stični bo junija 1980 že enajsti tabor slovenskih pevskih zborov. Uvedli naj bi novost, ki bo v tem, da bo v Šentvidu le glavna prireditev, medtem ko naj bi sodelujoči zbori dan poprej imeli koncerte po vseh večjih krajih grosupeljske in drugih občin. Beseda o tem je stekla tudi na sestanku zborovodij, ki je bil pred kratkim.
OTVORITEV V „LABODU“ -Novomeški likovni amaterji člani skupine Vladimira Lamuta, bodo razstavljali svoja dela v .Xabodu”. Razstavo 43 del šestih avtorjev bodo v tej delovni organizaciji odprli v petek, 2. novembra. 10. novembra bodo isto razstavo odprli v Dolenjskih Toplicah.
BROŠURA O PARTIZANSKIH LETALIŠČIH - Ob nedavni proslavi 35-letnice letališč v Otoku in na Krasincu so prireditelji izdali brošuro .Partizanska letališča v Beli krajini”, ki trajneje obeležuje ta dogodek. Avtorja prispevkov sta Zvonko Rus in Peter Levec.
PUBLIKACIJA O GODBI - Ob 130-letnici novomeškega gasilskega
STIPLOVŠKOVA RETROSPEKTIVA V LJUBLJANI
Retrospektivno razstavo slikarskih del Franja Stiplovška (1898 -1963), ki jo je pripravil Posavski muzej v Brežicah ob svoji 30-letnici, videli pa so jo tudi že v Mariboru, so pretekli teden odprli v ljubljanski Moderni galeriji. Na otvoritvi je o življenjski in umetniški poti Franja Stiplovška govorila Meta Gabršek -Prosenc. Stiplovškova dela bodo v Moderni galeriji na ogled do 18. novembra.
pihalnega orkestra je izšla posebna brošura, v kateri, je prikazan razvoj te godbe in njen pomen za kulturno življenje Novega mesta.
PESNIK IN IMV
Glasilo novomeške IMV „Kurir” je v eni svojih jesenskih številk priobčilo tudi znano Menartovo pesem .Ljubi kruhek”. Ker so dandanes štiri-najstke in osemnajstke bolj znane kot pesniki, pa čeprav so, denimo, ovenčani s Prešernovo nagrado, je povsem razumljivo, da Janeza Menarta tudi v IMV ne poznajo. Me nda se je začelo splošno spraševanje po njem in tudi iskali naj bi ga bili, nihče pa
ne ve, ali zato, da bi mu navili ušesa, ali zato, da bi mu dali prednost pri osemnajstki. „Kurir” je na žalost ali morda jezo radovednežev že v svoji naslednji številki potešil z novico, ki se konča takole: „Vsem tem pojasnjujemo, da Janez Menart ni zaposlen v naši delovni organizaciji”. Najbrž bo tega modrega pojasnila še najbolj vesel sam pesnik, saj mu je dal .Kurir” tako rekoč v roke toliko brezplačnega prediva, da bodo lahko njegove .statve” stkale najmanj dobro zasoljen epigram, če ne kaj več.	:
IGM »SAVA”, KRŠKO
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
SPREJME V DELOVNO RAZMERJE
V DE GRAMOZNICA IN CEMENTNINE DRNOVO 1 SKUPINOVODJO ZA MONTAŽNA DELA
Pogoj: KV delavec gradbene stroke, vozniški izpit najmanj B kat,praksa zaželena;
VODENJE
1 DELOVODJO ZA OPERATIVNO GRAMOZNICE S SEPARACIJO
Pogoj: končana šola za radarske nadzornike, strokovni izpit, večletna delovne izkušnje.
Poskusno delo traja dva meseca.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
'Z£?wjLe,v.a?ju P°g°iev l 15 dneh Po objavi na naslov IGM „SAVA , KRŠKO, CKZ 59.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ' KRŠKO - TOZD ENERGIJA
OB JA VUA PROSTA DELA IN NALOGE ZA
DELAVCA V KALORIČNI CENTRALI Pogoji:
— nekvalificirani delavec — delo v treh izmenah
TOZD TRANSPORT 1 DELAVCA Z B ALI C KATEGORIJO
Pogoji:
— možnost priučitve za voznika viličarja
— delo v treh izmenah
5 DELAVCEV ZA OPRAVUANJE TRANSPORTNIH DEL
Pogoji:
— nekvalificiran delavec
— delo v treh izmenah
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO PRODAJA Z LICITACIJO NASLEDNJE VOZILO: RENAULT R-4, reg. št. NM 247-04, letnik 1974, prevoženih 50.000 km, registriran do 1. 10. 1980. Izklicna cena je 10.000.-din.
Licitacija bo v torek, dne 6.11.1979, ob 12. uri v prostorih Dominvesta, v Sokolski 1. Vozilo si je mogoče ogledati 2 uri pred licitacijo na parkirnem prostoru za stavbo na Kidričevem trgu 2.
Polog v višini 10% izklicne cene se vplača 1 uro pred licitacijo pri blagajni podjetja.
OBVESTILO
Obveščamo vse občane, da se je delovna skupnost SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI in KOMUNALNE SKUPNOSTI ter UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
PRESELILA
s Prešernovega trga 8 v nove poslovne prostore na NOVI TRG 6, II. nadstropje (nova stavba Skupščine občine Novo mesto).
f------------------—-----N
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Novo mesto, Prešernov trg 5 Komisija za odprodajo osnovnih sredstev objava Ija JAVNO DRAŽBO
za odprodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 850/K v nevoznem stanju.
Licitacija bo 12. 11. 1979 ob 10. uri v upravnih prostorih. Informacije po tel.
22-371 ali 21-210.
'v_______________________ J
OBVESTILO
DELAVSKI SVET „2lTO" - TOZD PEKARNA KRŠKO OBJAVLJA NASLEDNJI POPRAVEK k objavi opravij, objavljenih v Dolenjskem listu dne 25.10.1979: — o izidu izbire na objavljena opravila bodo kandidati obveščeni roku 30 dni.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST NOVO MESTO
RAZPISUJE
NAGRADE IN PRIZNANJA!
1. ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATOR-STVA,
2. ZA RAZISKOVALNE DOSEŽKE,
3. ZA ORGANIZACIJSKO IN POPULARIZA-CIJSKO DEJAVNOST V OBČINI,
4. ZA RAZISKOVALNO IN INVENTIVNO DEJAVNOST V OBČINI,
PRIJAVE z obrazložitvijo pošljite na naslov 10 — RS -Novo mesto NOVOTEKS, Foersterjeva 10 do 15. XI. 1979. Podelitev nagrad in priznanj bo ob prazniku republike.
Kandidate za nagrado oziroma priznanje lahko prijavijo: —družbenopolitične organizacije,
- strokovna društva,
- delavski svet, inovacijske komisije in drugi samoupravni organi v OZD,
- posamezniki,
IZBRANE KANDIDATE BOMO PISMENO OBVESTILI.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV
DRŽAVNE ZALOZBE SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
OB J A VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: PRODAJANJE
v poslovalnici 6, Krško, Cesta krških žrtev 35 Pogoji:
— triletna poklicna šola
— (dokončana šola za prodajalce)
— do 3 mesece delovnih izkušenj
— delovni čas od 7. do 15. ure.
Pismene prijave sprejema splošno-kadrovski sektor Državne založbe Slovenije na navedeni naslov 15 dni po dnevu objave razpisa.
Kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri.
DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 SEVNICA p. p. 69
OB JA VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN OP RA VILA
ZA ENOTO BREŽICE
1.	STEZNICE
ZA ENOTO KRŠKO 2. OSKRBNIKA PREMOŽENJA ZA ENOTO SEVNICA 3. KV KUHAR
POGOJI:
pod 1.: končana osnovna šola in šest mesecev delovnih izkušenj;
pod 2.: VKV ali KV električar, opravljen kurjaški izpit in dve leti delovnih izkušenj;
pod 3.: končana gostinska šola ali dve leti delovnih izkušenj.
Vloge z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema Dom počitka Impoljca. 68290 SEVNICA, p. p. 69.15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zaključku razpisnega roka.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 2 OB JA VUA PROSTA DELA IN NALOGE ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
Pogoji:
- štiriletna upravno-administrativna šola ali dvoletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkuše nj v administraciji ali knjigovodstvu
- delo se združuje za nedoločen delovni čas
- nastop dela takoj ali po dogovoru
- poskusno delo traja 2 meseca
- stanovanja ni
Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v osmih dneh po izbiri.
beogradska banka novo mesto
: NUDI OBČANOM CELOVIT SERVIS BANČNIH ; I STORITEV: ! V okviru dejavnosti zbiramo sredstva občanov ' > prek hranilnih knjižic, tekočih in žiro računov ter j ; opravljamo druge storitve v bančnem poslovanju.
> VARČEVALCEM NUDIMO POD UGODNIMI ; ! POGOJI: potrošniška posojila, kredite za stanovanj- | ! sko izgradnjo, nakup kmetijske mehanizacije in za ! pospeševanje obrtnih dejavnosti. | ZAUPANJE 2E VKLJUČENIH VARČEVALCEV I > JAMČI ZA KVALITETO IN AŽURNOST NAŠIH
> STORITEV.
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ' Krško TOZD KOMERCIALA OB JA VUA PROSTA DELA ZA EKSPEDITORJA V TOZD KOMERCIALA
! Pogoji:
— poklicna trgovska šola
— eno leto ustreznih delovnih izkušenj
— delo je v 3 izmenah
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 din po objavi.
Kandidate bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
»ASTRA", TVORNICA OBUČE ZAGREB, NOVA VES 11 OOUR »TRGOVINA NA MALO"
Komisija za delovna razmerja tozda .Trgovina na malo" v sestavu delovne organizacije ASTRA, tovarna obutve Zagreb, Nova ves 11
OBJAV UA NASLEDNJA DELA IN NALOGE
POSLOVODJA PRODAJALNE v Novem mestu
POGOJI:
VKV/KV šola učencev v gostinstvu, 1 do 3 leta delovnih izkušenj pri takšnih delih. Poizkusni rok je 3 mesece
Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazilom o strokovni izobrazbi pošljite Kadrbvsko-splošrii 'službi delavne organizacije .ASTRA' — Tvornica obuče Zagreb, Nova Ves 11, v 8 dneh po dnevu objave.
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto Foersterjeva 10
SPREJME TAKOJ
- VEČJE ŠTEVILO NK DELAVCEV za opravljanje del oziroma nalog v proizvodnih obratih TOZD Tkanina
Pogoj: starost nad 18 let, za moške zaželen odslužen vojaški rok, 1-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek delovne organizacije najkasneje 15 dni po objavi.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V TOZD ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROG NOVO MESTO
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
VODJA KAMNOLOMA VRHPEČ
Pogoji: rudarski tehnik s strokovnim izpitom
odslužen voja9ci rok
posebne zdravstvene sposobnosti
Družinsko stanovanje bo zagotovljeno v Novem mestu v letu 1980.
Prošnje sprejema kadrovsko splošna služba TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto 30 dni po objavi.
1 i it-
BASKOVC - DALMACIJA PRVI
Končalo se je prvenstvo Dolenjske za ženske pare, na katerem sta brez težav zmagali Baškovčeva in Dalmacija. Dosegli sta povprečen rezultat, predvsem zaradi slabe konkurence.
Rezultati: 1. Baškovc - Dalmacija 779, 2. Konda - Staniča (vse Novo mesto) 706, 3. Šegula -Lopatič (Brežice) 704, 4. Makše -Zupančič (Novo mesto) 704, 5. Zickar - Škafar (Krško) 697, 6. Poljak - Soško (Novo mesto) 687, 7. Pavlin - Alba (Krško) 681 itd.
N. GO LES
PRVENSTVO NOVEGA MESTA
Novomeški šahovski klub je pripravil mestno prvenstvo, ki ga igrajo po švicarskem sistemu z 11 koli. Nastopa 22 igralcev, po štirih kolih pa vodita Tone Škerlj in Zvagen s
3,5	točke. Važnejši rezultati - 1. kolo: Istenič — Milič 1:0, N. Lončarevič - Pucelj 1:0, Zvagen -Stokanovič remi, 2. kolo: Istenič -Avsec 1:0, T. Škerlj - M. Golobič 1:0, Poredoš - Milič 1:0; 3.. kolo: T. Škerlj - Istenič 1:0, Poredoš -N. Lončarevič remi, Avsec - Pucelj 0:1,- Zvagen - Savarin 1:0, 4. kolo: Lončarevič - Škerlj remi, Pucelj -B. Škerlj 1:0, Golobič - Milič 1:0 itd.
J. UDIR
BREŽICE:
1.	NOVO MESTO
V okviru brežiškega občinskega praznika so pripravili domači kegljavci delavci turnir, na katerem so zmagali Novomeščani in obenem postali tudi ekipni prvaki Dolenjske. Vrstni red: 1. Novo mesto 850, 2. Sevnica 828, 3. Brežice 799, 4. Krško 749, 5. Mercator 734, 6. Metlika 690, 7. JLA Brežice 686.
N. G.
KOČEVCI V PROKUPUU
V okviru tradicionalnega športnega sodelovanja med kočevsko in prokupsko občino so Kočevci obiskali svoje tovariše in se pomerili v nogometu (4:9), rokometu (17:19), ženski odbojki (0:3), streljanju (zmagali gostje) in košarki. V vseh disciplinah razen v igri pod koši (70:67; 58:58; 29:26) so bili gostje boljši
M. GLAVONIlC
Kaj, kje, kdo?
Ribniške rokometaše čaka konec tega tedna najtežja preizkušnja: v Celju se bodo pomerili z lanskoletnimi zveznimi ligašl Glede na to, da so v minulem kolu pokazali izredno slabo igro, v derbiju fige in kola gotovo nimajo možnosti niti za neodločen rezultat
V slovenski rokometni ligi se znova obeta precej zanimivih tekem. Do nedavna neporaženi Brežičani igrajo doma z močno vrsto Poleta. Obeta se zanimivo srečanje, v katerem bo eno izmed najbolj izkušenih moštev v letošnjem prvenstvu moralo popraviti spodrsljaj iz Šoštanja. Sevničani gostujejo pri Prulah, Črnomaljci igrajo doma z Lipo,' republiški figaš Inles pa bo šel na .izlet’ v Trbovje.
Ta čas najboljša ženska rokometna vrsta Itas iz Kočevja igra v 9. kolu doma. V goste prihajajo igralke iz Šmartnega, vrsta, ici igra v letošnjem prvenstvu izredno dobro. Nedvomno se vse številnejšim ljubiteljem ženskega rokometa obeta lepo srečanje in skoraj gotovo nova zmaga. Sentjernejčanke bodo nastopile v Mariboru, Novo-meščankc pa bi morale doma brez težev odpraviti nasprotnice iz Sevnice.
Novomeški nogometaši imajo v 10. kolu SNL - zahod izjemno priložnost, da popravijo razliko v prejetih in doseženih zadetkih. Čeravno igrajo v gosteh, bi morali Jeseničane, ki imajo sicer enako število točk kot Elan, močno premagati Črnomaljci Krajo doma s Primorjem, in čeravno jim v drugem delu tekmovanja ne gre najbolje, bi marali osvojiti novi točki Zagotovo pa bo zmagala enajsterica Kočevja. Doma se bo pomerila z vrsto Tabora.
Novomefici ljubitelji odbojke bodo v prihodnjem srečanju Pionirja gotovo prišli na svoj račun. Domača odbojkarska vrsta se bo namreč pomerila z Železničarjem, dobro in izkušeno ekipo. Boj bo izenačen, vendar bi marali domači zmagati Pomlajeno vrsto iz Kočevja čaka.nov poraz v srečanju z Mislinjo, Novomeščanke pa bodo odpotovale v Maribor k trenutno vodilnim Branikovim igralkam.
V LJUBLJANI VEČ 1000 STRELCEV - Deseto jubilejno prvenstvo LAO v streljanju z vojaškim orožjem, ki se je začdo 27. oktobra, končalo pa se bo 4. novembra, je pritegnilo natančno 1134 strelcev in strelk, ki bodo nastopili v 36 moških in 11 žendcih ekipah. Dosedanji nastopi so dokazali, da so se nastopajoči na letošnje prvenstvo dobro pripravili. Na sliki: naprej so se pomerili vojaki. (Foto: S. Krševan)
Klonila sta tudi favorita
Kočevski rokometni delavci se zavzemajo za razsvetljavo - Poslej načrtnejša skrb za kadre — Itasovo mentorstvo se pozna — Pod isto streho še rokometaši
Inlesovi navijači so že pozabili, kdaj so jim njihovi ljubljenci pripravili tako mrzel tuš: v zadnjem srečanju so bdi namreč priča nenadejanemu porazu in slabi igri. Razočarali so tudi Brežičani, končno pa so prišli do prvih prvenstvenih točk Sevničani. V ženski ligi takrat ekipe z Dolenjskega niso izgubile niti enega srečanja.
INLES UNIONDALMACUA 26 : 29(12:14)
Na tribunah ni bilo gledalca (700), ki bi verjel v presenečenje. Vendar so gostje igrali mirno in kmalu povedli kar 5:11. Šele takrat so se domačini prebudili in želeli rezultat iznenačitL Gostje pa so še naprej mirno igrali m spretno izkoriščali številne napake domačinov. Njihova zmaga je povsem zaslužena. Ribničani pa so po prvem letošnjem porazu na 3. mestu z devetimi točkami
Inles: Kljun, Križman 4, D. Ilc 1, J. Ilc 14, Fajdiga, Kalajdžič 1, Karpov 1, Troha 1, Ambrožič 2, Mate, Putre 2, Kersnič.
V šestih letih v republiški vrh
Za največje presenečenje poskrbel Inles, ki je izgubil pred domačimi gledalci - Hud poraz Brežic — Kočevke zmagujejo še naprej — Novomeščanke neodločeno
Na minulem občnem zbora vse bolj uspešnega kočevdtega rokometnega kluba so izvolili tudi novega predsednica. Ko so razpravljali o kandidatu za to odgovorno fimkdjo, niso dosti pomišljali. Nalogo so zaupali direktorici splošnega sektorja kočevskega Itasa in znani družbenopolitični delavki Jani Uran.
Nekdanja igralka je funkcijo prevzela brez razmišljanja, saj je vedela, da prihaja v marljiv in delovni klub. »Za to nič lahko delo sem se odločila tudi zato,” je dejala Uranova, ker sem videla, da so dekleta nekoliko zapostavljena. Sicer pa moram povedati, da se je marsikdo začudil ko je slišal da sem na čelu kluba. Zakaj ne? Tudi to je delo, kot vsako drugo.”
Takoj ko je začela opravljati svojo nalogo, so člani urave videli, da Jana misli resno. Tudi sami so Postali še bolj delavni. V klubu so se odločili, da bodo pobirali članarino, odločili so se za posebne vrste vstopnic, zboljšalo se je delo posameznih klubskih služb, struktura upravnega odbora pa je zelo zanimiva. v njem delajo delavci, profe-
Novomeščani odlični
Na letališču Lučko pri Zagrebu je bil 27. oktobra tradicionalni, že 15., pokal republik letalskih modelarjev. Nastopilo je 132 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Madžarske, ZRN in Jugoslavije, med njimi tudi najboljši dolenjski modelarji Zmagali so Ptujčani lci so zbrali 10.743 točk.
Na izredno kakovostnem tekmovanju so se izkazali tudi Novomeščani V Zagrebu so nastopili s tremi eldpami in v vseh treh kategorijah ponovno opozorili nase. V mednarodni konkurenci so tekmovali tudi ta čas najboljši Evropejci v kategoriji Fl-B pa celo evropski in balkanski prvaki Navzlic temu je član novomeškega Aerokluba	Brudar z
odličnimi nastopi osvojil peto mesto in dokazal, da postaja vse boli zanesljiv tekmovalec.
Rezultati F1-A: 11. Rozman 1.260/135, 18. Bauer 1.226, 21. Jevšček 1.206 (vsiNovo mesto), Fl-B: 5. Brudar 1.203, 29. Zulič 871, 32. Stankovič (vsi N. mesto) 791, Fl-C: 1. Grošelj 1.250, 24. Kranjc (oba Novo mesto) 950 itd.
Ekipno, Fl-A:	3.	Novo
mesto, Fl-B: 6. Novo mesto, Fl-C: 7. Novo mesto, ekipno skupaj: 1. Ptuj 10743, 3. Novo mesto 8.757 itd.
sorji, starši igralk, same igralke itd.
.Novi upravni odbor je moral razčistiti odnose pri financiranju. Zdajšnja pomoč tele snokult urne skupnosti je prešibka. Zato smo zaprosili za dodaten denar, pričakujemo pa, da se bo izkazalo tudi združeno delo. Zelo smo veseli ker so se za pomoč odločili v Trikonu, Kovinarju in Itasu. Le če bo dovolj denarja, bo delo potekalo nemoteno. Dokaz za to je tudi obetavna moška vrsta, ki se je venomer srečevala z denarnimi težavami in zato ni mogla uspeti”
Simpatična predsednica ima precej načrtov. Na prvem mestu je električna razsvetljava. S svojimi sodelavci je izračunana, da bi veljala okoli 135.000 din, zaradi skoka cen pa menijo, da bi morali sedaj zanjo odšteti okoli 400.000 din več. Ob tem pravi Uranova: ..Prepričana sem, da bomo tudi ta načrt uresničili 2e zato, ker mesto pa tudi občina potrebujeta igrišče, na katerem se do lahko igralo tudi
E moči Člani moške vrste in de-eta bi bili pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom pri zemeljskih delih.”
Druga naloga, ki ji bodo v prihodnje posvetili največ pozornosti je slab za strokovni kader. Poslej bodo na vseh tečajih in seminarjih sodelovali tudi športni delavci iz Kočevja. Vodstvo kluba želi imeti čim več trenerjev, vaditeljev, sodnikov, časomerilcev itd. nav tako bodo poslej več skrbi posvetili najmlajšim igralcem. Zato se bodo trende povezali z osnovnimi šolami , Ža prihodnost kočevskega rokometa ” pravi Jana, .se ni bari. Zenska rokometna ekipa je prispela v republiški vrh v šestih letih, ob ujej pa raste nova genera- * cija. Sedaj razmišljamo tudi o
INVALIDSKI ŠPORT: VEHAR PRVI, NOVOMEŠČANI DRUGI
V Železnikih je bilo konec prejšnjega tedna I. republiško prvenstvo medobčinskih društev civilnih invalidov vojne SRS, in sicer v plavanju in streljanju. Nastopili so tekmovalci iz petih klubov, uspešni pa so bili zlasti Novomeščani ki so v streljanju v ekipni konkurenci osvojili drugo do tretje mesto, med posamezniki pa je prepričljivo zmagal član novomeace vrste Vehar (170 krogov).
moškem rokometu. Lep korak naprej bomo naredili s tem, ko bo nad Ujihovo ekipo prevzel mentorstvo Itas.”
M. GLAVONJIC
Nogometni rami
Dolenjski nogometaši in njihovi privrženci so lahko ž razpletom v minulem kolu povsem zadovoljni. Kočevci so v gosteh dosegli prepričljivo' zmago, z neodločenim rezultatom pa se je končal tudi drugi dolenjski derbi. Po 9. kolu je Kočevje na 2. mestu, Elan je tretji, Bela krajina pa šesta, predzadnja
PRIMORJE - KOČEVJE
0:3 (0:2)
Gostje, ki so v minulem srečanju v Ajdovščini veljali za favorite, so prišli do novih točk tudi z veliko sreče. Rezultat sicer opozarja na khko zmago, v resnici pa je bilo dragače. Okoli 150 gledalcev je videlo tipično prvenstveno tekmo, v kateri domači niso igrali podrejene vloge. Bifi so dobri, a zelo nespretni pred vrati gostov. Zato pa so bili gostje v odločilnih trenutkih iznajdljivejši: s hitrimi protinapadi so znali izkoristiti napake domače obrambe in prvi zadetek je že v 6. minuti dosegel Dobrič.
Navzlic vodstvu so Kočevci še naprej napadali vendar bi kmalu dobili izenačujoči zadetek. Kar ni uspelo domačim napadalcem, je dosegel razpoloženi Petrovič, saj je dosegel drugi zadetek pet minut za prvim, mrežo Primorja pa je zatresel tudi v 2. polčasu, in sicer v 53. minuti Sodnik je iz igre moral
izključiti Mer! K
INLES - CRNOMEU 22 : 24(11:10)
V dolenjskem in derbiju dna so bili gostje boljši. Medtem ko je bilo srečanje v 1. polčasu izenačeno, so bili Črnomaljci v drugem delu spretnejši in so zasluženo zmagali. Sedaj imajo 4 točke in so deseti, Inles pa je s 3 točkami takoj za njimi
SEVNICA - MARIBOR 17 : 16(11:10)
Zanimivo in tipično prvenstveno tekmo a je ogledalo okoli 100 gledalcev, ki so bili v odločilnih trenutkih v veliko pomoč mladim Sevničanom. Pomlajena vrsta je v težkem boju zasluženo zmagala in nedvomno ji bo prva letošnja ligaška zmaga spodbudila za nadaljnje delo.
ŠOŠTANJ - 3REŽICE 32 : 20 (12:8)
Najbrž favoriti v srečanju niti sami ne vedo, kako so igrali. Razultat tekme dokazuje, da so bili gostje konec prejšnjega tedna izredno nerazpoloženi, zlasti v drugem polčasu, ko so dobili kar 20 zadetkov. Navzlic hudemu porazu so Brežičani še vedno prvi
.očevje: Safika, Bokan, Raj šel (Nelrič), Merhar, Kurtelič, Dobrič, Buzak, Briški Gyuerek, Kozič in Petrovič.
ELAN - BELA KRAJINA 0:0
Ponavadi so srečanja med Črnomaljci in Novomeščani navduševala, zadnja tekma pa sicer kar številnega občinstva ni mogla ogreti. Bržkone je k temu pripomoglo precej hladno vreme, pa tudi neodločen rezultat je najbrž ustrezal obema enajstericama.
Elan: Mijič, Kukalovič, Žnidaršič, Vertuš, Pavlin, Kršič, Janežič, Perhaj, Primc, Marale, Venta.
Bela krajina: Fulič, Kure, Sinčič, Zupančič, Vrščaj, Fulič II, Stefa-nič, Kramarič Mitevskl Dorniš, Vajs in Curk.
NOVOMEŠCANKI
TRETJI
Na letošnjem republiškem prvenstvu v kegljanju za ženske pare sta nastopili tudi najboljši Dolenjki Baškovičeva in Dalma-V močni konkurenci sta iovomeščanki dobro metali in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojili tretje mesto. Deset najboljših dvojic bo nasto-ki na
io 10. in 11. novembra kegljišču Gradisa v Ljubljani
pilo na državnem prvenstvu
egljišču Grad Rezultati: 1. Nagy - Veber (Konstruktor) 795, 2. Naprud-nik - Milošič (Hmezad) 793, 3. Baškovc - Dalmacija (Novo mesto) 787 itd.
Medtem ko so po 1. polčasu gostje celo vodile, so bile v nadaljevanju domače boljše in niso dovolile presenečenja. Tokrat je bila v njihovi vrsti razpoložena Goriškova, ki je dosegla 6 zadetkov, zaslužne za novo zmago pa so vse igralke. Trenutno so Sentjernejke na 7. mestu.
LISCA - MARIBOR 17 : 14(12:7)
Konec prejšnjega tedna so Sevničanke poskrbele za majhno presenečenje, saj so dokaj prepričljivo odpravile ekipo, ki se poteguje za vrh v zahodni ligi. Liščanke so vodile celo s sedmimi zadetki, vendar je gostjam uspelo omiliti hud poraz.
IZOLA - NOVO MESTO 16: 16(7:9)
Čeravno so Izolčanke v letošnjem prvenstvu domala ves čas na čelu tabele, predstavlja neodločen rezultat novomeških igralk v boju z njimi neuspeh. Po prvem polčasu so gostje vodile z dvema zadetkoma prednosti vendar v nadaljevanju dokaj lepe prednosti niso znale zadržati. Po sedmih odigranih tekmah so lanskoletne drugoligašice na osmem mestu.
PREDVOR - KOČEVJE 13 : 17(8:6)
Žerjavove varovanke igrajo od kola do kola bolje in v zadnjem kolu so dosegle nov uspeh: v gosteh so premagale vrsto neposrednih konkurentk za vrh v zahodni slovenski rokometni ligi. V 1. polčasu so bile boljše domače igralke, v nadaljevanju pa so jih igralke Itasa povsem nadigrale.
Polovičen uspeh
Lepa zmaga novomeškega Pionirja in poraz Kočevk
Minulo odbojkarsko kolo je prineslo dolenjskim ekipam polovičen uspeh. Medtem ko ženska vrsta Krke konec tedna ni nastopila in bo preloženo srečanje odigrala čez čas, so novomeški igralci zmagali brez težav, močno pomlajena ekipa iz Kočevja pa je doživela nov hud poraz.
PIONIR - SAVA 3:0(10, 10, 12)
Ekipa žu žemberških mladincev in novomeških članov je tudi v 3. kolu pokazala zelo dobro igro. Zal so bili nasprotniki tokrat slaba ekipa, tako da je okoli 50 gledalcev še kar zanimiv boj spremljalo le slabo uro. Sicer so v vsakem setu povedli gostje, vendar jim boljši domačini niso dovolili presenečenja. Pionirjevi igralci so tokrat dobro igrali na mreži in v polju in z novo zmago napovedali zanimivejša srečanja in boj za najboljša mesta v zahodni odbojkarski republiški figi Po novi zmagi so Novomeščani na 3. mestu s petimi točkami pred njimi pa sta še neporaženi ekipi Bovca in Izole.
Pionir: Vernig, Babnik, Primc, Pucelj, Kosmina, M. Plut, Z. Plut, Bralec, Kolarič in Muhič
GORJE - KOČEVJE 3:0(11,10,10)
Močno pomlajena ženska vrsta Kočevja je v 3. kolu doživela tretji pričljiv poraz. Mlade domače ilke proti bolj izkušeni wsti Gorja niti niso igrale tako slabo, videlo pa se je, da so preveč spoštovale gistje. Precej točk so Kočevke dobile predvsem zaradi neizkušenosti. Vseeno mladim igralkam ne kaže obupati, saj so z dosedanjimi igrami dokazale, da ob dobrem in rednem delu lahko prerastejo v solidno prvoligaško moštvo.
Kočevje: Stopar, Ličan, VerSč, Siraj, Stoler, Ahac, Piškur in Vidmar.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
NOVO MESTO - Prejšnji teden so pripravili dolenjski kegljaški delavci v prostorih kegljišča na Loki seminar za kegljaške sodnike. Vodil ga je tovariš Istenič, udeležence pa je seznanil z novostmi v mednarodnem tehničnem pravilniku.
(N. G.)
Pod obroči štiri ekipe
V predtekmovanju slovenskega košarkarskega prvenstva igrajo Beti, Novo mesto, Kočevje in vrsta Podbočja
VSE BOLJŠE IGRE - Kočevske igralke rokometa so ta čas najbolje uvrščena ženska ekipa z Dolenjskega. Za dobre igre je zaslužna tudi odlična strelka Marina Jerič.
ŠENTJERNEJ -MLINOTEST 15 : 13(7:10)
Sentjernejke igrajo vse bolj zanesljivo, kar je dokazalo tudi srečanje 9. kola slovenske rokometne fige.
Konec prejšnjega tedna so zaživela tudi igrišča pod obroči. Do minule sezone so iz dolenjskih lig nastopale v republiških konkurencah tri ekipe: Novo mesto, Beti in Kočevje. Da je koša tka pri nas vse bolj priljubljena in tudi množična, dokazuje tudi letošnje tekmovanje, saj si je priborila pravico za nastop v kakovostnejšem tekmovanju še ena ekipa iz dolenjske lige, mlada vrsta iz Podbočja.
Boji v petih predtekmovalnih skupinah niso pokazali prave vrednosti vseh ekip, kajti precej moštev je 1. kolo preložilo, opozorili pa so, da bo prvenstvo letos precej bolj izenačeno kot pred letom dni ko so košarkarji zaigrali po novem sistema Med tistimi ki so prvo letošnje prvenstveno srečanje preložili, sta bili tudi ekipi iz Kočevja in Podbočja. Tekmi sta odigrali 31. oktobra. Kočevci so se pred domačimi gledalci pomerili z močno vrsto Trnovega, novinci v letošnjem tekmovanju, ekipa iz Podbočja, pa se svoj prvi reoubUški košarkarski krst doživeli v Žalcu. Novomeščani so gostovali v Metliki kjer so presenetljivo lahko odpravili večno neugodne tekmece.
BETI - NOVO MESTO 58:87 (34:40)
Favoriti v skupini C so svojo prvo nalogo v predtekmovanju dobro opravili. Srečali so se z vrsto Beti, ki je pokazala eno svojih slabših iger. Medtem ko je bilo srečanje v prvem polčasu dokaj izenačeno, so domači potem, ko so morali z igrišča nekateri izkušeni igralci, povsem popustili in Novomeščanom ni pre-
ostalo drugega, kot da so dosegli prepričljivo zmago. V domači vrsti se je izkazal Zabčič.
Beti: Dubranič 6, Gršič 2, Medek 16, Kiemesec 2, Zabčič 13,&Wr 10, Stragilič 12 in Vivoda 12.
Novo mesto: P. Seni Kramar 2, Cerkovnik 19, 1 5, Ivančič 7, S. Seničar Župevec 25 in Plantan 4.
TEČAJ ZA KOŠARKARSKE \ SODNIKE
Organizacija košarkarskih sod- g nikov iz Novega mesta bo | ponovno pripravila tečaj za; košarkarske sodnike. Zaintere-j sirani naj se zberejo 9. novembra ; pred novomeško športno dvo- S rano ob 16.30. Organizacija vabi : k tečaju mlade iz vseh dolenj- j skih občin, predaval pa bo edini ; novomeški m dolenjski zvezni • sodnik Andrej Svent.	•
ILIRUA -NOVO MESTO 59 : 95 (35:40)
V trening tekmi so Novomeščani v Ljubljani odigrali z ekipo Ilirije. V ekipi gostov zaradi bolezni nista nastopila Peter Seničar in Ivančič. Navzlic slabemu začetku so gostje predvsem zaradi odličnih skokov v napadu dobili polčas s petimi koš razlike, v nadaljevanju pa so precej bolje igrali v obrambi in srečanje dobili brez težav. Za Novo mesto so bili uspešni: Munih 29, Besednjak 8, Beg 5, S. Seničar 14, Zupevec 13, Supič in Cerkovnik 22.
F. BEG
r
VZGOJNI
KOTIČEK
OČK« JI NA TO POZABIL
V vzgojni posvetovalnici obravnavamo veliko otrok z različnimi motnjami. Vzroki za nastanek teh motenj ali težav so raznovrstni. V razgovorih s starši, največkrat z materami, slišimo pogosto, da se starši nimajo časa ukvarjati s svojimi otroki, da so očetje prezaposleni, da jih ob popoldnevih ni nikdar doma. Vzgoja otrok je prepuščena materam ali starim staršem. Zaradi prezaposlenosti in drugih skrbi nervozni in sitni očetje za otroka nimajo lepe besede, si ne vzamejo časa, da bi poklepetali z otrokom, aa bi pregledali šolsko torbo, da bi kdaj pa kdaj šli skupaj z družino na sprehod, v gozd, na igrišče. Odnosi v družini so napeti, na otroke starši vpijejo, padajo tudi klofute. V takem vzdu^u se različne čustvene motnje lepo razvijajo.
Iz knjige ameriškega pisatelja D. Carnegiea „Kako si pridobiš prijatelja" mi je ostala v spominu zgodba Očka je na to pozabil. Za vse očete, in ne samo za očete, jo navajam skoraj v celoti.	J
„Poslušaj, dragi sinko, kaj ti govorim, medtem ko ti spiš in stiskaš ročice ob obrazu, vlažni plavi kodri pa se ti svetijo na čelu. Sam sem se v temi prikradel v tvojo sobo. Pred nekaj minutami me je ob branju časopisa zapekla vest in zdaj kot krivec stojim ob tvojem zglavju.
Dragi sinko, tole ti želim reči: ves dan sem nad tabo samo sitnaril! Ko si se zjutraj oblačil, sem se zadrl nate,ker si se z vlažno brisačo samo rahlo dotaknil lic. Oštel sem te tudi,ker si nisi čistil čevljev, in jezno sem revsk/iil, ko ti je neka igrača padi? na tla. Tudi pri zajtrku ti nisem dal miru Očital sem ti, da ne znaš jesti, da držiš komolce na mizi in da si maslo preveč na debelo mažeš na kruh. Inko sem odhajal od doma v službo, si mi ti pomahal z roko in zaklical: „Na svidenje, očka!“, jaz pa sem samo zagodrnjal: „Drži se vendar bolj pokonci!
In popoldne se je vse to nadaljevalo. Ko sem te, gredoč iz službe, zagledal pri igri s tvojimi mladimi prijatelji, sem te vpričo vseh ozmeijal, ker si se nekje nataknil nogavice in jih raztrgal. Nogavice so vendar drage, sem ti rekel. Če bi jih moral sam kupovati, bi bolj pazil nanje.
In ko sem pozneje v sobi bral časopis, si plaho vstopil in se ozrl vame z žalostnim pogledom. Mene je to zmotilo pri branju in sem zato nejevoljno zagodrnjal: „Kaj pa spet hočeš? * Ti nisi nič rekel, pač pa si me objel okoli vratu in me poljubil z vso ljubeznijo .... Potem si stekel proč in slišal sem tvoje lahke korake po stopnicah navzdol.
%
Ko si stekel proč, mi je časopis zdrsnil iz rde in mučen občutek mi je stisnil srce. Le kaj je navada naredila iz mene! Stalno samo iščem nekakšne tvoje napake in ti delam očitke, ne da bi pomislil, da si še o trde. Ne smeš misliti, da te nimam rad, toda vse preveč sem zahteval od tvoje mladosti. Merilo, primerno zame, odraslega človeka, sem prenašal tudi nate.
In vendar je toliko dobrega, lepega in iskrenega v tvojem značaju! Tvoje srce je široko kakor jutranja zaija nad hribi. To si dokazal zvečer, ko si me objel okoli vratu in mi voščil lahko noč. Sinko moj, zdaj v temi sem prišel k tvoji postelji in obljubljam ti, da ti bom odslej vračal ljubezen.
Vem, ti vsega tega ne bi razumel, če bi ti o tem spregovoril jutri zjutraj, toda od jutri dalje ti bom zares pravi očka. Postala bova velika prgatelja in delila bova žalost, veselje in smeh. Ug riznil se bom v jezik, če bi mi nepotrpežljive besede še kdaj prišle na ustnice. Stalno si bom v mislih ponavljal: „Sajješe otrok, samo otrok.“
Nemara sem v tebi že videl odraslega človeka, a zdaj, moj sinko, te gledam, kako ležiš v posteljici, zvit pod odejo kot majhen in žalosten kupček. Kako majhen si še! Še včeraj si ležal v maminem naročju, z glavo ob njenih prsih. Preveč sem zahteval od tebe, vse preveč!*
MARJAN STOKANOVIC, dipl. psih.
Vz gojna posvetovalnica Novo mesto
SVETU OKOLI
RUSKI KAVBOJI - Gledalci filmov v Sovjetski zvezi imajo priložnost videti prvi doma narejeni vestem. Sovjetski filmarji so zaradi želja mnogih državljanov posneli pravo kavbojko s poštnimi kočijami, puščavami, kaktusi, roparskimi napadi itd. Nekaj spodrsljajev pa so si vrli filmarji le privoščili. Tako so kaktuse naselili kar blizu gozda iglavcev (plodna puščava? ). Kavbojka je pa le.
NEUMNA VOJSKA? - Pa
se naj Američani nič ne petelinijo, saj je njihova vojska iz leta v leto bolj neumna. Tako vsaj lahko zapišemo na osnovi poročil nabornih komisij, ki so ugotovile, da je inteligenčni kvocient rekrutoy zelo nizek in da je že 60 odst novih vojakov podpovprečno umsko razvitih. Sicer pa za pobijanje ljudi pamet ni potrebna!
KEMIZEM SOLZA - Generali ob teh podatkih točijo solze. Ali iz veselja, da bodo imeli tako poslušno vojsko ali morda iz žalosti? To je zdaj lahko ugotoviti, saj je nedavno univerzitetni profesor Berwick s Htrvarda odkril, da je kemična sestava solz, ki jih točimo iz veselja, drugačna od sestave solz, ki jih na lice prikliče ' žalost
•i
PRAVA KAZEN - Od veselja za gotovo niso jokali člani neke mladinske pop skupine, ko so jih čuvarji reda zalotili pri kraji dragih instrumentov, katerih pravi lastniki so bili člani neke druge, uspešnejše rock skupine. Frankfurtski sodnik, ki je primer obravnaval, je modro odločil, naj fantje svoj greh poravnajo v splošno korist. Vrniti so morali ukradene instrumente, poleg tega pa morajo pripraviti še štiri zastonjske koncerte za mladina Njim v kazen, drugim v zabava
RIMSKO VRAŽEVERJE
Znano je, da nekateri ameriški hoteli nimajo 13. nadstropja namenjenega za hotelske sobe. Izjema je lasvegaški hotel »Cezarjeva palača’, ki je odmislil 15. nadstropje. Stari Rimljani so namreč za nesrečno številko imeli 15, ne pa 13. Nove hotelske pridobitve v Las Vega-su bodo gotovo najbolj veseli — stari Rimljani.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Novice.
Za plačilo davka smo pa ravnopravni
(Slovenskega) „tukaj” častniki nikakor nočejo slišati pri kontrdnih shodih. Na več krajih so Slovence, ki so se slovenski oglašali, kratkomalo odvedli v zapor. Tam imajo mladeniči čas premišljevati, ali bode v vojski vojna sreča visela na nemškem ,,Her!” Radovedni smo, ako bodo naši poslanci o teh nečuvenih nasilnostih zinili kaj v državnem zboru ob priliki, ko pridejo na vrsto predloge za povišanje častniških plač in za štetje denarja za nove puške in topove? Takrat bode pač na mestu, da se spregovori o tej besedi prav resna beseda. Naj gospoda ne misli, da sme nas Slovane le tedaj smatrati ravnopravnim, kedar nam je treba nalagati davek.
(Gospod) Ivan Vavpotič, sin gosp. c. kr. okr. zdravnika novomeškega, ki je dosedaj obiskoval visoke šole za slikanje v Pragi, šel je svoje študije nadaljevati v Pariš.
(I mo v it berač) V neki tržaški krčmi so prijeli starčka .berača, ki je nadlegoval
| goste, ffe komisariatu so našli pri njem tudi = prepis oporoke, s katero prepušča svojemu | vnuku hišo in razna zemljišča. Beraču so f 'preskrbeli brezplačno stanovanje — v zaporu.
(Sadjarstvo) na Dolenjskem lepo na-| preduje, nvala bogu in ljudem, kateri se za to = trudijo, v poslednih letih prav vidoma. V dokaz | je neovrgljivo kaj obilna množina sadnega | drevja, katero se leto za letom skoraj povsod = zasaja. Prav mogoče pa je, da pri marsikaterem I gospodarju, kteri je sicer prav marljiv glede | zasajanja sadnega drevja, isto ne bo tako raslo, f tako uspevalo, kakor si on sam želi, in kakor je | to v obče želeti.
(Ravnateljstvo) srbskih državnih i železnic potrebuje 680 kosov hrastovih hlodov, I 2000 hrastovih in 4500 jelovih desk različne § dolgosti, širokosti in debelosti. Ponudbe s 1 kolekom 10 dinarjev naj se vložijo v Belgrad.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. novembra 1899)
Rak lupini
Zgodovinski posnetek razbitin Hsssovega messerschmitta na Škotskem.
Je v zaporu Hessov dvojnik?
Britanski zdravnik Thomas trdi, da v berlinski jetnišnici' Spandau ne sedi nacistični zločinec Rudolf. Hess
O jetniku, št. .7, ki samotno ždi kot edini zapornik v berlinski jetnišnici. Spandau, svetovno časopisje večkrat piše; 85-letni nacist Rudolf Hess ponovno razburja bralstvo zahodne poloble. Britanski zdravnik, ki je Hessa pregledal v zaporu, zatrjuje, da jetnik št. 7 ni tfess, ampak njegov dvojnik.
Zdravnik W. H Thomas pravi, da ve, kaj govori. Kot dokaze za svojo presenetljivo teorijo navaja nekaj dejstev. Na sojenju v Nuernbergu sedanji ujetnik št. 7 ni prepoznal Itssove osebne tajnice, prav tako je odklonil, da bi se v prvih 28 letih ujetništva srečal s svojo ženo. Pri pregledu je Thomas odkril, da ujetnik nima sledov hudih ran, katere naj bi ffess utrpel med prvo svetovno vojna
Kdo potem tako potrpežljivo sedi v zaporu namesto nacističnega veljaka in kje je pravi Hsss? Thomas meni, da je 10. maja 1941 skrivoma doskočil na Škotskem lissov dvojnik. Vplivni nacist je imel svojega „doppelgaeugerja” tako kot vsi najvišji nacistični veljaki. Pravega Hesseja je dal ubiti njegov
Stokilogramski tumor________________________
15 let rasel do rekorda
Na univerzitetni kliniki v San Franciscu so letos izrezali iz telesa tridesetletne ženske največji tumor, kar so jih doslej zabeležili v medicinski statistiki. Zdravniki domnevajo, da je tumor rasel v telesu pacientke celih 15 let. V tem času je dosegel presenetljivo težo -100 kilogramov.
Zanimivo je, da ženska ni vedela, da ji kaj raste v trebuhu. Mislila, je, da se le tako močno redi. Zaradi bolečin je poiskala zdravniško pomoč, nakar je sledilo seveda veliko presenečene.
Operacije se je lotilo sedem strokovnjakov, sam poseg pa je trajal štiri ure in pol. Najprej $o odstranili za okoli 80 kilogramov tekočine v tumorju, nato pa izrezali Je podivjano tkivo, težko 20 kilogramov. Pred operacijo je ženska tehtala 190 kilogramov, zdaj pa ji tehtnica pokaže že mai\j kot 90 kilogramov.
rival Himmier, na Škotsko pa poslal dvojnika.
Zgodovinarji Velike Britanije in Zahodne Nemčije nočejo Thomasove teorije vzeti za resno stvar. Med drugim imajo oročilo, ki ga je Hess oddal za tleija, preden je poletel na svoj znameniti pogajalski izlet v Veliko Britanijo. In še nekaj ie: še tak norec ne bo 38 let namesto mrtveca sedel v zaporu.
Morda pa ima vse pisanje o dvojniku ftssa le ta namen, da bi omajali trdni sklep, naj vsaj eden od nacističnih zločincev prestane zasluženo in dosojeno kazen.
Ne mine skoraj mesec, da bi i* znanstvenih raziskovalnih laboratorijev ne prodrla v svet presenetljiv* vest o novih odkritjih o raku. Tako je pred kratkim zakonski par Ann in tferold Dvorak iz Bostona ponudil možno rešitev ene največjih ugank pri raku. Zakonca Dvorak namreč odgovarjata na vprašanje, zakaj rakastih celic ne zapazi in uniči telo samo s svojim sicer učinkovitim obrambnim sistemom.
Dvorakova sta delala poskuse n« morskih prašičkih in v treh letil> raziskav prišla do odkritja, da so rakaste tvorbe obdane s posebnim plaščem iz fibrina. Tumorji izločaj<| snovi, ki tvorijo ta zaščitni plašč, k> ga obrambna telesca ne morejo predreti. Ko tumor napreduje v rasti, prične izločati snov, ki pla^ od znotraj razkraja, zunanji del, ki sproti raste, pa pusti nedotaknjen. Tako tumor raste vedno obdan z zaščitno snovjo.
Če bo to odkritje potrjeno p*1 podobnih drugih raziskavah, 1>° mogoče izdelati zdravila, ki bodo razkrajala obrambni plašč rakaste tvorbe in tako omogočila, da se b° telo na najbolj naraven način spopadlo z nezaželenim pojavom-Upati torej smemo, da bodo sedanj9 zdravila, ki često povzročajo škodljive stranske pojave, zamenjal* nova.
Rešitev prejšnje k ii žaiike													
				••	-	_	_	-	.	K	S	n	7S
					5	L	0	N	r.	K	1	L	T
				a	T	O	p.	1		A	L	e	A
				—	t	K.	s	T	6	R	l	€	R
				-	Z	O	0		K	e	R.	££	-
				>5.	1	M	M	A	S	T	t	K	A
•	=r	sr	»«—j	A	C	O		K	P	A	fU	A	R.
	T	A	s	r	A	T	U	R	A	-	s	P	A
	O		L	A		0	P	A	N	K	A	R	—
a	S.	K	1		D	R	N		D	O	T	1	K
s-	C	€:	v	K.	A	ci.	1	B	fe	R	1	I	A
Sf'	A	r	A	1	R		K	(	R	-	R.	£	D
prgišče misli
te
Vse bivanje temdji na dvojnostih, na protislovjih.
H HESSE
Od smrtnega plesa človeškega življenja nekaj ostane in Preživi: umetniška dela.
HIESSE
Zares umre le, kdor je v smrti sam.
P.GOUA
dl
mnogo-
kotnilt
fupanlit
sod
pru
ženska
himalaj.
koza
elan
trava
druge
kožnje
palec
gozdni
čuvaj
strokoinjal
za sinologijo
ip rojite« trelnega orožje
navricno
lesketanje
del
obraza
iramalik
trojanski
junak
zarebrnica
vrsta
orožja
nror
plin
doba
žlahtna
kovina
natrij
tehn.
poklic
obrtni k
budimpešt
stadion
del vrat
el.enpta
prtv3|jn|a
emile
zola
socvetje
zapor
tekofce
mažčobe
mit.bog
pastirjev
delavec
zimsko
vozilo
hranilo
ind
drobiž
i. ime
itmesto
(poševni
stolpi
nevoino
ni
maribortov
avTomnh.
telamonov
sin
trst
a m. vesolj-ladje
vrsta
projekcije
gorovje na bl-vzhodu
Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
jdnus
§
MSM
Hi
I
proga
Poznate duhove?
če ne, je dobro prebrati knjigo „Kdo je kdo med duhovi" — Izbranih 500 prikazni
Če vas zanimajo duhovi, tisti pravi, dobri stari ange-ški duhovi, si lahko iz Velike Britanije naročite knjigo „Kdo je kdo med duhovi . To ,.pomembno” delo je nedolgo tega zajedalo bdli dan, avtor pa je znani preučevalec duhov Jack Ha0ain.
V dvajsetih letih raziskovanja, zbiranja podatkov in lastnih izkušenj — so, žal, bolj slabe, saj za duhove navdušeni Jack ni zares videl še nobenega - se je avtoiju nabralo toliko materiala, da je lahko napisal nekaj knjig o angleških duhovih, letos
E a še leksikon „Kdo Je do”. V njem opisuje 500 znanih duhov. Kot Britanec je demkoratičen in je v elito
Etstotih prištel samo 13 lijev in 12 kraljic, večina duhov pa je preprostega rodu. Pa nikar ne mislite, da so to vsi duhovi. Kje pa!
Veliki otok je z duhovi zelo bogat, daleč pred vsemi deželami sveta je, saj se v meglenih in temačnih pokra-
jinah Anglije, Škotske in Wellsa občasno prikazuje kakih 25.000 prikazni. Da pa gre za tipično an^eške duhove, dokazuje dejstvo, da se kot prikazni kažejo tudi živali, predvsem konji, psi in mačke. Te živali so kajpak med Otočani najbolj priljubljene, zato so jim dovolili, da se uvrstijo med duhove.
Znano ie, v kako težkem gospodarskem položaju je an^eško gospodarstvo, lepa množina duhov pa je brezposelno postavala po kraljevini. Zdaj sojih vpregi v boj za gospodarsko trdnost. Američani, Kanadčani, Nemci in drugi ob pomanjkanju lastnih duhov, ki so poleg tega kaj plebejske narave, iščejo duhove po Veliki Britaniji. Turizem z duhovi cveti, filmske ekipe snemajo filme, število članov klubov ljubiteljev duhov se veča. Denar priteka v kronično prazno britansko Magajno tudi po zaslugi duhov.
Če kdo misli, da so se duhovi začeli pogosteje pojavljati prav v času, ko so postali donosni, iz dobička-željnosti Angježev, se grdo moti in ne upošteva, da so lahko tudi duhovi domoljubno navdahnjeni.
Ni sedež duše, je pa pomemben
Znanstveniki odkrivajo, da ima nos oziroma vonj pomembno vlogo v življenju — Kontracepcijski vonjalni spreji — Dojenčki prepoznajo mamo po vonju
So dolgi, zakrivljeni, ravni, krivi, ozki, krompirjasti, orlovski, potlačeni, kljukasti. Če se kdo ima za večvrednega, pravimo, da visoko nosi nos, obratno pa neuspešnemu pravimo, da jih je dobil Po nosu. Skratka, gre za nos, ta nenavadni organ človekovega telesa. Vsak dan ga vidimo, pa vendar tako malo vemo o njem, še ®anj pa vemo, kako pomembno vlogo igra v našem življenju.
Filozof Gustav Jaeger je bil Prepričan, da je sedež duše v nosu.
berlinski zdravnik V. Fliess, prijatelj slavnega Freuda, je menil, da je nos najpomembnejši spolni organ.
-Nič
manj pomembnosti pa mu ne pripisujejo sodobni raziskovalci, ki prav tako zatrjujejo, da bi brez nosu moški ne bi bil pravi mo9ci, saj bi 'kmalu pozabil, da je v ljubezenskem objemu z žensko veliko slasti Vonj ga pošilja v nove in nove ljubezenske
ta, ki bi se ukvarjal samo s tem, ni nikjer na svetu, predlogi, da bi ga ustanovili, pa so že.
Med drugimi je glasno zahtevo po njem postavil priznani znanstveni raziskovalec celic živih organizmov Lewis Thomas.
bitke.
«
Raziskovanje vonja in vohalnih organov je prineslo prenekatero ^nenavadno odkritje.
Slavni antropolog Louis Leakey je prepričan, da je vonj odigral odločilno vlogo pri evoluciji človeka.
V davni preteklosti bi človečnjaki zaradi svoje ranljivosti postali lahak plen zveri, bi jim ne bil vonj po človeku z°Pm, in so se naših prednikov lotile le v sili.
Vendar so to šele prvi korald, danost se z nosom, se pravi z vlogo yonjev in zaznavanjem, še ne ukvarja toliko, kolikor bi se morala. Inštitu-
KAKO DIŠI MAMA?
Med najvažnejšimi izsledki zadnjih raziskav vonja je gotovo odkritje Številnih eromonov, neka kinih nosilcev vonja, signalov, s pomočjo katerih živali, posebno žuželke, zbirajo hrano, najdejo spolne partnerje, označujejo svoja ozemlja, dajejo znamenja za preplah, vzdržujejo „družbeni“ red v svoji vrsti ipd.
Če živali z vonjem pošiljajo toliko različnih sporočil, ali se nekaj podobnega ne dogaja tudi pri človeku?
„Prav verjetno,“ menijo raziskovalci. Zaenkrat so to sicer odkrili samo pri ženskah, ki so si bližnje prijateljice ali živijo dlje časa skupaj v istem stanovanju. Skupno življenje povzroči tako imenovano menstru-
acijsko sinfironost, ko sostanovalke dobe mesečno perilo ob približno istem času, medtem ko v obdobju, ko žive na svojih domovih, pride do občutnejših časovnih razlik. Fiziolog Michael Russell meni, da je odločilni faktor pri tem vonj. To je z vrsto poskusov tudi že dokazal
Zdaj dela poskuse, da bi podobno dokazal tudi pri materah. Nekateri izdsledki kažejo, da igra vonj pomembno vlogo v odnosih med materjo in dojenčkom. Dojenček menda prepozna dokaj zanesljivo svojo mater po vonju, na nekaj poskusih pa so se dobro obnesle tudi matere, saj so kljub zavezanim očem prepoznale svojega otroka. \fce to so seveda res začetni koraki,
ki pa bodo pripeljali, tako vsaj meni M. Russell, do pomembnih ugotovitev.
VONJ IN PLODNOST
Nič manj zanimivi niso poskusi, ki jih opravljajo raziskovalci v Philadephiji. Pri analizi vonjev, ki jih je mogoče zabeležiti v izločkih ust in ženskih rodil, so odkrili, da se sestava teh vonjev pri ženskah menja glede na potek njihovega ovulacij-skega kroga. Telesni vonji izdajajo stopnjo zrelosti jajčeca.
Ta odkritja podpirajo tudi raziskave, katere je opravila primatolo-ginja Gisela Epple. Pri opazovanju
Nosu nimamo le zato, uživamo v vonju rož.
najvišje razvitih opic je zapazila, d vodilni samec in samica v vsak skupini porabita precej časa e mazanje sten kletke s svojim izločki. Učinek tega početja j presenetljiv: podrejene samice a morejo zanositi z vodilnim samcem Epplova domneva, da vodilna sami ca s svojimi eromoni - vonjalnimi signali - povzroči, da podrejen samice niso plodne.
Vonj je torej mogoče uporabit kot učinkovito kontracepcijski sredstvo.' Prav to poskuša uresničit skupina švedskih raziskovalcev Christer Berquist, Sven Nillius ir Leif Wide z upsalske univerze s< trudijo narediti kontiacepcijskc vonjalno razpršilo. Pri delu uporab ljajo snov LRH, ki spodbuja izloč* nje hormona gonadotropina, odgo v ornega za dozorevanje ženskegi jajčeca. V razdobju šestih mesecev je skupina 27 prostovoljk vsak dar vohala pripravljeno kemikalijo. Samo pri dveh so v tem času zabeležili komaj opazna znamenja zorenja jajčeca. Pri ostalih je vonjalo delovalo brezhibno. Edini spremljevalni pojavi pri vohanju LRH so bili občasni manjši glavoboli. Seveda pa bo treba še odkriti, ali kemikalija ne povzroča škodljivih spremljevalnih pojavov po daljšem obdobju uporabe.
Se ena slaba lastnost je bila značilna za Pasaričevega ^ šafeija: bil je brezvesten babjek in brezsrčen nasilnež. Če se ^ mu dekle niso udale, so morale od hiše in isto je bilo z s mlajšimi, bolj čednimi delavkami.	1	J
Pred vsemogočnim Šuškovičem je imel ženski spol N tolikšen strah, da niti z glasnimi pritožbami ni upal na dan. -
Veronika je kmalu opazila oskrbnikovo pohotnost in je S prosila moža, naj ga posvari, ker je v očitno pohujšanje vsej { okolici. Grga je ob takih pritožbah zmajal z ramami in J dostavil: ,,Zenske so njegova stvar. V svoji službi je na
( MtEMjsin ust pred 20 leti
Črn dan za zajce
V NEDELJO je pokalo po zajcih na vseh koncih in krajih. Začel se je jesenski lov na dolgoušce. Lovci so izkoristili lepo vreme; lovska družina Dolenjske Toplice je uplenila 12 zajcev, družina Gorjanci najmanj toliko, z lova pa se niso brez dlake vrnile tudi druge lovske družine (Otočec, Radohova vas in druge). Novomeščani so se vrnili z lova na prašiče praznih rok Lahko računamo, da je to nedeljo padlo v okraju nad sto dolgouhcev.
V ZDRAVSTVU je premalo čutiti vpliv zavestnih sil. Komunisti - zdravstveni delavci se bodo morali odločneje zavzemati za napredna stališča in jih, se ve ne administrativno, temveč z močjo prepričanja, posredovati prek sindikata, strokovnih društev in drugače ostalemu osebju, da bodo postali tudi njihova last. Zavestne sile morajo še naprej odkrivati negativne pojave v zdravstvu: neodgovorno ravnanje, trošenje sredstev, slab odnos do bolnika, podcenjevanje samoupravnih organov in njihovih odločitev, pasiven odnos do naše stvarnosti itd.
TRGOVSKA PODJETJA po novem ne bodo smela prodajati niti domačih niti uvoženih gospodinjskih in drugih aparatov, ne da bi kupcu ob sklenitvi kupčije zajamčila tudi servisno službo za te aparate. Ker prodaja takih aparatov prinaša trgovini lepe denarce, je taka pobuda razumljiva in za prebivalce koristna.
IDEOLOŠKO VZGOJNO delo ZK na Senovem so že postavili na nove temelje. Člani študijskih krožkov si sami izberejo za študij teme, ki jih zanimajo.
POSLEDNJI MOHIKANEC
i
\
f
f
I
\
PODJETNI TABORNIKI iz Novega mesta so to nedeljo odprli v častitev občinskega praznika že drugo taborniško kočo v okraju Gorjancih je vodnik Džoni s svojim vodom KGR-20 postavil na bjstonske temelje bivše kapelice prijazno kladaro.
(Iz DOLENJSKEGA USTA 29. oktobra 1959)
40
»Saj se lahko smejete* !j°deji,« je zaškrtal Natty, »najboljša pušk* *viine je zdaj navadno poleno. No, sicer P? ‘*hko človek samo enkrat umre. Jaz sem p*‘^*vljen.« Tedaj pa se je oglasila Cora,	od obeh deklet:
»Zakaj bi se pustili tuk*jJJ">ti? Kmalu se bo stemnilo in potem se l*v^° prebijete skozi gozdove.« Natty jo je ** '•deno pogledal in odvrnil:
41
»Če bi se nam morebiti posrečilo, vas pač ne moremo zapustiti. Kaj naj odgovorim vašemu očetu, polkovniku Munroju, če vpraša po svojih hčerkah?« — »Recite mu, naj nas pride čimprej reševat. Če pa naju ne bi več našel živih, mu sporočite najin poslednji pozdrav,^ je odgovorilo pogumno dekle. Natty se je zamislil in nazadnje priznal, da ima dekle prav.
42
»Resnično, naša dolžnost je, da vsaj to poskusimo za vašo rešitev. Dokler človek še diha, ne sme obupati.« Nato se je posvetoval s svojima indijanskima prijateljema in pripravili so se za odhod. Oborožili so se le z noži in tomahavki, puške brez nabojev pa so pustili, čeprav se je Natty le težko ločil od svoje dolge risanice, O mraku so zabredli v reko.
mestu, veselje ter zabavo mora pa tudi on imeti!
Kadar je bil gazda posebno pri volji, je povabil v klet razne imenitnejše Stenjevčane. Ob takih prilikah se je razvilo razposajeno rajanje, ki se je zavleklo več dni. Veronika ni smela niti pogledati v tisto kamro v kleti, s kom mož popiva, prepeva, se gosti in kako se obnaša cela družba. Ko je bilo veseljačenje pri kraju, je govoril ves Stenjevec: „Kum nas je gostil. Hočemo, da mu vrnemo ha drug način, ker mu ne moremo z jedačo in pijačo.”
Prepad med Pasaričem in njegovo mlado ženko je nastal že prve dni po poroki. Namesto da bi se bil mož ženi bližal, se ji je odtujeval. Že pred poroko ji je bil navaden tujec, po nekaj tednih zakonskega življenja gaje zasovražila.
Pobegnila bi bila iz njej tolikanj tujega novega doma, da se ni bala sramote, katero bi s tem nakopala očetovi, hiši. Nahajala se je v nevzdržnem položaju in še potožiti ni mogla svojega gorja živi duši.
Dolgo je prosila moža, naj obiščeta njen dom. Grga se je skraja otepal na vse mogoče načine in z raznimi izgovori. Ko je slednjič le pristal na obisk, je vzel s seboj še Suškoviča. Odpeljali so se z obilnimi darovi za Karičeve v troje v Kraljevec. Obiska tolikanj imenitnega, bogatega zeta ter presrečne hčerke je bil Katiču povod za prireditev cele gostije. Povabil je na gostijo več sosedov, da vidijo, kako se godi njegovi edinki.
Pri Karičevih so se rokovali veseli Zagorci, bratili, peli, pili in se ponašali z vsem tistim, česar marsikateri nikoli niti imel ni.
Ko je bila gostija na višku, je lahko Veronika izrabila priliko, da je z materjo zginila od mize. V dekliški Veronikini kamri je mila majka zvedela, da obilno založena miza, grunt in vse drugo v zakonu ni vse. Čula je iz ust lastnega otfoka zatrdilo, da se zasaja v njegovo srce mesto ldic ljubezni do moža sovraštvo, in to po njegovi krivdi.
Izpoved mlade žene je bila dolga, odkrita.
„Mati, svetuj, kaj za naprej, ker tako ne more in ne bo šlo za bodočnost? ” je zaprosila hči.
Ob tej bridki izpovedi sta obe ženski jokali. Potem se je mati zbrala in dala hčerki nasvet:
„Vražji Šuškovič mora od hiše in potem bo morebiti boljše!”
Stenjevški gosti so se zopet vrnili. Gazda in šafer sta bila prav Židane volje. Pripravila sta z obiskom vidno veselje starima in celemu Kraljeve u. Veronika je nesla na novi dom materino tolažbo ter trden sklep, da bo obračunala pri prvi priliki z oskrbniškim drznežem.
Šuškoviča je obisk pri Karičevih naravnost predrugačil.
Do mlade gazdarice je ubral čisto novo pot in ji je puščal v g ospodinjskih poslih proste roke. Prvi preokret je bil hvale-% vreden, drugi manj in je obetal resen obračun med gospo- ^ dinjo in oskrbnikom.	^
Josip je že skraja opazil, kako njegov gazda zanemarji ^ brhko Veroniko. Nenadoma se je pričel truditi, da bi on J nadomestil, česar mož sploh ni hotel ali ni razumel. Z dru- > gimi besedami povedano: bil je prepričan, da bo ujel lepo J Ve roniko v svoje mreže. Upanja na uspeh je imel dovolj ob * dejstvu, da je bila gospodarju dobra ženka še vedno tujka. ^
In ravno obisk v Kraljeve u je dajal pohotnežu dovolj gra- J diva, s katerim se je bližal svoji novi žrtvi. Zdaj je porabil to ^ ljubkost Ve ronikinega rojstnega doma pa zopet materino J
I
neprisiljeno ljubeznivost, katero je hvalil mladi gospodinji, ki je bila s celotnim mišljenjem in hrepenenjem mnogo bolj v Kraljevcu kot v Stenjevcu. Opozarjanja na lepote ter mičnosti domačna krova so vzbudila sčasoma v Veroniki prepričanje, da Šuškovič le ni toliko izprijen, kakor gaje dolžila. Znal ji je prepoditi dolg čas z obujanjem spominov na mamiko ter tateka in da bi bilo pri njih na Pasaričevem ravno tako lepo privlačno, če bi bil on gazda.
Premeteni oskrbnik je dolgo sejal spominčice na hišico očetovo krog Veronikinega srca, preden je od besed prešel na dejanja. Spomnil se je najbrž na pregovor, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo! Le toliko se je zmotil, daje obmil navedeni rek v slabem smislu. Bil je preizkušen ženski lovec inje imel doslej precej sreče.
Naveličal se je že bil sladkih govoric, ki so bile laž iz njegovih ust in le past za zasledovani plen. Postal je Veroniki oseba, s katero seje najrajše ter največ razgovarjala in gaje naravnost pogrešala, če je moral dalj časa izostati. Šuškovič je nadalje dobro vedel, da so ženskam ubrane besede pogosto vse. Žensko bitje, če rado posluša vabeče besede moškega ter išče njegovo bližino, je že toliko pridobljeno da zapeljivec lahko reče: Moja bo!
Vse je bilo preračunano, napeljano, z ljubeznivostmi ovenčano in sam zlodej bi moral vtakniti vmes svoje kremplje, če se ne bi posrečilo. Tako sije mislil. Toda ko jo je objel in privil nase v najtrdnejši veri, da bo sama prislonila glavico k njegovemu obrazu, se mu je izvila in ga oplazila po licu, da je napol omahnil po tleh. Preden se je prav zavedal, kaj se je zgodilo, mu je že ušla. Njegova zaljubljenost in strast sta se na mah spremenili v srditost in razočaranje da je doživel _ nekaj tako poniževalnega. Sklenil,da se bo za zaušnico pri J prvi priložnosti maščeval.	C
Veronika je bila mlada. Tako se je bila vdala v usodo 5 prisiljenega zakona, da bi bila vsiljenega moža še vzljubila, če S bi se on količkaj potrudil. Vsiljevati pa se mu ni marala, ni < mogla. Česar ni mogla izkopati iz moževega srca, to je sku- ^ šala nadomestiti s spomini na mater in očetov dom. Ko jo je ^ Šuškovič objel, ni pozabila niti trenutek, kaj je njena dol- ^ žnost.	'	•*
POTA
l\ sm/
Cestarji so ostali brez soli
Tiskovna konferenca slovenskih cestarjev — Več osebja in strojev, manj soli — Tuzlanci odpovedali sodelovanje — Potreben uvoz — Pravočasno opozorilo voznikom
Združena cestna podjetja Slovenije so v ponedeljek organizirala pogovor z novinaiji, na katerem so prisotne seznanil! s pripravljenostjo naših cestarjev ob bližnji zimi. Znane so nam izkušnje iz prejšnjih let,kako bo pa letos?
	dežurni	
j	poroča/	D
KDO SO NEZNANI IZLETNIKI? — V Metliki so v sredo našli zapuščen osebni avtomobil z ljubljansko registracijo. Vozilo je bilo nekolikanj poškodovano, vendar zaklenjeno. Bližnjim stanovalcem je hitro šinilo v glavo, da so se z avtomobilom že pred tednom pripeljali v Metliko dva fanta in dekle,
Metliko tem kar pu neznano kam. Miličniki so nesreč-
potern kar pustili in odšli
nega lastnika svtomobila kmalu našli in ta ima svoje vozilo že doma, nekoliko težje pa bo ugotoviti, kdo so bili (zaenkrat še) neznani izletniki.
PONOVNO VLOM V ZDRAVSTVENI DOM - Vse kaže, da so vlomilcem zadnje čase hudo pri srcu zdravstvene ustanove. Tokrat je bil na vrsti Zdravstveni center v Trdinovi ulici v Novem mestu. Neznanec se je v prvem nadstropju v eni od pisarn polotil železne blagajne, vendar se mu na srečo ni vdala Z udarci je napravil za 3.000 din škode.
pretepaSko razpoložen
- Sevniški miličniki so v sredo zvečer pridržali do iztreznitve 29-letnega Zdenka Kneza iz Trbovelj. Slednji je vinjen prišel pred „Kovinarsloo”v Krškem in se tam na vsak način hotel pretepati Srečo 'je imel, da mimoidoči njegovih želja niso izpolnili. Sicer pa so za srbariteža kmalu poskrbeli miličniki, na Kneza pa čaka še sodnik za prekrške.
Znan je podatek, da bodo letošnji zimi delovne organizacije za vz drže vanje magistralnih, regionalnih in avtocest razpolagale s 300 kamioni, 332 čelnimi in 67 vlečnimi plugi, 172 malimi in 59 večjimi posipalni-ki, 28 rezkaiji in odmetalniki ter 98 ostalimi stroji. Za vso to mehanizacijo, ki pa bo raztresena po vsej Sloveniji, bo skrbelo kakšnih 1.200 delaje ev. Verjetno so te številke premalo, da bi lahko dajali kakršnokoli oceno. Zato povejmo, da je to vendarle nekaj več kot v lanskem letu. Seveda pa zadošča le za izdtže-vanje cest v poprečnih zimskih razmerah. Cestaiji tako že danes dopuščajo možnost, da jih
VOZILA KAR PO SADOVNJAKU
Novomeščanka Mila Bevc je v nedeljo okoli 1.50 vozila osebni avtomobil iz Podturna proti domu. Med vožnjo skozi Dolenjske Toplice pa je z neprimerno hitrostjo zavozila v ovinek, kjer je zdrsnila s ceste v sadovnjak pri hiši št. 151. Po krajši .vožnji” po sadovnjaku je avtomobil zdrsnil v Sušico, kjer se je prevrnilnna streho. Na srečo nezgoda ni imela hujših posledic. Laže so se poškodovale voznica in sopotnici Albina in Danica Stušič iz Ljubljane. Škodo na pločevini so ocenili na 40.000 din.
OB PRIKOLICO - Alojzu Kambiču iz Čuril je sredi oktobra zmanjkala prikolica za osebni avtomobil. Kambičevi so prikolico, ki jo cenijo na 5.000 din, imeli parkirano na gradbišču nove hiše. Upajmo, da se bo gradnja vseeno nadaljevala.
kaj tudi preseneti, predvsem prvi sneg.
Težave se kopičgo tudi sedaj, tik pred zimo. Še danes niso zagotovljene prepotrebne količine soli. Predvidoma bi je potrebovali 21.000 ton, dosedanji glavni dobavitelj, kombinat Soda—so iz Tuzle, pa je pristal le na pogodbeno količino 5.000 ton. Tako bo ostalo potrebno zagotoviti iz uvoza in drugih domačih solin. V najboljšem primeru bodo slovenski
»Sporazumno” ob dopust
Sodišče zavrnilo zahtevek I. Kralja — Z odpovedjo delovnega razmerja si je tudi skrajšal letni dopust
Senat novomeškega sodišča združenega delaje nedavno tega odločal o sporu iped novomeško Veterinarsko postajo in Ignacijem Kraljem iz Šentjerneja. Slednji j»: namreč od navedene usta-ove terjal plačilo za šest neizkoriščenih dni letnega dopusta.
Kralj je lanskega novembra zaprosil veterinarsko ustanovo za prenehanje delovnega razmerja ter takrat tudi nastopil letni dopust. Kolektiv je njegovi prošnji ugodil in se tako odločil za sporazumno prenehanje delovnega razmerja brez običajnega odpovednega roka. Kralj je bil tako 19. decembra lani razrešen delovne dolžnosti, pri tem pa, tako meni sam, prizadet za 6 neizkoii-ščenih dni dekivnega dopusta, ki jih ni mogel izkoristiti. V zameno je teral plačilo.
PO DOLENJSKI DE2ELI
•, Iz bagerja novomeškega Vodovoda, ki je stal v gramoznici pri Črešnjicah, je prejšnji teden neznanec odnesel kanto za gorivo, mazalico, odmontiral pa tudi obe vzvratni ogledali. JCdor misli, da jo je zlikovec odkuril s prazno kanto, se hudo motL Bo na zatožno klop sedla energetska kriza?
• Po Novem mestu je zadnje čase opaziti prave selitvene procesije Romov. Odveč je verjetno zapisati, da se med potjo iz Žabjeka pa do novih domov .oskrbijo” z vsem mogočim, prejšnji teden pa je bilo moč v mestu opaziti Romko, ki si je dajala opravka z (verjetno izgubljenimi) mačkami Pa dober tek!
• Minuli teden se je na naše uredništvo zatekel tatič, ki mu je sodišče za storjeno kaznivo dejanje že odmerilo zasluženo kazen. Hudoval se je zaradi objavljenih vrstic, govoril, da smo sodbo sodišča napak razumeli Sladke besede so zvenele, kot da bi takrat na zatožni klopi sedel najmanj Rom, obdolžen kraje kopalne kadi ...
Sodišče je po pregledu vseh samoupravnih aktov in dokaznem postopku ugotovilo,, da Kraljev zahtevek ni na mestu. Stranki sta se namreč o prenehanju detovnega razmerja sporazumeli, prav tako je bil Kralj tisti, ki je dal pismeno izjavo o odpovedi Za morebiten neizkoriščen dopust tako odpade sleherna odgovornost "Veterinarske postaje, ki je le ugodila prošnji Kralja.
Takšna odločitev sodišča pa je tudi povsem v okvirih samoupravnih aktov novomeSce Veterinarske po-1 staje.
KVASICA:
ŠTIRJE RANJENI
27-letni Anton Hudorovac iz Kanižarice je v nedeljo zvečer peljal osebni avtomobil iz Nerajca proti Kanižarici V Kvasici ga je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku pričelo zanašati tako da je trčil v osebni avtomobil Teufika Amidžiča iz Kanižarice, ki je takrat pripeljat nasproti Pri nezgodi so se poškodovali oba voznika in sopotnika v avtomobilih Anton Jakšič in Tešo Aleksič. Vsi se zdravijo v novomeški bolnišnici medtem ko je bilo materialne 9code 40.000 din.
Zakot: pešec neprevidno pred avtomobil
Huda prometna nesreča terjala življenje Antona Sotlerja
Huda prometna nesreča se je zgodila v soboto zvečer v Zakotu, ko je 70-letni domačin Anton Sotler neprevidno prečkal cesto.
23-letni Franc Komočar iz Mihalovca je omenjeni večer vozil osebni avtomobil od železni&e postaje v Brežicah proti mestu. Ko je v Zakotu že prevozil križišče s semaforom, je opazil, da mu z leve strani prečka cesto pešec. Komočar je sicer zaviral, navzlic temu pa neprevidnega pešca zadel in zbil na tla, vozilo pa se je prekucnilo na bok. 70-letni Sotler iz Zakota 23 je pri nesreči dobil tako hude poškodbe, da jim je že na kraju nezgode podlegel. Škodo na pločevini pa so ocenili na 10 000 din.
PRELAHKI CVETLIČNJAKI — Betonske posode pred Novo-tehnino trgovino na novomeškem Glavnem trgu so za marsikaterega lastnika avtomobila, ki nanzlic omejitvam tudi ob torkih in četrtkih ne najde prostega parkirnega prostora, prelahke. Tako so se nameni, da bi z betonskimi cvetličnjaki preprečili ,divje’ parkiranje, povsem neuresničli. Na siki: čeravno delavci vsake toliko časa razmaknejo posode s cvetjem, se čez čas ponovno, kot dokazuje današnji posnetek, znajdejo skupaj, namesto njih pa staji pred trgovino njegovo veličanstvo avtomobil.	'
cestaiji razpolagali zgolj z dobro polovico predvidene količine soli za posipavanje cest.
Vse te ugotovitve in spoznanja lahko potemtakem strnemo v en sam klic, ki pa je namenjen voznikom:	brez	najnujnejše
zimske opreme in trezne glave nikar na pot! Cestarji so nas namreč pravočasno opozorili.
B. B.
PRETESNO
PREHITEVAL
KOLESARKO
Martin Drobnič iz Trnja je prejšnji torek vozil osebni avtomobil iz Brežic proli Čatežu. Ko je že prevozil križišče v Trnju, je dohitel 52-letno kolesarko Martino Peteline iz Sel pri Dobovi Med tesnim prehitevanjem je kolesarko zbil po tleh, vozilo pa je zaneslo čez cesto, kjer je po nasipu zdrselo na travnik. Petelinčeva je bila pri nesreči teže poškodovana in se zdravi v brežiški bolnišnici Brez poškodb jo je odnesel voznik Drobnič, medtem ko je na pločevini le nekaj odrgnin.
m
DAN, KI SE POMNI — Sevniški gasilci so pripravili temeljit gasilski teden. 25. oktobra so vsa vozila z vključenimi sirena ni zapeljali na dvorišče tamkajšnje osnovne šole. Učenci obeh izmen (toliko časa so se gasilci mudili pri šoli) so naravnost zgledno hitro zapustili šolo. (Foto: Železnik)
Gorela naša neprevidnost
Požara v Podhosti in v Gubčevi pokazala, kako napak ravnamo, ko poprej ne pokličemo domov dimnikarja
Cas, ko smo zakurili peči, je marsikateri domačiji prinesel kup težav. Kako napak ravnamo, ko poprej ne pokličemo domov dimnikarja, nam bosta pokazala naslednja primera:
Mnogo hujše pa so bile posledice požara v Podhosti, kjer sta pogorela gospodarsko poslopje in kozolec, last Antona Turka. Turkovi so v nedeljo okoli poldneva zakurili pod svinjskim kotlom, pa so se vžgale saje, le da so tokrat iskre padale na streho in tako zanetile požar v senu, ki je bilo na podstrešju. Ognjeni zublji so se hitro razširili še na celotno poslopje in bližnji kozolec.
Minulo sredo okoli 11. ure se je na Gubčevi 19 pričelo močno kaditi. Podstrešje je bilo polno dima, zato je lastnica umo poklicala na pomoč sosede in gasilce. Strokovna ocena je bila, da so se vžgale saje, zaradi nastale vročine pa je že pričela pokati opeka. Na srečo se je kaj kmalu pokazal tudi dimnikar in šele z njegovo pomočjo so saje tudi ukrotili. Verjetno do nesreče sploh ne bi bilo prišlo, če bi dimnikaija poklicali pravočasno.
ODLETEL MED DREVJE
V četrtek dopoldne se je41-letni Ivan Kos z Mirne peljal z avtomobilom proti domu, pa mu je pri Trebnjem s stranske ceste pred vozilo zavozil 8-letni kolesar Jože Ratajc iz Primštala. Čeprav se je Kos trčenju na moč izogibal, ni mogel preprečiti nesreče. Kolesarja je zbil med drevje na drugi strani ceste. Poškodovanega Jožeta so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
»Dolenjski list« v vsako družino
Razočarani vlomilci
Ponovno vlomi v avtomobile — Zaenkrat še neznani vlomilci ostali brez plena — Škoda neznatna
Po nekajtedenskem odmoru	vlomov v avtomobile. Na srečo
je bilo v minulem tednu na	pa \1 omika tokrat niso imeli
Dolenjskem spet lepo število	najboljše roke, saj so domala v
vseh primerih odšli domov brez plena.
Največ vlomov je bilo v noči na nedeljo. Najprej je neznanec obiskal .škodo” Vilka Hribaija z Dolnje Težke vode. Vozilo je stalo na domačem dvorišču. Vlomilec je nasilno odpri trikotno okence, ostalo pa je šlo kot po loju dokler ni ugotovil, da bo moral oditi brez plena. Jezen je po dvorišču razmetal dokumente, medtem ko je z vlomom naredil za 200 din škode.
Isti vlomilec je zatem verjetno obiskal še ,ford” Jožeta Pavliča, prav tako s Težke vode. Tudi tu je vozilo stalo pred domačo hišo, vlomilec pa je v avtomobil prišel in odšel na enak način: brez vsakršnega plena.
Prav tako zaenkrat še ni znano, kdo se je polotil tovornjaka Milana Badovinca v Stopičah, ki je vozilo parkiral pred domačo hišo. Vlomilec je nasilno odpri vrata v kabino in v njej vse razmetal. Pri tem je tudi ostalo, saj v avtomobilu ni našel nič, kar bi bilo vredno * odnesti.
Zgolj tolažba?
Nalepke so tu, z njimi pa tudi vroča kri. Ponovno se premlevajo številne kombinacije in vse bolj prihaja na povrne ugotovitev (seveda neuradna), da sistem ,lihi-sodi“ ne prinaša najbolj posrečene rešitve
Se bo morda kaj spremenilo?
Zvezni izvršni svet je namreč zavezan, da v novembru seznani skupščino Jugoslavije s šestmesečnimi rezultati varčevalnih ukrepov v prometnem režimu in s porabo bencina za prvih devet mesecev letošnjega leta. Kot je nedolgo tega dejal načelnik oddelka za varnost v prometu v zveznem komiteju za promet in zveze, so tudi ,zgoraj" že razmišljali o številnih drugih rešitvah: o uvedbi bonov, o uvedbi nalepk štirih barv ter da bi prepustili lastnikom avtomobilov odločitev, kdaj bodo vozili in kdaj ne, o ukinitvi vožnje med vikendom, itd Vendar je o morebitnih novostih zaenkrat še prezgodaj govoriti.
Odločitev o možnih spremembah lahko sprejme zgolj skupščina, seveda na predlog ZIS. Učinki varčevalnih ukrepov so danes bolj ali manj že znani, tudi turistična sezona, ko je bilo na naših cestah veliko tujcev, je že zdavnaj mimo. Ve rjetno se bo na temelju rezultatov dalo reči kakšno tudi o morebitnih spremembah sedanjega sistema omejevanja vožnje. Nas pa naj tolaži misel, da se vendarle mzmišlja tudi v tej smeri.
B.B.
Požar je povsem upepelil gospodarsko poslopje in kozolec, zraven pa še 5 ton sena in raznega orodja, tako da je skupne škode za okoli 300.000,00 din. Poročilo ne bi bilo popolno, ko ne bi našteli tudi prizadevnih gasilcev iz Podturna, Dolenjskih Toplic .Soteske in Novega mesta ter seveda številnih vaščanov. Tokrat je bila njihova pomoč žal, zaman.
ZANESLO GA JE V LEVO
V nedeljo okoli poldneva je Jože Ivec iz Ruteče vasi peljal osebni avtomobil od Semiča proti Kotu. V Vavpči vasi je avtomobil nenadoma zaneslo v levo, kjer je Učil v nasproti vozeče vozilo Jožeta Štamparja iz Semiča. Pri nesreči se je poškodoval Ivčev sopotnik 28-letni Franc Trrbušič iz Črnomlja; odpeljali so ga na zdravljenje v novomeške bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 40.000 din.
Po pritožbi: Brunskoletu potrjena kazen
Višje sodišče v Ljubljani potrdilo prvostopenjsko sodbo
Višje sodišče v Ljubljani je minuli teden obravnavalo pritožbo zagovornika Jožeta Brunskoleta, ki mu je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto izrekel kazen sedmih let zaradi umora žene.
O krutem zločinu, ki se je zgodil 22. februarja 1977 v Ručetni vasi pri Črnomlju, je naš list že obširno poročal, enako tudi o sojenju Brunskoletu, ki mu je novomeško sodišče ob upoštevanju številnih olajševalnih okoliščin izreklo zaporno kazen sedmih let Višje sodišče je po ponovnem pregledu zapisnikov in zaslišanj potrdilo prvostopenjsko sodbo in tako zavrnilo pritožbo, ki je slonela na domnevni kršitvi kazenskega zakona, zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in bojda nepravilni odločbi o kazni
TRČIL V BETONSKI ZID -Prejšnji ponedeljek se je 22-letni Janez Juršič iz Črnomlia peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike, pa
ta je zaradi neprimerne hitrosti pred elezniScim nadvozom pri Črnomlju zaneslo v levo. Trčil je v betonski zid nadvoza in se nato prekucnil. Juršiča so poškodovanega odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.	11
PREHITRO ČEZ GORJANCE -41-letni Pavel Udovč iz Novega mesta seje v sredo dopoldne peljalz osebnim avtomobilom čez Gorjance, pri Pogancih pa ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo, v nasproti vozeči osebni avtomobil Staneta Čelesnika iz Škocjana. Pri nesreči se je poškodoval Udovčev sopotnik Janez Sašek, da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
TRČENJE V OVINKU - V petek okoli poldneva je Subotičan
Stipan Tumbas peljal tovorni avtomobil iz Sevnice proti Tržišču. Vozil je po lokalni cesti, ki je zaradi rekonstrukcije zaprta za ves promet. Ko se je v Hruševju pripeljal do nepreglednega ovinka, je opazil osebni avtomobil Alojza Petriča iz Jelovca. Tumbas je zaviral, pri tem pa ga je zaneslo v nasproti vozeči avtomobil. Pri nesreči se je laže poškodoval Petrič, materialno škodo pa so ocenili na 26.000 din.
ZBIL PEŠCA - Avgust Domitro-vič iz Orešja je v nedeljo zjutraj med voinio z osebnim avtomobilom po Cesti 4. julija v Krškem dohitel 49-letnega Jožeta Srbčiča iz Libne. Slednji je hodil po desnem robu cestišča m pred seboj potiskal kolo. Domitrovič je pešca zadel in zbil na tla, val.
v brežiško 1 lu je bilo škode za nekaj stotakov.
EETRTK0V INTERVJU
; -«*»i
NOVI
TUDI ZANJE OBČINSKI PRAZNIK - V telovadnici novomeške
\ Stavba je lepa, kaj pa notri? S
* hhjsodobnejši novi zdravstveni dom v Kandiji bo do £ J konca leta sprejel pod streho vse načrtovane s j _______________________dejavnosti	*
Dr. Peter Kapš je poleti
krajev Slovenije kazati interese za Novo mesto, kar se ravstvenega doma, in tako doslej ni dogajalo. Ker lahko je ustanova po več letih spet^ nudimo ugodne delovne po-dobila direktorja, ki ni le goje, upamo, da bomo v
Sostal direktor novomeškega ir	‘	‘
vršilec dolžnosti. Z njim je tekel pogovor o organizaciji zdravstvene službe v novi stavbi, ki pomeni za občane res eno največjih pridobitev zadnjih let.
„V novem zdravstvenem domu bodo ambulante splošne medicine za vse prebivalstvo, dispanzer za varstvo borcev in več drugih dispanzerskih dejavnosti: za predšolske otroke, za šolarje in mladino, dispanzer za pljučne in srčne bolezni, za medicino dela, dispanzer za žene, dispanzer za kožne in spolne bolezni ter dispanzer za duševno bolne. Prav tako bo pod novo streho poslovalo celotno zobozdravstvo z osnovnim zdravstvenim varstvom in specialistično kirurgijo ustne votline in za protetiko. Od dodatnih medicinskih dejavnosti bosta v novem zdravstvenem domu tudi laboratorij in fizioterapija,” je dodal dr. Kapš.
I
S *
I
Dr. Peter Kapš: »Manjka nam še oprema in pa nekaj zdravnikov.”
- Slišati je, da bo prostorov sicer dovolj in da so lepi, ampak da se je bati pomanjkanja zdravnikov. Je strah upravičen?
»Trenutno res manjka 12 zdravnikov v osnovni zdravstveni službi na področju novomeške občine, vendar moram reči, da so začeli zdravstveni delavci iz drugih
kratkem dobili nekaj zdravnikov.”
— Ali bo čakalna doba v novi stavbi manjša ali pa se bodo bolniki iz tesnih čakalnic samo preselili v lepe, svetle in moderne prostore pred ordinacijo?
„Za začetek je predvidenih 4 ali 5 ambulant splošne medicine, ki bodo delale ves dan. Zdaj smo imeli le tri take ambulante, in še te so bile odprte samo v dopoldanskem času.”
— Svoj čas je bil govor tudi o tem, da bodo uvedle dežurne ambulante ob sobotah in nedeljah ne samo v splošni medicini, ampak tudi v zobozdravstvu. Bo ta up občanov izpolnjen?
„Res je, da bosta lahko poslovali ves dan v soboto in v nedeljo do popoldneva splošna ambulanta in zobna za nujne primere. Vemo, da to občani želijo, samo vprašanje je, če bosta zdravstvena skupnost in združeno delo sposobna to financirati.”
— Kaj vas kot direktorja tako lepe nove ustanove najbolj veseli, oziroma skrbi ob preselitvi?
»Veseli me, da bomo vendarle delali v razmerah, kakršne sodobnemu zdravstvu pritičejo. Strokovnjaki, ki zdaj delajo v zdravstvenem domu in v bolnišnici, bodo imeli priložnost tesnejšega sodelovanja in organizacijskega povezovanja. Skrbi pa me oprema. Imamo sicer nekaj nove medicinske opreme, vendar ne vsega, in ker je uvoz zaprt, se bojim, da ne bomo mogli takoj nuditi zahtevnejših in kvalitetnih zdravstvenih uslug, kot smo predvidevali. Povedati moram še, da bo preseljevanje posameznih dejavnosti trajalo dlje časa in da bomo verjetno šele ob koncu celotno zdravstvo, razstreseno zdaj po več stavbah, spravili
saaj
pod rtovo streho ”R BACER J
NOVI ELEKTRO OBJEKT V GOTNI VASI — 110-kilovoltna razdelilna transformatorska postaja, odprta v prazničnih dneh, pomeni velik napredek pri zagotovitvi električne energije novomeški industriji. (Foto: R. Bačer)
Elektrika - ključ do razvoja
Prejšnji teden odprta transformatorska postaja v Gotni vasi pomeni zlasti zagotovitev električne energije tovarnama IMV in Krki, ki uresničujeta velike načrte
Elektro Novo mesto je 26. oktobra v čast občinskemu prazniku svečano odprlo 110-kilovoitno razdelilno transformatorsko postrgo v Gotni vasi, ki je velikega pomena za razvoj novomeškega gospodarstva, posebno za okoliško industrijo.
Novi elektro objekt v Gotni Novem mestu, kajti število
vasi je a vso sodobno opremo . vred veljal preko 44 milijonov dinarjev, energijo za omrežje pa bo začel oddajati za dan republike.
Številni gostje so prisostvovali kulturnemu programu na prostem, govornika pa sta bila direktor Elektra Ljubljana in Janko Goleš, predsednik novomeškega izvršnega sveta. Ta je še posebej poudaril, kako velikega pomena je vsaka izboljšava z oskrbo energije. V>e do lani je bila celotna Dolenjska vezana samo na daljnovod iz Brestanice, in če bi ta odpovedal, bi se vsi znašli v temi. Novo povezavo preko Grosupljega in Kočevja smo dobili lani, vendar samo kot rezervo, zato bi bilo nujno pripeljati še en daljnovod iz trboveljske elektrarne. Nujno bi bilo pohiteti tudi z izgradnjo transformatorske postaje na Uidem, ki je že v načrtu, prav tako pa z gradnjo toplarne v
NAPRAVITI KOLEDAR PRIREDITEV
Predsedstvo občinske konference SZDL v Novem mestu, je na seji prejšnji teden med drugim razpravljalo tudi o večjih prireditvah in jubilejih, ki se obetajo v prihodnjem letu. Sklenili so pozvati vse krajevne organizacije SZDL, delovne in borčevske organizacije in druge institucije v občini, naj vsaj do začetka decembra predvidijo večje proslave v prihodnjem letu, da bi poskrbeli za uskladenost teh prireditev in jih po pomenu pravočasno razvrstili bodisi na krajevno, občinsko ali celo republiško raven.
V zdravstvu se izguba veča
Tudi 9—mesečni izračun pove, da novomeška zdravstvena nad 15 milijonov dinarjev — Varčevanje pri sredstvih na
24. oktobra je občinska zdravstvena skupščina z vso resnostjo obravnavala poslovno poročilo, ki je bilo za prvih 6 mesecev dostavljeno delegato.u z vsemi izračuni, medtem ko so dobili za nadaljnje 3 mesece podatke na seji. Izguba se ne manjša, kot je bilo pričakovati ob polletju, ampak narobe
Ugotavljajo, da so prihodki dotekali po planu, izdatkov pa je bilo v vseh devetih mesecih letošnjega poslovnega leta mnogo več, kot so računali. Opravljenih je bilo veliko več zdravstvenih storitev, kakor je bilo določeno s sporazumom o svobodni menjavi dela. Tako so imeli več posla v bolnišnici, več obiskov po ambulantah zdrav-svetega doma in več so vozili rešilci. Hido pa so porasli tudi stroški za zdravljenje zunaj
NOVI FUNKCIJI V ZDRAVSTVU
Na nedavnem zasedanju obeh zborov novomeške zdravstvene skupščine so namesto odsotne^ predsednika zbora skupščine Jake Andoljška, ki kot strokovnjak dela v Libiji, izvolili ekonomista Cirila Jamoviča, direktorja Mercatorjevega tozda Standard v Novem mestu. Za predsednico zbora izvajalcev je bila izvoljena Tatjana Brezovar, ker je dosedanji predsednik dr. Peter Kapš postal direktor Zdravstvenega doma, ti dve funkciji pa nista združljivi.
domače občine (predvsem v Kliničnem centru v Ljubljani) in klimatsko zdravljenje. Po mnenju izvršilnega odbora ne gre za neupravičene storitve, čeprav so tudi poudarili, da gre vrsto notranjih rezerv iskati znotraj zdravstvenih kolektivov.
V razpravi se je oglasil tudi dr. Peter Kapš in med drugim dejal: »Po eni strani se nam očita, da smo preveč delali, po drugi nas združeno delo kritizira, da ne delamo dovolj. Glede stroškov nad piano.’ pa zdravnik ne more drugega kot zapreti ambulanto in napisati listek Tlan je presežen, bolnikov ne sprejemamo’. Mar naj prepovemo nadaljnje vožnje z rešilcem in ali naj preneha delovati komisija za klimatsko zdravljenje? Zdravnik tudi ne more reči: bolnik ne gre na klinični center, ker je tam predrago, če ve, da doma nimamo naprav, s katerimi bi mu lahko pomagali.”
Tudi delegati iz zbora uporabnikov so bili mnenja, da
prebivalstva naglo narašča, še nagleje pa se širi in razvija industrija.
V novomeški občini je potrošnja električne energije v zadnjih 10 letih naraščala vsako leto za 13 odst, medtem ko so v industriji porabili celo za 17 odstotkov več električne energije na leto. Vse kaže, da se. bo taka potrošnja tudi nadaljevala.
TV program v topliški dolini
Na Plešivici je bil odprt nov TV pretvornik, za katerega so večino sredstev zbrali krajani in kolektivi
Plešivica, samoten hrib nad To-pliško dolino, še ni videla toliko avtomobilov in ljudi kot minulo nedeljo, ko so tam slovesno odprli TV pretvornik, ki omogoča krajanom od Zagradca do Uršnih sel gledanje televizije. Doslej smo imeli sliko na ekranu zelo slaba Medtem ko sta oba ljubljanska programa že takoj na voljo, bo do decembra urejen še zagrebški kanal, koprski pa v letu 1980.
Pred dvema letoma začeta akcija krajevnih skupnosti Žužemberk in Dol. Toplice je s pomočjo prizadevnega gradbenega odbora rodila sad. Velik del sredstev so zbrali krajani sami, pomagale pa so tudi nekatere delovne organizacije, predvsem GG Novo mesto, ki je do pretvornika zgradilo cesto.
Pri otvoritvi je poleg domačinov govoril Miroslav Vute, podpredsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine, nato so podelili priznanje najbolj zaslužnim delovnim in drugim organizacijam, ki so gradnjo podprle.
Pretvornik na Plešivici je 118 tovrstni objekt RTV Ljubljana, kije za željo krajanov Topliške doline pokazal polno razumevanje.
skupnost rine v primanjkljaj račun bolnih odklanjajo!
nikakor ne gre manjkajočih sredstev iskati v varčevanju na račun bolnikov, ampak da "je potrebno najti rešitev drugod. »Smešno je“, je bilo rečeno, »da smo spomladi govorili o presežkih sredstev in jih obljubili centru za usmerjeno izobraževanje, čez nekaj mesecev sami iščemo pomoč.”
Sobota je bila dan srečanj
V okviru praznovanj in prireditev za letošnji občinski praznik je bilo 27. oktobra tudi nekaj srečanj borcev, aktivistov, komunistov ter žena in mater padlih.
Dopoldne je bila v dvorani osnovne šole »Katja Rupena“ svečanost s kulturnim programom, na kateri je preko 100 navzočim materam in ženam padlih borcev govorila mr.ph. Ivanka Morosini, predsednica sveta za proučevanje družbenoekonomskega položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL.
V zgodnjih popoldanskih urah so se drugič sešli po vojni nekdanji sekretarji okrožnih, okrajnih in občinskih komitejev ZK na pogovoru o aktualnih nalogah komunistov in na tovariškem srečanju; ob 17. uri pa je bil v Domu JLA sprejem za 374 komunistov iz novomeške občine, ki se ponašajo s 30- in večletnim partijskim stažem. Tem je govoril Franci Borsan, sekretar komiteja občinske konference ZK v Novem mestu.
OTVORITEV TV PRETVORNIKA — Na Plešivici so v nedeljo slovesno odpili TV pretvornik, ki omogoča prebivalcev celotne Topliške doline nemoteno spremljanje televizijskega programa. (Foto: R. Bačer)
Zaslužnim nagrade in priznanja
Na ponedeljkovi slavnostni seji novomeške občiriske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so podelili tradicionalna priznanja in nagrade za občinski praznik 29. oktober. Letos je bilo podeljenih 10 nagrad občine Novo mesto, prejeli pa so jih: Stane Dolenc - Luka, dr. Tone Savelj, Marjan Šonc, Ruža Kovačič, Franci Jordan, Pavle Valentič, Edo Tavčar, Milan Bratož, Franc Medle in inž. Niko Rihar. Vsi ti so se posebno ukazali z dolgoletnim in požrtvovalnim delom na delovnem mestu ali v kraju, kjer živijo, največkrat pa na obeh mestih.
Dobitnici Trdinove nagrade sta postali prof. Milka Bobnar iz Novega mesta in Marija Novak, prosvetna delavka iz Šentjerneja.
Spominsko'plaketo Novega mesta sta prejela novomeška godba na pihala ob 130-letnici delovanja in osnovna šola Katja Ruperta ob 50-letnici obstoja.
Najvišje priznanje, plaketo Novega mesta, so podelili Kartuziji Pleterje ob 75-let-nici obstoja samostana, ki je ves čas s svojim kulturnim in gospodarskim vplivom bogatil Dolenjsko, posebno pa se je izkazal v času NDB in je tudi v povojnem času svetel primer dobrega sodelovanja oblasti, družbenopolitične in kulturne javnosti • s cerkveno institucija Isto priznanje je dobil Gorjanski bataljon, ki je prav tako edinstven primer borčevske informacije, katere vpliv in pobude še zdaj vrsto let zaostalim podgorjanskim krajem prinašajo napredek. Tretja plaketa Novega mesta je pripadla občinskemu odboru Rdečega križa za izredno aktivno in uspešno delo v vsem 35-letnem delovanju organizacije, ki je v novomeški občini dosega tudi izredno množičnost.
Za častnega občana so letos proglasili prof. Marijana Mušiča, novomeškega rojaka, znanega arhitekta, katerega več projektov krasi Novo mesto, razen tega se je v svojih publicističnih in strokovnih delih domala vselej oslanjal na Dolenjsko in svoj rodni kraj. Vsem dobitnikom nagrad in priznanj iskrene čestitke.
Novomeška kronika
osnovne šole Katja Rupena so materam in ženam padlih borcev priredili srečanje za občinski praznik, šolska mladina pa je poskrbela za lep kulturni program. (Foto: R. Bačer)
ZASOLJENE ROZE - Minuli teden je bilo kot običajno vsak dan na tržnici dobiti cvetje, predvsem krizanteme vseh vrst, prodajo na prostem pa so organizirali še pred cvetličarno. Kupci ugotavljajo, da so stroški za rože vsakega 1. novembra občutno višji. Povsem male krizan-temice, ki imajo na eni veji več cvetov, so stale tudi čez 40 dinarjev. Vsak cvetek je veljal 4 din! Velike krizanteme pa za 40 din tudi ni bilo dobiti.
POPRAVLJALEC, KI PRIDE TAKOJ - Zraven upravnih prostorov novomeških upokojencev je pred kratkim odprl svojo delavnico obrtnik Djuro Zorič, ki popravlja televizorje, namešča antene in opravlja še druge v stroko spadajoče storitve.
NE NAPREJ NE NAZAJ -Parkirnih prostorov v mestu tako očitno primanjkuje, da bodo slej ko prej nujni ostrejši ukrepi ali pa nov prometni režim, hfejhuje pa je, kadar osebna vozila, nepravilno parkirana, onemogočijo promet mimo tržnice po Sokolski ulici, kar se dogaja skoro vsak tržni dan. Vsak hoče svoj cekar s trga čim manj nositi, zato pa zlasti okoličani parkirajo na najbolj nemogočih mestih.
DAN JE BIL PREKRATEK -Gradnja novega zdravstvenega doma
se ni zavlekla tudi zato, ker je bilo skoro ves čas ob nedeljah na gradbišču videti delavce. Zadnji dan pred otvoritvijo, v nedeljo 28. oktobra, pa so urejali še okolico in notranjost stavbe. Dan je bil prekratek, pa so se dela zavlekla še v noč. Ampak drugi dan je bilo do prihoda gostov v glavnem vse končano in urejena
IZ PORODNIŠNICE - Minuti teden so v porodnišnici rodile Dragica Vrban iz Muzejske 7 -Liljano; Vesna Vukšinič iz Ulice Mirana Jarca 3 - Tino; Darinka Rangu s iz Koštialove 38 - Ireno; Marija Oberstar iz Segove 70 - Miha in Vida Baznik z Zagrebške 29 —* Marjana.
Ena gospa je rekla, da ne ve, zakaj je v Mercatorjevi prodajalni na Glavnem trgu napis »Meljemo samo svojo kavo”, saj ne premorejo niti zrnca.
■mninem
TTITITirrTilfHl 1^
Za stopnico niže k občanom
Predstavništvo v Brežicah — spodbuda za krepitev zavarovalstva v občini
V Brežicah so 25. oktobra odpili poslovne prostore za novoustanovljeno predstavništvo območne zavarovalne skupnosti. Pobudo za enoto v Brežicah so dali zavarovanci s tega območja in tako je zbor delegatov posavske skupnosti februarja letos sprejel sklep o ustanovitvi.
V imenu organov upravljanja območne Zavarovalne skupnosti Triglav ter v imenu občinske skupščine in izvršnega sveta v Brežicah je goste nagovoril Franc Bukovinsky.
„Z uresničitvijo te zamisli se vključujemo v družbena prizadevanja za ustavno in politično preobrazbo zavarovalstva na našem območju,” ja začel govornik in nato prikazal pomen in razširjenost zavarovalske dejavnosti v občini. Letos naj bi se na njenem območju nateklo za 37 milijonov dinaijev premij iz raznih vrst zavarovanj. Devetmesečna realizacija kaže, da so ta predvidevanja uresničljiva.
Iz podatkov lahko sklepamo, da ima zavarovalstvo še možnost za nadaljnje širjenje. Najbolj je razširjeno požarno zavarovanje. Vinj je zajeto vse družbeno in velik del zasebnega premožanje.
Za avtomobilsko odgovornost je v brežiški občini zavarovanih 7700 vozil. Kasko zavarovanje imajo zasebni lastniki sklenjeno za 263 vozil, kar predstavlja komaj 4 odst. V družbenem sektorju je ta oblika bolj razširjena in obsega 400 vozil.
Najmanj je razširjeno zavarovanje posevkov in kmetijskih pridelkov pred točo in pozebo ter zavarovanje živali. Od 1550 hektarov vinogradov in sadovnjakov v zasebnem sektorju je zavarovanih 210 ha ali 13 odst. Družbeni sektor ima zavarova-
nih 150 ha nasadov vinske trte in sadnega drevja. Živine je v občini 8400 glav, vendar je od tega zavarovanih komaj 2200 goved in konj, vsega skupaj torej 26 odst.
V življenjsko zavarovanje je vključenih 8400 občanov ali 5 odst., v kolektivno nezgodno zavarovanje pa 6514 delavcev v družbenem in zasebnem sektor-
jU'	J.	TEPPEY	|
Muzej, Terme in Slovin
Prejeli so praznična priznanja za razvojna prizadevanja
Za letanji občinski prazniK so v Brežicah s priznanjem nagradili prizadevanja treh delovnih kolektivov. To so Posavski muzej, Slovin-DO Bizeljsko — Brežice in Emona hoteli— tozd Teime Čatež.
Posavski muzej je dobil pismeno priznanje za svojo vsestransko dejavnost in kulturno vlogo v občini in regiji. Letos je slavil 30-letnico obstoja. V tem obdobju je po zaslugi prizadevnih muzejskih delavcev obogatil svoje zbirke in zaokrožil svojo podobo v celovit prikaz preteklosti posavske regije. Pomembno vlogo je odigral tudi pri raziskavah na področju arheologije, etnologije, zgodovine in zgodovine umetnosti. Izpeljal je razne spo-meniškovarstvene akcije in izdal več strokovnih publikacij. Svoje pedagoško delo Širi muzej tudi navzven.
Postavil je zametke lokalne zbirke v Sevnici, z razstavami pa gostuje po šolah in delovnih kolektivih.
Slovin je dobil priznanje za nagel razvoj vinogradništva, za razvoj kooperacijskih odnosov, za uspešno uvajanje predelovalnih zmogljivosti, kar vse krepi njegovo ekonomsko moč in socialno varnost delavcev.
Kolektiv tozda „Terme“ na Čatežu si je prislužil priznanje za svoja razvojna prizadevanja. Se ta mesec bo odprt nov hotel s 300 ležišči, s prostori za terapijo, rekreacijo, igrišči in drugimi objekti, s katerimi bo končana izgradnja tega velikega, za razvoj turizma v občini izredno pomembnega kompleksa.
ZA TEKOČIM TRAKOM v Slovinovi tovarni brezalkoholnih napitkov v Brežicah. Odpili so jo za občinski praznik. DO Slovin Bizeljsko — Brežice zaposluje 325 delavcev in bo letos poslala na trg 1614 vagonov raznih pijač. Celotni prihodek po planu je 34o milijonov dinaijev, vendar računajo, da bodo ta znesek še presegli, (oto: Jožica Teppey)
DO BEOGRADA - Veterinarska dežurna služba je še vedno okrnjena, ker oddelek za notranje zadeve ne sme izdati nalepnic za osebna vozila delavcem Veterinarskega zavoda v Brežicah. Izvršni svet je z nastalimi težavami seznanil izvršni svet skupščine SRS in predlagal, naj to vprašanje sproži pri zveznem izvršnem svetu ter posreduje za spremembo predpisa.
NIC VE C NAJSLABŠA - Pošta v Krški vasi je vrsto let životarila v neprimernih prostorih. 7& občinski praznik je končno prejela ključe za preselitev pod novo streho v poslopju, kjer so krajani dobili trgovino,
NOVA CESTA — S slovesnosti v Zupelevcu, kjer je domačin Miloš Premelč prerezal trak na šest kilometrov dolgem moderniziranem cestnem odseku Bojsno-Župelevec. V nedeljo so odpili cesto Gornja Pohanca-Pečice, dan prej pa odsek Velike Malence-Pirošica. Asfaltiranje in širjenje cest financirajo občani s samoprispevkom, delo pa izvaja cestna služba pri Komunalnem in obrtnem podjetju v Brežicah. Antonu Držaniču, ki to vodi, so povsod izrekli priznanje. (Foto: J Teppey)
Novo v Brežicah
pisarne za krajevni urad in dvorano za sestajanje. Pred novo pošto pa zdaj ne bo več smel ustavljati avtobus, ki je prevzemal, oz. oddajal pisemske in druge pošiljke. Poštni uslužbenci jih bodo morali poslej dostavljati na postajališče onstran mostu.
VSAKO LETO SPOMINSKI OVITEK - V spomin na borce Brežiške čete izda Filatelistično društvo v Brežicah za vsak občinski praznik spominski ovitek 7. žigom „Naša pot revolucije". Praznovanje obeleži tudi z meddruštveno razstavo pod tem naslovgm. Letos je bila tretja po vrsti. Razstavljenih je bilo pet zbirk.
Oktobrske nagrade 1979 podeljene
Podelili so jih na svečani seji skupščine
Na svečani seji občinske skupščine v Brežicah so v soboto, 27. oktobra, podelili tri oktobrske nagrade. Preje-so- jih: prim. dr. Anton Glusič, Milan Šepetave in Ivan Germovšek.
Prim. dr. Antonu Glusiču so se z oktobrsko nagrado oddolžili za več desetletij nesebičnega dela v brežiški bolnišnici, kjer se je zaposlil 1936. leta. Pri tem je pokazal izredno široko strokovno Manje in pripravljenost za pomoč bolnikom. S svojim humanim odnosom do ljudi si je pridobil veliko priljubljenost. Vzgojil je številne zdravnike in druge zdravstvene delavce in z osebnim zgledom prenašal nanje tudiposluh za humano obravnavanje bolnikov. Med NOB je bil dr. Glusič tudi partizanski zdravnik. S svojim zdravniškim in družbenopolitičnim delom je prispeval k razvoju socialističnih odnosov in za to prejel najvišje občinsko priznanje.
Ivan Germovšek se je vsa povojna leta udejstvoval kot družbenopolitični delavec. Opravljal je vrsto dolžnosti, od člana občinskega komiteja ZK do predsednika komisije za organizacijo in razvoj pri občinski konferenci ZKS, predsednika sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini itd. Uveljavil se je tudi kot gospodarstvenik in pobudnik za razvoj samoupravljanja v združenem delu. Veliko se je posvečal medobčinskemu sodelovanju v Posavju, saj je bil vrsto let član medobčinskega sveta SZDL. Od leta 1971 do letošnje jeseni pa je tov, Germovšek opravljal tudi dolžnost nepoklicnega predsednika občinske konference SZDL.
Milan Šepetave je že v medvojnem času opravljal odgovorne funkcije kat borec NOV. Bil je sekretar SKOJ, komisar bataljona, namestnik komandanta in politični komisar vojnega področja. Tudi ves čas po osvoboditvi je bil aktiven družbenopolitični delavec, \feliko je prispeval k razvoju brežiške občine kot predsednik občinske skupščine v letih 1962 - 1967. Pet let je bil nepoklicni predsednik občinskega odbora ZZB NOV, kjer še vedno dela kot član predsedstva. Vodil je vrsto komisij družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, zdaj pa izredno aktivno dela v krajevni skupnosti na Bizeljskem. Med drugim se uspešno udejstvuje kot mentor za splošni ljudski odpor v osnovni šoli na Bizeljskem. Veliko si prizadeva tudi za prenašanje tradicij NOB na mla: de rodove.
--
ASFALTNE BAZE ZA IZVOZ - Kovinarska iz Krškega si veliko prizadeva za prodajo svojih izdelkov I na tujem. Pred nedavnim je skupaj s firmo VVibau izdelala dve veliki asfaltni bazi za Irak, kjer naša delovna orginizacija „Autoput“ gradi sto kilometrov avtomobilske ceste. Kovinarska ima tudi za vnaprej v programu izdelovanje velikih asfaltnih baz, za katere si odpira tržišče v socialističnih in | neuvrščenih deželah.
Krško: varnost ni poceni
Vzporedno z izgradnjo JE so potrebne naložbe v zdravstvo, ljudsko obrambo ipd.
Na obratovanje jedrske elektrarne v Krškem so vezane še nekatere dejavnosti, ki zahtevajo dodatne investicije. Gre za razširitev zdravstvenega'varstva, izpopolnjeno varnostno službo PM, za zavarovanje plodnih površin pred poplavami z izgradnjo visokovodnega nasipa na desnem bregu Save in za soudeležbo JE pri ureditvi skupnega odlagališča trdnih odpadkov, s katerim bo upravljalo Komunalno podjetje.
Za izgradnjo deponije odpadkov naj bi JE prispevala 30 odst. investicijskih stroškov, Tovarna celuloze 5 odst. in Komunalno podjetje Krško 20 odst. Iz JE bodo namreč morali redno odvažati naplavine z jezu na Savi.
Prisotnost jedrske elektrarne zahteva tudi dodatne investicije v zdravstveno služba V načrtu
imajo nove prostore, v katerih bo dispanzer za medicino dela in obratna ambulanta za osebje elektrarne. Za zgradbo je predvidena 10-odstotna soudeležba jedrske elektrarne, medtem ko naj bi ta v celoti krila stroške za radiološko zaščito delavcev in okoliškega prebivalstva.
Za varovanje „atomske“ bo-
Nova tržišča na vzhodu
Krška Kovinarska snuje nove, širokopotezne načrte
S tem, da so v Kovinarski izglasovali štiri proizvodne tozde, so približali neposredno odločanje delavcem in jih spodbudili za poglobljeno samoupravno delo. Do izteka leta bodo poskrbeli tudi za vse potrebne samoupravne akte.
Ta kolektiv je živo zainteresiran za nove programe posameznih tozdov. Tako so na primer letošnjo jesen uspešno preizkusili lastne filtre za asfaltne baze in se na ta način vključili v prizadevanja za ohranitev zdravega človekovega okolja. Filtri so delo njihovih konstruktorjev in jih bodo izdelovali iz domačih materialov. S tem nameravajo prihraniti dragocene devize.
Kovinarska se je odločila za proizvodnjo asfaltnih baz velikih zmogljivosti. Potrebe po njih odkriva predvsem v socialističnih in v neuvrščenih državah. V pravkar minulih dneh so se njeni predstavniki dogovarjali o tem s Sovjetsko zvezo. V pogovorih v Moskvi in pri nas so prišli do zaključka, da je interes obojestranski
Kovinarska bo vključila v
razvoj asfaltnega programa še več domačih strokovnjakov: za področje avtomatizacije se bo dogovarjala z Iskro, razen tega pa bo poglobila sodelovanje s fakulteto za strojništvo in elektrotehniko. To ji bo omogočilo samostojno nastopanje na svetovnem tržišču.
V tovarni potekajo ta čas zaključna dela za pripravo serijske proizvodnje zakloniščne opreme. Pri njenem preizkušanju sodelujejo inštituti v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. S tamkajšnjimi strokovnjaki izpopolnjujejo prototipe, da bo oprema, ld jo nameravajo izdelovati, zares kvalitetna. Stro-kovnb so najbolj zahtevni ventili in zahtevajo največ poglabljanja v trdnostne in aerodinamične probleme.
J. TEPPEY
do v Krškem okrepili in ustrezno opremili postajo milice. Za nove delavce milice nujno potrebujejo stanovanja. Te dodatne stroške bo morala kriti jedrska elektrarna.
Naslednji.investicijski izdatek je gradnja centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Skrb za varnost narekuje nadalje ustanavljanje specifičnih enot civilne zaščite, njihovo usposabljanje in opremljanje. Predvidena je tudi gradnja zaklonišča za izpostavljeno prebivalstvo v bližini elektrarne.
Med nepogrešljiva dodatna dela sodi še zavarovanje desnega savskega brega, kjer naj bi zgradili dva kilometra visokovodnega nasipa in tako preprečili poplavljanje plodnih zemljišč. Ta izdatek naj bi v celoti financirala JE. Njen delež za naložbe v zdravstvo, varnost, ljudsko obrambo, za nasip in skupno odlagališče odpadkov se bo po letošnji januarski oceni povzpel na 41 milijonov in 480 tisoč dinarjev. JE Krško nosi razen tega tretjino stroškov za gradnjo čistilnih naprav Tovarne celuloze in parpirja na Savi, kar je že upoštevano v dodatku k osnovnemu investicijskemu programu in znaša po predračunu 205 milijonov dinarjev. J. T.
CESTE ŠE VEDNO V OSPREDJU
V kostanjeviški krajevni skupnosti so letos obnovili cesto na \bdenicah in v Črneči vasi ter pripravili za asfaltiranje cesto v Orehovcu. V sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo so se lotili tudi izgradnje kanalizacije za Resljevo in Hmeljsko cesto.
KRŠKE NOVICE
BOŽIDAR JAKAC V KOSTANJEVICI — Za nedavni krajevni praznik je bil častni gost krajevne skupnosti in je prerezal trak pred vhodom trgovine Novotehne. Z udeleženci slavja se je tokrat sprehodil tudi po galeriji, ki nosi njegovo ime in hrani veliko njegovih del. (Foto: J. Teppey)
ZNOVA HVALA! - To ie namenjeno številnim občanom, fci so se odzvali letošnji drugi in kratki zadnji prostovoljni krvodajalski akciji V Krškem in na Senovem je dragoceno življenjsko tekočino darovalo več kot 600 občanov!
TUDI OVCE? ! - Srečujemo jih v krški občini ponavadi le na poteh bosenskih pastirjev, poslej pa naj bi jih tudi načrtno gojili Tak je namreč program Temeljne organizacije kooperantov domačega „Agro-kombinata", ki naj bi prihodnje leto poskusil z okoli 100 živalmi pri kmetovalcih na hribovitih predelih Bohorja in Gorjancev.
KAJ V DRUGEM DELU? -Drugi del krškega »Delavskega doma naj bi imel tri etaže. Ena med njimi bo v celoti namenjena knjižnici, druga informacijskemu središču jedrske elektrarne, v tretji pa naj bi bila glasbena in pevska soba, prostor za radioamaterje in še kaj drugega. Načrti za vse to so narejeni in pričakujemo skorajšnjo gradnja
NA PRVI SEJI - Vsi zbori občinske skupščine bodo v začetku
tega meseca sprejemali smernice za izdelavo družbenega načrta ža naslednje srednjeročno obdobje. Brez bistvenih pripomb so ga na_ skupni seji že sprejeli ] skupščine ter dru;
izvršni svet občinske občinskih inih organizacij.
ZNAK KOT SPODBUDA - Planinsko društvo „Bohor“ že sedem let podeljuje mentorski znak prosvetnim in drugim delavcem, ki se redno posvečajo delu z mladino in tako pomlajajo vrste planincev v šolah in krajevnih skupnostih. Do sedaj ga je prejelo 25 članov PD „Bohor“, 45 članov PD „Lisca“ Sevnica - Krško in 9 članov PD Brežice.
ODKOD POSOJILA? - V kršk. občini nameravajo usposobiti za kmetijske namene 272 hektarov zamočvirjenih zemljišč v zasebnem in družbenem sektorju. Investicijo bodo izpeljali s pomočjo kreditov. Zveza vodnih skupnosti naj bi-prispevala 40 odst., Kmetijska živilska razvojna skupnost Slovenije 15 odst, Posavska banka 35 odst in Kmetijska zemljiška skupnost Krško 10 odst. V prvi etapi ie predvidena hidromelioracija na 150 hektarih.
BREŽIŠKE VESTI
|^lisjak\ lisjaku
Jutranjica svetlejša kot kdaj prej
Občinski grb Jutranjki in inženircem Svetozarja Vulikiča
Industrija otroške konfekcije Jutranjka ima v svojem simbolu zvezdo Jutranjico. Po svoje je to zgovoren znak marljivosti, saj se, kot pravijo ljudje, dan lovi zjutraj.
Prispodobe stran: v tej tovarni imajo kaj, na kar so lahko ponosni. Navkljub tolikanj na-glašeni neprednostni konfekciji v Sloveniji zvezda Jutranjke še vedno sveti v zenitu. Težav jim kajpak ne manjka. V konkurenčnem boju jih zaenkrat še vedno rešuje naravnost zgledna marljivost delavcev, ki še kar naprej presegajo norme, očitna sta tudi uspešnost večinoma lastnih kreatoijev in dober marketing. V obrazložitvi za
»Dolenjski list« v vsako družino
podelitev občinskega grba je kolektivu Jutranjke priznana končno tudi lepa beseda za samoupravljanje, družbenopolitično in delegatsko aktivnost.
V pičlih 16 letih je ta kolektiv s 1.063 zaposlenimi ustvaril za nad 116 milijonov dinarjev tako imenovane nove vrednosti, kar je gotovo izjemen
RIBICI UDARNIKI
V nedeljo zjutraj je Ribiška družina heroja Maroka iz Sevnice 'pripravila udarniško delo pri svojem domu ob Rajevem potoku. Poslej je spet voda v bazenu ob domu. Odziv članov je bil bolj skromen, zato je prizadevnost tistih, ki so prišli, še toliko bolj pohvalna.
Dostojno slovo od inženircev
Enoti starešina Svetozarja Vulikiča občinski grb
Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije sevniške občine ter krajevna skupnost Boštanj so v nedeljo pripravile dostojno slovo od inženircev starešine Svetozarja Vulikiča v taboru pri Spodnjih Vodaiah.
Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je v govoru pred postrojeno vojaško enoto ponovno izrekel priznanje vsem vojakom in starešinam. Isto so potrdili tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici, ko so na skupnem zasedanju minuli petek tej enoti podelili najvišje občinsko priznanje - grb občine.
Prizadevanja sevniške občine za modernizacijo cest so na kratko predstavljena v posebni priložnostni
brošuri, podobno kot tudi prispevek celjske inženirske enote. Vsekakor je odveč poudarjati njihov prispevek, saj ga lahko vsakdo oceni na trasi med Spodnjimi Vodalami, malo dlje od križišča za odcep proti Grahovici ali Krmelju. Del ceste, katerega posodablja podjetje Slove-nija-ceste je še vedno težko prevozen, medtem ko je del, kjer so do konca minulega tedna delali inženir-ci, že lepo speljan. Asfaltiran bo ves naenkrat.
LUC ZA PRAZNIK? - Ne bo naključje, da bo morda do občinskega praznika 12. novembra na sevniškem mostu čez Savo slednjič le zasvetila tolikanj pričakovana javna razsvetljava. Zbadanja niso zalegla kaj prida ali pa vendarle. Vsekakor to ne b noben uspeh, če človek računa, koiiko let je bilo treba, da so, oprostite, bodo, zasvetile te luči!
OKOVANA RAZPRAVA - Minuli teden je bil sklican posvet * komunistov - stanovalcev v družbenih stanovanjih. Eden - razprave se ni udeležil - nas je opozoril na razlog, zakaj se posveta ni udeležil: kot dokazuje tale slika, sta bila v njegovem bloku „Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem
dosežek tega, pretežno ženskega kolektiva.
A. ŽELEZNIK
GRB IN OBJEM — Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik in podpolkovnik Svetozar Milikič, komandant VP 4680 Celje sta se po podelitvi občinskega grba po slovanski šegi tudi objela. Prispevek te enote že v tem letu - delo bodo nadaljevali tudi rihodnje leto - je vreden tega visokega priznanja. (Foto: eleznik)	_______
SEVNISKI PABERKI
prehodu na ekonomske stanarine v občini Sevnica" in ..Pravilnik o varstvu pred požarom v objektih, s katerimi upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sevnica" dobesedno pribita z dvema krepkima žebljema. Išče se mojster, ki ima primerno velike klešče, da bi navedena akta izpulil, če jih vsem razpravljalcem že niso mogli poslati
IZENAČENO - V torek, 23. oktobra, se je na športnem področju pomerila s sevniškimi miličniki ekipa vrstnikov iz Vslenja. Uspeh ni ravno bistven, čeprav da seštevek pod športne boje izenačen izid. Bolj pomembno je tovariško sodelovanje med kolektivoma.
SKVNIŠKI VESTNIK
KDO GA NAJDE?
Vsekakor bi bil že čas, da štiri leta po otvoritvi sevniške veterinarske postaje napeljejo tja tudi telefon. V ponedeljek je tam viselo običajno obvestilo, kje je mogoče najti dežurnega veterinarja. Zvonjenje telefona na njegovem domu ni hasni-lo, saj ga ni bilo doma. Tudi obisk ni pomagal, saj ni napisal, kam gre. Krog neuspešnega iskanja je - kolikokrat ga občutijo kmetje iz oddaljenih krajev, ki pa premorejo telefon - torej spet sklenjen. Ekonomski račun za napeljavo telefona in tudi dežursko službo bi se, v primerjavi z običajno kalvarijo prav malo uspešnih iskanj, prav gotovo izplačal.
- „Težka je direktorska!
Si videl, razpis za generalnega v Lisci so v Delu objavili kar na športni strani časopisa.
- „Saj bodo tudi potrebne vse atletske sposobnosti, da bo Lisca tisto, kar mora biti “
SLAVNOSTNO ZA PRAZNIK
Letošnje slavljenje občinskega praznika bo vsekakor na ravni prejšnjih, če ne že za kanec pestrejše. Kot je ob takih praznovanjih navada, sc bodo tudi tokrat izkazala številna društva.
V soboto, 10. novembra, bo v Krmelju v tamkajšnjem domu Svobode slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine. Med najpomembnejšimi gospodarskimi otvoritvami bo vsekakor cesta Sentjanž-Krmelj-Tržišče-Malkovec, kjer bo v tem letu asfaltiran zadnji odsek. VKrmelju bodo na ta dan odprli tudi nove proizvodne prostore tozda Lisce v tem kraju. Delavke tega kolektiva imajo v preurejenih in dozidanih prostorih v mnogočem boljše delovne pogoje. To je drugi tozd Lisce iz tako imenovanega projekta humanizacije dela.
GRE, CE HOCES - Lokal zasebnih branjevoev je običajno odprt nonstop. Prijazno postrežejo tudi ob nedelj ali. Za samoupravni sporazum o odpiralnem času trgovin, za katerega si je tolikanj prizadeval sindikat, menda niti ne vedo. Sicer pa - kaj bi z njim, ko so sami bolje ugotovili, kaj žeK potrošnik.
Na Blanci voda le za nekatere
Prejšnji četrtek je minilo natančno tri mesece in štirinajst dni, odkar hiše na Blanci št. 38, 40 a in 40 nimajo vode iz krajevnega vodovoda z zajetjem v bližini Pokleka. Pred leti smo
Eisali, s kolikšno vnemo so udje gradili ta veliki objekt. Sodelovali so celo brigadirji.
Vodovod je treba sedaj pač tudi upravljati Krajani nižje ležečih hiš na Blanci se jezijo na tiste, ki imajo domačije više, češ da jim zapirajo vodo, ti pa v isti sapi tarnajo, da voda do njih sploh ne teče. Razumljivo je, da so zato najbolj razjarjeni slednji Morda so bfli tudi prav zategadelj toliko glasnejši na raznih mestih, pri tajniku blanške krajevne skupnosti Mešičku in kajpak tudi občinski komunalni skup nostl Komunalna skupnost naj bi namreč vodovod prevzela, če ne bo to kar Komunala.
Epiloga zaenkrat še ni Pri omenjenih hišah se morajo pač znajti kakor vedo in znajo. Vodo nosijo in vozijo. Skušali so si pomagati tudi z Blanščico. Posledice so bile domala katastrofalne. Pri Kraljevih so dobili nevšečne mozolje. V sevniškem zdravstvenem domu so jim, ko so iskali pomoč, zabičali, da morajo poslej vodo tudi za umivanje prekuhavati Vakdo si lahko predstavlja, v kako nezavidljivem položaju so.
> Kakršenkoli komentar je odveč, saj - vode ne more dati Očitno pa bi bila lahko rešitev, če bi se pristojni samo domenili na moč preprosta. V podobnem položaju so se namreč drugi vzdolž dolge trase tega vodovoda lepo znašli: zgradili so si dodatni bazen. Vprašanje, kaj je s tem vodovodom, ostaja torej še kar naprej odprta Pa so vodovod gradili s tako vnemo!	A.	2.
CESTIŠČE OBNAVLJAJO - Na cesti drugega reda med Mimo in Slovensko vasjo so cestarji te dn obnavljali asfaltno prevleko. Delovodja Jože Križman je povedal, da bodo letos naredili to na 2,5 kilometra dolgem odseku, naslednje leto pa pride na vrsto še cesta proti Trebnjemu.
Bolje spremljati delo delegatov
| Dosedanji razvoj delegatskih odnosov in razprava o doseženem bosta temelja nadaljnjeg. razvoja — Predvsem gre za povezovanje delegacij in delegatov
25. in 26. oktobra so bile v Trebnjem ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine, na katerih so delegati obravnavali osnutek poročila o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v SR Sloveniji, samoupravni sporazum o vzdrževanju spominskega parka na Kremenieku, sprejeli so sklep o uporabi sredstev solidarnosti ter obravnavali še nekaj dn
Na seji družbenopolitičnega
j drugih zadev.
zbora je uvod v razpravo podal Tone Zibert, predsednik skupščine občine Trebnje. Med drugim je še posebej poudaril, da bi morali zdaj pregledati vse, kar je bilo narejenega doslej glede razvijanja delegatskih odnosov. Namen razprave je namreč preveriti naše delovanje, kar je v praksi in v normativnih aktih neustreznega, pa spremeniti. Doslej je bilo pri uveljavljanju delegatskih odnosov opaziti, da so delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti premalo povezane z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti, včasih pa je očitna tudi premajhna povezanost de-
legacij znotraj temeljne organizacije.- Tak način dela onemogoča usklajeno odločanje o posameznih vprašanjih, včasih omogoča celo odločanje, ki ni v skladu z interesi delavcev. Vzrokov za tako stanje je lahko več, eden izmed njih pa je prav gotovo tudi ta, da se družbenopolitične organizacije, delavci in občani še premalo zanimajo za aktivnost članov delegacij. V naših delegatskih odnosih tudi še ni v celoti urejen sistem informiranja, čeprav je treba reči, da smo na tem področju naredili korak naprej.
Žal na tej seji ni bilo razen uvodne besede kaj več obravnave uveljavljanja delegatskih od-
Zakaj jih ni na seje?
O delu delegacij bodo govorili na sestankih delegacij
Na nedavni seji občinske konference SZDL v Trebnjem je tekla beseda predvsem o delovanju delegacij in o vzrokih za slabo udeležbo delegatov na sejah skupščin SIS pa tudi občinske skupščine.
V trebanjski občini opažajo vse bolj, da nekatere delegacije ne opravljajo svojih delegatskih dolžnosti tako, kot bi morale. Predvsem je opaziti, da se delegati ne udeležujejo sej skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kar je tudi vzrok njihove pogoste nesklepčnosti Posledica te pa je, da je treba večkrat sklicevati skupščine, da se kopičijo gradiva in tudi vprašanja, ki bi jih morali delegati sproti reševati Da bi čimprej odpravili vzroke za tako stanje, so se v predsedstvu odločili, da bodo oktobra in novembra sklicali sestanke z vsemi delegacijami v tozdih in krajevnih skupnostih. V delovnih organizacijah naj bodo sklicatelji predsedniki osnovnih organizacij sindikata, v krajev-
nih skupnostih pa predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Na sestankih naj bi vodje delegacij prebrali poročila o dosedanjem delu delegacij, še posebej pa naj bi povedali vse o vprašanjih, s katerimi se srečujejo delegati pri svojem delu.
Svoje naj k reševanju teh problemov prispeva tudi program izobraževanja in usposabljanja delegatov za naslednje leto. Prav z izobraževanjem in usposabljanjem delegatov se bo mogoče že vnaprej izogniti marsikateri nevšečnosti pri delu delegatov.
nosov, čeprav je za tak razgova v trebanjski občini kar preče gradiva, še posebej če se spo mnimo, da je bilo nekaj skup ščin SIS doslej nesklepčnih Tudi na seji družbenopolitične ga zbora je manjkalo neopravi čeno kar 10 delegatov. Predsed nik zbora Jože Tomažin je z5 eno izmed naslednjih sej oblju bil o tem posebno razpravo.
Delegati so na seji sprejeli št samoupravni sporazum t vzdrževanju in varstvu spomin skega kompleksa s spominskim obeležji na Kremenjeku. Tont Žibert je predlagal, da bi se poleg dosedanjih podpisnike* sporazuma, to je občinske skupščine	Trebnje, TOK
Gozdarstva Trebnje, občinskega odbora ZZB NOV Trebnje; priključila še Z/eza socialistične mladine. Delegati so predlog sprejeli soglasno in z odobravanjem.
Na seji so sprejeli sldep, da st sredstva solidarnosti uporabijc v občini Ajdovščina, Brežice Idrija in Tolmin. Večino sred stev bodo porabili za sanacije občinskih in krajevnih cest komunalnih objektov in zt odpravo škode v kmetijstvu.
J. S
KLUB TITOVIH ŠTIPENDISTOV
V trebanjski občini, kje imajo kar 7 Titovih štipend stov, so pred nedavnim ustanc vili tudi klub študentov, k prejemajo Titove štipendije. N začetku novembra bodo imel člani tega kluba, ki bo deloval -okviru trebanjskega študent skega kluba, že prvi sestanek na katerem se bodo pogovoril o svojem delu.
IZ KRAJA V KRAJ
POZABLJEN POŠTNI NABIRALNIK
Če, tujec, potuješ ob naselju Trebnje po magistralni cesti, naj te nikdar ne zavede poštni nabiralnik, ki je že od njega dni pritrjen na stebru nadvoza tik ob cesti Res, da je to poštni nabiralnik tako po obliki, kot po barvi, ne pa več po namenu, saj revež ves zarjavel in zapuščen že vrsto let nemo še čaka, kdaj ga bodo marljivi delavci PTT odstranili.
SONCE JIH NE VESELI -Pravijo, da se Mokronožani ne veselijo pretirano sedanjega lepega vremena. 2i soncem pride dež in kadar pada v Mokronogu dež, pridre na dan kar precej umazanije in celo gnojnica. Ker tudi Mokronožanom te vonjave niso pri srcu, bi radi čimprej uredili kanalizacijo. Zato se z veliko vnemo pripravljajo na samoprispevek.
DOGODEK LETA - Pretekli teden je bil v Trebnjem prevzem novih stanovanj na Pavlinovem hribu. Bodoči stanovalci, ki so se zanašali na centralno gretje v novih blokih, seveda za svoja stara domovanja niso nabavili drv. Tako so sev sedanjih mrzlih dnevih držali navodil Z1S,. naj bo v stanovanjih temperatura 18 stopinj, še bolj kot drugi. Sc dobro da ni nihče zmrznil.
TO POT TUDI BREZ KURJAV, - Zadnjič vrli Mokronožani nis imeli drv v svojem domu kulturi tako da so marali mladi pevci i ČSSR peti v mrzli dvorani. Zdaj, o premieri novega slovenskega film „Krč“, ki so si ga ogledali v pete) pa kurjava skoraj ni bila potrebni ker je obilica golote v filmu še kak grela Mokronožane.
DIRKAČI SO RES PRIŠLI Zadnjič smo v tej rubriki spcceči bralcem, da so na Čatežu ponora uvedli dirke, to pot s težite tovornjaki Ker pa nekateri potoni valci niso bili zadovoljni z tovornjakov, so lahko prišli i račun pretekli četrtek, ko Donitu v \feliki Loki športni vozniki kluba Donit ( pia, ki so pokazali nekaj spretnosti
TREBANJSKE NOVICE
			
			—TTTTTrrrrni i
metliški tednik
Pred kratkim je izvršni svet črnomaljske občinske skupščine postregel z izredno zanimivo analizo razpoložljive delovne sile in potreb pri nadaljnji zaposlitvi v občini, ki je sad skupnega dela občinske skupnosti >„a zaposlovanje in občinske strokovne službe. Analiza bo še kako prav prišla združenem delu pri sodelovanju z osnovnimi šolami pri akciji usmerjanja mladih v poklice ter delovnim organizacijam, ki nameravajo ustanoviti nove obrate in enote.
V letošnjem prvem polletju je bilo v občini 6080 zaposlenih
PODATKI O BORCIH
Člani krajevnih organizacij ZZB NOV iz črnomaljske občine sporočajo, da ponovno zbirajo podatke o težko bolnih in nepokretnih borcih. S podatki bodo lažje organizirali redne obiske zdravstenih delavcev. Obenem obveščajo, da je ponovno vsak dan odprt dispanzer za borce pri črnomaljskem zdravstvenem domu.
BORCI O DOGOVORIH
23. novembra so imeli člani predsedstva Občinskega odbora ZZB NOV Črnomelj redno sejo, na kateri so največ pozornosti posvetili razpravi o izvajanju družbenega dogovora o izgradnji športnorekreacijskega centra v Črmošnjicah. Pogovorili so se tudi o izvajanju predpisov o popisu grobišč in grobov borcev, ki morajo biti urejena skozi vse leto.
NOVI KILOMETRI ASFALTA
Zaradi obvez iz programa javnih Jel so minuli teden začeli obnavljati xsto Črnomelj - Butoraj - Lahinja ia asfaltiranje. Zavoljo ugodnega /remena pri zemeljskih delih zamud ne bo, tako da bo črnomaljska občina nove štiri kilometre asfalta dobila v kratkem.
ali 35 odstotkov vseh prebivalcev. Zaposlovanje je hitro rast-lo, a je še vedno za okoli 6 odstotkov pod republiškim poprečjem. Občinski prostor lahko postreže še z novimi delovnimi močmi. Kar 556 delavcev dela v drugih občinah. Veliko se jih vozi, predvsem mlajših pa izven občinskih meja tudi stanujejo, a imajo stalno bivališče še vedno v črnomaljski občini. Skupnost za zaposlovanje je ugotovila, da je ta čas na začasnem delu v tujini 472 zdomcev. Ti se v domovino vračajo počasi (od 1976 do 1978 se jih je vrnilo 32, domala vse, ki pridejo pa zanima le zasebna obrt. Kar 405 občanov bi se zaposlilo takoj, vendar večina misli na delo v domači krajevni skupnosti (gospodinje, kmetje), pri skupnosti za zaposlovanje pa je prijavljenih 60 iskalcev zaposlitve. Skupaj je tako 1493 potencialnih kandidatov za zaposlitev, kvalifikacijska struktura 'razpoložljive’ delovne sile pa je: 872 nekvalificiranih, 479 kvalificiranih, 110 srednješolcev, ostali pa imajo diplomo višje ali visoke šole.
Do konca prihodnjega leta bi se lahko v črnomaljsld občini predvidoma zaposlilo še okoli 635 delavcev in delavk, največ v
.JSKI DROBIR
ZLONAMERNA NATOLCEVANJA - Po mestu se je nekaj časa šušljalo, da se pri komunalni skupnosti le težko pride do podatkov. Da to ni res, nekaj najosnovnejših informacij, do katerih se menda nekateri radovedni Belokranjci niso mogli dokopati: na javno kanalizacijo je ta čas priključenih toliko stanovanj, da jo lahko uporablja petina občanov, črnomaljska občina se še ne more postaviti s čistilno napravo, organizirane odvoze odpadkov in smeti imajo v občinskem središču in v Semiču , s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja je oskrbljeno okoli 40 odstotkov prebivalcev itd. Bo pa to tem pisanju natolcevanj konec?
KROŽEK KLEPETUU - Vse pogosteje je slišati, da se črnomaljska Delikatesa spreminja v nekakšen krožek, kjer v času, ko bi morali strankam streči, najraje klepetajo. Bodo vse pogostejše pritožbe končno naredile red?
NAJNOVEJŠI PODATEK - O ta čas najbolj znanem in najdaljšem črnomaljskem gradbišču - cesti - so se ljudje že naveličali govoriti. Bržkone pa bo marsikdo presenečen,
LOKVE: SPOMINSKA SLAVNOST
Občinska organizacija ZZp NOV Črnomelj pripravlja v sodelovanju s šolarji in krajevno organizacijo ZZB NOB Petrova vas spominsko slovesnost ob 35. obletnici smrti komandanta in narodnega heroja Franca Rozmana Staneta. Prireditev, na katero vabijo organizatorji krajane, zlasti mladino, bo 7. novembra pri spomeniku v Lokvah.
m
7/
7//
Gorenju (197), Kolinski (141), Beltu (120) itd., delavce pa bo najprej potreboval obrat Gorenja.
Ob koncu moramo zapisati, da konča v črnomaljski občini obvezno šolanje 200 otrok, tu pa se ponuja sodelovanje med združenim delom in šolami pri usmerjanju osnovnošolcev v poklice, ki jih potrebuje združeno delo.
Dolgo, a zanimivo
Pester dnevni red na 18. seji dveh zborov
30. novembra sta imela skupno 18. sejo zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine.
Delegati so največ časa posvetili g lobalni oceni uresničevanja družbenega načrta črnomaljske občine za minulo srednjeročno obdobje ter analizi možnosti razvoja občine v obdobju 1981-1985. Pogovarjali so se tudi o smernicah za pripravo družbenega načrta za novo obdobje, kritično so ocenili uresničevanje srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja za minulo obdobje ter si zadali precej novih nalog, poslušali so poročilo o prihodkih in odhodkih sredstev krajevnega samoprispevka za naložbe v šolstvo in otroško varstvo, se seznanili z analizo razpoložljive delovne sile in potreb pri nadaljnjem zaposlovanju, posluša li so informacijo o problematiki pri delu prostorskega načrta do leta 1985 z elementi dolgoročnejših ciljev in smernic do leta 2000 ter ob koncu opravili še volitve in imenovanja.
ko bo slišal, da se bodo delavci s ceste dokončno umaknili do konca -novembra.
NOVA POSTAJA - Tolikokrat kritizirano avtobusno postajališče je končno le dobilo novo lokacijo. Prestavili so ga za par korakov naprej. Nad novo sicer bolj varno postajo so najbolj nezadovoljni lastniki avtomobilov, ki so nenadoma izgubili domala ves parkirni prostor.
PRIKLJUČKI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI
V načrtih za naslednje srednjeročno obdobje so v črnomaljski občini veliko pozornosti posvetili telefoniji, ki je bila v Beli krajini do sedaj nekoliko zapostavljena. Novi načrti obljubljajo, da bodo novi telefoni do leta 1985 zapeli v štirih krajevnih skupnostih: Pe trova vas Tribuče, Butoraj in Griblje.
SEMIČ: IZGUBLJENE DELOVNE URE
V semiški Iskri, kjer je zaposlenih 1455 delavcev in delavk, so v letošnjem polletju morali odriniti kar 1,16 milijona dinarjev za bolniški stalež delavcev, in sicer tistim, ki so bili v bolniški manj kot 30 dni.
612.000 din pa so izplačali za one, ki so zaradi bolezni manjkali več kot 30 dni. Zaradi boleznin so v šestih mesecih izgubili kar 97.4 88 delovnih ur.
„PARTIZANKA“
BO ŠE DALJŠA
Še vedno uradno zapita partizanska magistrala je zgrajena do Adle-šičev, pred kratkim pa je začelo lovomeško Ce stno podjetje priprav ljati novo traso za odsek od Adlešičev do Vrhpvcev, tako da bo magistrala daljša za 1,5 km. Do Kolpe bo nato ostalo še 5,5 km. Načrtujejo, da se bo cesta končala pri Zuničih, kjer naj bi zgradili most čez Kolpo ter tako novo prometno vez povezali s hrvaško stranjo.
0LENJSKI LIST
Št. 44 (1577) 1. novembra 1979
SLOVESNO OB OTVORITVI — Krajani Talčjega vrha so dobili v Bazi 24 na Stražnjem vrini tudi prostor za svojo dejavnost. Zadnji petek sta pred obnovljeno hišo poleg slavnostnih govornikov govorila tudi predstavnika občine oziroma Krajevne skupnosti Talčji vrh. Sekretar komiteja občinske konference ZK Črnomelj je v kratkem govoru poudaril pomembno nalogo varnostne službe ter obenem povabil vse prisotne, naj v Belo rajino prihajajo pogosteje. Na sliki: gostje in domačini med slavnostnim govorom.
Sprejeti ponujeno sodelovanje
Analiza o razpoložljivi delovni sili postregla z zanimivimi podatki - 6080 zaposlenih — 556 delavcev in delavk v drugih občinah — Največ prostora v Gorenju
Razlito obrtništvo nima moči
Metliški obrtniki: „Malo gospodarstvo spraviti v eno strugo, pri tem pa ne pozabiti na zanemarjeno,a tako važno sodelovanje-Proti zapiranju delavnic"
S čim nad nedisciplino?
MED MALICO SO Sl DELAVCI delovne organizacije Beti z zanimanjem ogledovali fotografije, pripete na rdečih panojih. Veliko ljudi se je ugledalo na slikah, ki prikazujejo gasilske desetine na najrazličnejših tekmovanjih in v različnih akcijah. Razstava v menzi je bila lepo pripravljena, bila je pregledna in kar je najvažnejše: vzpodbujala je ljudi k borbi zoper požare, k pazljivosti, morda pa je koga tudi navdušila, da vstopi v vrste gasilcev.
VODSTVO MLADINSKEGA KLUBA NE SPI, ampak giblje, da se imajo mladi kam dati. Pred kratkim so pripravili večer z naslovom dasba ameriških črncev, predavatelj je bil Drago Vovk iz Novega mesta. Vovka je vse pogosteje videti v Metliki, bolje povedano v mladinskem klubu, kjer snuje skupaj z metliškimi mladinci načrte. Obeta se torej še več glasbenih večerov, kajti Vovka je glasba okupirala do zadnje celice njegovega zaraščenega telesa.
V KNJIŽNI Q RAZSTAVLJA MLADI umetnik Mirko Jadrič, Belokranjec, živeč v Cerknici. Na ogled so olja in akvareli. Slike so obešene na knjižne police, privezane so z -vrvjo, kar kaže na to, da je kraj slabo pripravljen na likovne razstave. Kulturna skupnost bo pač morala izbezati nekaj dinarčkov, poiskati bo morala mojstra mizarja in mu naročiti, naj napravi lične panoje, sicer kaže prirejanje razstav na malomarnost, na malce le prehudo improviziranje.
V TEM CASU PRIPRAVLJA uredniški odbor Vezila, glasila delovnih organizacij Beti in Komet, okroglo mizo, za katero se bodo pogovarjali o obveščanju delovnih ljudi. Zadeva bo gotovo dovolj zanimiva, morda bo razgibala prisotne, da bodo pričeli zavzeteje razmišljati o dejavnosti, ki ji dajemo na papirju veliko poudarka, v praksi pa se raje umaknemo, ko bi bilo treba kaj narediti. Upati je, da bo v bodeče vsaj malo drugače; da bodo dajali od sebe informacije vsi tisti, ki jih posedujejo.
V delovnih organizacijah govorijo zadnje čase zelo veliko o disciplini, v internih obvestilih objavljajo imena delavcev, ki manjkajo brez pravega vzroka, vratarjem je naročeno, naj budno pazijo na izhode, poostrena je kontrola nad bolezenskimi izostanki — in prvi pozitivni znaki so že vidni. Med delovnim časom je po mestu vse manj ljudi, ki bi morali biti sicer za stroji, v pisarnah. tihote pomisli človek na to, kako je tam, kjer ni vratarjev, kako je torej v negospodarstvu. So dvignili tudi tam ostrejši glas zoper vse, ki švigajo od šeste do štirinajste ure po zasebnih opravkih, iščoč opeko za hišo ali cement za vikend? Objavljajo tudi tam imena delu izmikajočih se ljudi? Prav bi bilo, da je tako, vendar kaže praksa drugačno podobo.
Nemalokrat človek zastonj vrti telefon, ki je nameščen v pisarni koga na samoupravni interesni skupnosti in velikokrat je pisarna prazna, za človeka pa, ki bi moral sedeti v njej, nihče ne ve, kje je. Enostavno je izhlapel in najdeš ga le, če veš, kje ima vinograd, če veš, v kateri gostilni točijo vino, ki manjkajočemu najbolj tekne. V gospodarstvu so udarili po disciplini pač zato, ker vodi nedisciplina k manjšim delovnim učinkom, le ti pa na koncu koncev zmanjšujejo poslovni uspeh in dohodek delovni organizaciji. Če pa so se zresnili v gospodarstvu, bi bilo pošteno in prav, da se zgodi enako v negospodarstvu, sicer delamo diskriminacijo prav pri tistih, ki ustvarjajo. Vijeti v svoje roke bi morali vzeti šefi in šefiči, seveda, če niso sami najslabši vzgled, kar niti ne bi bilo tako nemogoče. Trenutno stopnico na družbeni lestvici si predstavljajo posamezniki kot privilegij in ne kot povečanje odgovornosti, dela. In če starši v družini kadijo, dajejo s tem pobudo še otrokom. Slabi so roditelji, ki doživljajo šoke ob prvi prižgani cigareti svojega otroka.
Skrb za disciplino ne bi smela biti kampanjska, o zadevi se ne bi smelo govoriti samo takrat, kadar morda kje kaj zaškriplje, ko zasveti na žiro računu rdeča luč. Delovna disciplina bi morala biti nam ljudem privzgojena, kajti kaj hitro se lahko zgodi, da pričnemo administrativno posege izigravati, da iščemo nove in nove
izgovore, nove in nove zvijače. To pa je že druga pesem, ki zahteva dobre učitelje, veliko truda.
Da ne bo pomote: kaza-i.je s prstom na samoupravne interesne skupnosti je le zaradi primera. Enako bi morda lahko zapisali za trgovino, za prevozniška podjetja, za družbene službe, za šolstvo, zdravstvo in tako naprej. Ne gre torej za posamične primere, bolj zanimiv je pojav, kajti nedisciplina se je razpasla kot uši po glavah osnovnošolskih otrok. Uničili smo jih s praškom. S čim bomo nedisciplino?
TONI GAŠPER1Č
SPREHOD PO METLIKI
Metliški obrtniki si že lep čas prizadevajo, da bi njihovo malo gospodarstvo končno zaživelo tako, kot to zahtevajo dobro zastavljene in napisane smernice ter razni sklepi. Zadnji podatki o njihovi dejavnosti so spodbudni, saj dokazujejo, da dela v občini, v kateri je nad 7000 prebivalcev, okoli 360 obrtnikov.
Vendar številke, prelite statistični jezik, marsikaj za-
megljujejo. Tako tudi resnico, da obrtništvo v metliški občini v zadnjem času resno stagnira, f&jlepši dokaz za to so v zadnjem času kar trije usluž-nostni obrtniki, ki so morali spričo bremen raznih plačil svoje delavnice, na žalost občanov, zapreti
„Tudi zavoljo takšnih pojavov ima Obrtno združenje, ki je bilo presnovano v letošnjem februarju,“ je dejal predsednik združenja Jože Bajuk, „precej dela. Z, Obrtno zadrugo, ki smo ji tudi mi pomagali, da je zaživela, imamo kopico skupnih nalog. Povedati moram, da smo obrtniki sicer dobro organizirani, nastopamo skupaj, da konec koncev predstavljamo precejšnjo moč, da pa imamo nekako zvezane roke. Ob tem se zavedamo, da moramo to naše malo gospodarstvo končno spraviti v eno strugo, da 'razlito’ obrtništvo nima moč L fiia najvažnejših nalog združenja je, da poskrbi za enakomeren razvoj vseh dejavnosti. Pri tej nalogi pa se ponujajo naloge tudi drugim dejavnikom. ..“
V Metliki namreč že lep čas ugotavljajo, da je v preteklosti minilo precej sestankov, na katerih so obravnavali obrtniška vprašanja, vendar na njih (je nekaj izjem), ni bilo najbolj prizadetih obrtnikov. To hibo bo sedaj poskušalo odpraviti združenje. Opozarjalo bo na nepravilnosti, se tesneje povezovalo z občinskimi službami, krajevnimi skupnostmi, sisi. Vse težave bo poskušalo rešiti takoj in brez posrednikov. Pri tem bo imel veliko vlogo strokovni
sodelavec združenja, ki bo sicer uslužbenec zveze. Najprej bo moral urediti obrtniško kartoteko, narediti natančno analizo stanja, organiziral bo udeležbo na obrtniških sejmih, skliceval seje, sestajal se bo z obrtniško delegacijo itd Vsekakor bo v prihodnosti precej dela. Za tajnika, obe organizaciji pa tudi kopico drugih služb. Metliški obrtniki so dokazali, da so pripravljeni delati in tudi, kar sp do sedaj sami najbolj pogrešali, sodelovati.
O NALOGAH
Metliški občinski sindikalni svet je pripravil 30. oktobra sestanek s predsedniki osnovnih organizacij, na katerem so se dogovorih o nalogah pred občnimi zbori. Na njih bodo morali oceniti delovanje organizacij v minuli mandatni dobi, sprejeti usmeritve za delo v prihodnjem obdobju, izvoliti izvršni ter nadzorni odbor itd.
METLIČANI NA SEJMU
Na minulem obrtniškem sejmu v Celju so se uspešno predstavili tudi metliški obrtniki, ki so na razstavnem prostoru predstavljali Obrtno združenje iz Metlike. Pred belokranjskimi stojnicami se je ustavilo precej obiskovalcev, tako da so imeli obrtniki Ivan Simonič, Jože Gršič, Slavko Koželj, Ivan Kapušin, Tone Težak, Janez Pečarič in Oto Nemanič precej dela. V Celju je razstavljal tudi ljudski umetnik Feri Zalokar.
DVE SEKCIJI
Obrtno zadrugo v Metliki so ustanovili zgolj zaradi avtoprevoznikov. Do nedav.j se niso mogli vključevati v njeno delo, po novem obrtnem zakonu pa s to ustanovo lahko sodelujejo. Tako so v Metliki prvi v Sloveniji ustanovili sekcijo avtoprevoznikov, ki je registrirala dejavnost prevoza blaga v javnem prometu, in ima 40 članov. V drugi sekciji so gostinci.
ZA ČISTEJŠO KOLPO — V akcijo za lepše okolje so se vključili tudi zaposleni v Beti. Odločili so se, da bodo za tovarno postavili tako imenovani izravnalni bazen, ki je nekakšen vmesni člen med barvamo in čistilnimi napravami. V njem se bo zbriala odpadna voda in se deloma prečistila. Tehnični prevzem bazena je bil minuli četrtek. Na sliki: delavci pri zadnjih opravilih.
Tenis, šport za mlado in staro
/ Kočevju igralci tenisa ustanovili sekcijo - Glavna naloga gradnja igrišča - Povsod po svetu pripisujejo tenisu hiter razmah, ker je primeren za rekreacijo in tekmovanja
V Kočevju so na nedavnem sestanku igralcev tenisa ustanovili teniško sekcijo. Za predsednika oz. usklajevalca (koordinatorja) sekcije so izvolili Ivana Pojeta, za tajnika pa Lada Škulja. Sekcija bo delala v okviru TVD Partizan Kočevje.
Na ustanovnem sestanku so	dveh teniških igrišč in ustanovi-
sprejeli okvirni delovni pro-	tev odseka za dekleta, ki so zdaj
gram. Ta predvideva, da bodo	v sekciji le tri. Za dolgoročno
je dobila tudi edina ženska tekmovalka Irena Kamičnik.
J. P.
igralci pozimi vadili, oz. vzdrževali svojo telesno aktivnost v dvorani. Za srednjeročno obdobje so načrtovali gradnjo vsaj
SEMINAR ZK
Minuli petek je bil seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, za novo evidentirane sekretarje, člane komiteja in predsednike komisij. Na njem je tekla razprava predvsem o nalogah v jesenskem obdobju, se pravi o gospodarjenju in pripravljanju planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, razen tega pa še o nadaljnji demokratizaciji političnega dela, krepitvi odgovornosti in kolektivnega dela ter nalogah ZK v Političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.
obdobje pa so sklenili pritegniti v svoje vrste čimveč igralcev, ustanoviti pionirsko teniško šolo ter organizirati območne in republiške turnirje.
Dogovorili so se tudi, da bodo o pomenu tega športa seznanjali kar najširši krog občanov in tako pripomogli k zanimanju zanj ter njegovem širjenju. Osnova za ta šport pa so igrišča. Kaže, da se bodo v Kočevju odločili za lešnata igrišča. /
Na sestanku so podelili priznanja igralcem, ki so dosegli
DVE KOMEMORACIJI
Na dan mrtvih, 1. novembra, sta bili v Kočevju dve žalni svečanosti Ob 9. uri je bila komemoracija pri spomeniku padlim rudarjem na Roški cesti, uro kasneje, ob 10. uri, pa pri grobnici padlih partizanov na kočevskem pokopališču. Na obeh svečanostih so sodelovali tudi šolska mladina, delavska godba in enota JLA, ki je izstrelila častno salvo. Občani so se udeležili teh svečanosti in tako počastili spomin na padle.
letos najboljše uspehe, in sicer Milanu Lampetu, Tinetu Knavsu in Ladu Škulju. Za prizadevno delo je bil nagrajen Janez Struna, ki je bil razen tega na tekmovanju četrti, priznanje pa
ASFALT OB KOLPI
Od Broda na Kolpi do Guče sela v Kolpski dolini te dni polagajo asfalt na 3 km dolgi preurejeni in razširjeni cesti. Ta cesta, ki sicer poteka po ttvatski, je zelo pomembna za kočevsko občino, saj so nekatera območja kočevske občine dostopna z avtom le preko Hrvat-ske.
KMETIJSTVO NA REŠETU
Za 30. oktober je bila sklicana seja občinske konference ZK Kočevje. Na dnevnem redu je bila razprava o položaju družbenega kmetijstva, še posebej tozdov Združenega KGP Kočevje ..Govedoreja” in ..Prašičereja”.
NAGRADA ZMAGOVALCU — Na ustanovnem sestanku teniške %kcije Kočevje so podelili priznanja igralcem, ki so dosegli letos
DROBNE IZ KOČEVJA
NERED NA KRIŽIŠČU - Semaforji niso za okras, temveč za red v Prometu po mestu. To upoštevajo avtomobilisti, premalo pa pešci, Posebno otroci. Zelo samovoljni in brezobzirni so mladi motoristi Če semafor odprt za pešce, se jjapeljejo med njimi čez zebro.
* Nekateri se pa ob rdeči luči Preprosto zapeljejo oo pločniku za Pešce mimo semaforja.
. KOSTANJ NABIRAJO - Romi Okoriščajo ugodno vreme in pridno
občin
vprašuj«
i/
madvad odgovarja
- Je pa res žalostno, da ■mamo sicer najsodobnejše ^vinjske farme, v trgovinah pa nič svinine.
— Še bolj pa bo, če bodo Ugotovili, da je s farmami zguba in da jo moramo plačati tisti, ki svinine skoraj ne vidimo.
KOfiEUSKE NflUICE
VEC FARM MANJ MESA
Včasih Kočevje ni imelo sodobnih prašičjih farm, so pa občani lahko vedno kupili v mesnicah svinjsko meso. Potem smo dobili prvo, najsodobnejšo prašičjo farmo na svetu za letno proizvodnjo 15.000 bekonov, v trgovinah pa je bila svinina že bolj redka. Pred kratkim smo odprli še eno tako farmo, ko greš v mesnico, pa zveš, da imajo le svinjske parklje. Kaže, da so vmes res svinjski parklji, če ne še kaj drugega...
20 let kasneje
Iz takratnega kočevskega tednika NOVICE povzemamo, da je kočevski zavod za pospeševanje gospodinjstva ugotovil da se v ljudski restavraciji „Metka” in ostalih gostinskih obratih hrani 70 abonentov. Med temi abonenti jih je samo 132, ki tudi zajtrkujejo. Ostali so bili običajno dopoldne brez toplega obroka.
Pa danes? Vsi delovni ljudje imajo tople obroke vsak dan. Nekateri jih dobe v restavracijah svojih podjetij, drugi pa dobijo bone za dopoldanski obrok v gostinskih obratih. Kjub temu pa se še dobijo taki, ki negodujejo in godrnjajo, čeprav so malice tako izdatne in okusne, da si v Kočevju veliko ljudi niti tako dobrega kosila ne privošči. Nekateri so se pač že vsega preobjedli.
A. A.
nabirajo domači kostanj. N debel kot maroni, je pa kar lep in občani ga radi kupujejo. Zadnjič so ga prodajali po še kar zmernih cenah v Mozlju. Tudi zdravilna zelišča nabirajo, da si bodo prislužili denar za trdo zimo, ki se nam obeta letos, kakor trdijo vremenoslovci.
BODO PLOČNIKI ZAKRPANI?
- Napeljava telefonskih linij poteka počasi Verjetno zato letos ne bo mogoče zaliti z asfaltom vseh razkopanih pločnikov. Torej se
fešcem obeta za zimo lepa brozga, icer pa so vsako zimo pločniki visoko zasuti s snegom, ki ga splužijo sem s ceste.
STRUP ZA PODGANE - Pretekli teden so po mestu zastrupljali podgane. Podgane ne gredo rade na strup, saj imajo povsod dovolj hrane: k'uh leži po cestah in smetnjakih, tudi kosti in druge navlake je dovolj. Skrivališč imajo veliko tudi po neurejenih dvoriščih in skladovnicah drv.
20 LET ITASA - Občinski ljudski odbor Kočevje je 18. novembra 1959, torej pred 20 leti, sprejel sklep o združitvi podjetja DOM, ki je nastalo iz stranskih ohratov ..Zidarja”, in obr«ta ^Stojna” podjetja AVTO. Tako je nastalo novo kovinsko industrijsko podjetje, ki je dobilo kasneje ime ITAS in ga
rd tem imenom poznamo še danes, svojimi izdelki si je pridobilo po "sej Jugoslaviji dobro ime.
Kdaj prava
stanovanjska
samouprava?
Nepačno ravnanje, ki duši samoupravljanje
V kočevski občini potekajo na pol tajne razprave o bodoči organiziranosti in delu samoupravne stanovanjske skupnosti in nekaterih drugih stanovanjskih zadevah. Na pol tajne smo zapisali zato, ker so nekateri hišni sveti dobili material za razpravo, drugi pa ne, in zato o njem niso mogli niti razpravljati
Tudi če bi vsi hišni sveti dobili material, bi lahko še vedno zapisali, da so bile razprave na pol tajne. Ni namreč dovolj, če pride v stanovanjski blok en izvod materialov, pač pa bi moral pred sestankom biti z gradivom seznanjen sleherni stanovalec. To bi dosegli tako, da bi ga dobil vsak stanovalec (brali smo, da so tako naredili na Reki) ali pa vsaj vsako nadstropje po en izvod. Šele nato, ko bi imeli stanovalci dovolj časa, da bi material proučili, bi lahko o njem tudi razpravljali v okviru hišnega sveta oz. zbora stanovalcev.
Posebno pozornost pri razpravah bi morali posvetiti temu, da bo samoupravna stanovanjska skupnost res samoupravno organizirana. Kočevska zdaj namreč ni To velja gotovo za tisti njen del, ki se nanaša na gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Hšri sveti namreč nimajo svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti. Tako stanovalci plačujejo stanarine, o njihovi porabi pa odločajo povsem drugi Z dosedanjim takim početjem samo hišno samoupravo skoraj povsod zadušili
JOŽE PRIMC
MELES RASTE - Med investicijami v gospodarstvu je v Ribnici ena najpomembnejših gradnja Melesa - mehaniziranega skladišča lesa, ki ga gradi Inles v sodelovanju z gozdarji. Razvoj lesne industrije je za ribniško občino zelo pomemben, saj zavzemajo kakovostni gozdovi kar 55 odstotkov površine občine. (Foto: Primc)
Lesni industriji posebno pozornost
| Sedanjih načrtov namreč ne uresničuje zadovoljivo — Več samouprave v samoupravne interesne skupnosti, kjer naj se krepi vloga uporabnikov
Smernice za pripravo naslednjega srednjeročnega načrta razvoja občine Ribnica predvidevajo, da bo stvarni družbeni proizvod gospodarstva naraščal za 6,5 odst. na leto, zaposlovanje pa za 3 odstotke. 2e ta podatek pove, da so načrtovali tako povečanje produktivnosti, ki bo prispevala k rasti družbenega proizvoda nad polovico.
Na področju gospodarstva so dali poseben poudarek še smotrni kadrovski politiki, sodobni tehnologiji, boljši organizaciji dela, varčevanju z materialom, časom in energijo,-preprečevanju rasti cen (tistih, ki so v občinski pristojnosti), porastu izvoza itd. Podobno kot gospodarstvo so opredeljene v smernicah tudi ostale dejavnosti. Poseben poudarek je dan samoupravnim interesnim skupnostim s področja družbe-
PREMALO
DELAVNIH
Število mladih v ribniški občini stalno narašča in jih je danes okoli 3.000. Ža 1 je med njimi malo takih, ki redno delajo v organizaciji ZSM. V občini je 24 osnovnih organizacij ZSM po krajevnih skupnostih, šolah in delovnih kolektivih. Tudi med temi organizacijamj je precej nedelavnih.	M.	G-č
nih dejavnosti, za katere je med drugim že kar v uvodu rečeno, da bodo poglabljale in razvijale samoupravne družbeno-eko-nomske odnose in krepile vlogo uporabnikov storitev teh dejavnosti.
Razprava o predlogu smernic je bila na seji zborov občinske skupščine bolj šibka. Še največ je o njih povedal predsednik izvršnega sveta Mktor Pogorelc, ki je med drugim poudaril, da samoupravljanje še šepa. Odločitve so še prepogosto plod odločitev posameznikov. Voga strokovnih služb in izvršilnih organov je še vedno prevelika.
Ko je govoril o gospodarstvu, je posvetil posebno pozornost lesni industriji, ki je glavna v občini. Poudaril je, da je na področju ribniške lesne industrije precej zamujenega. Precej načrtovanih investicij ne bo uresničenih in bodo prenesene
v naslednje srednjeročno obdobje. Lastna industrija se mora primerno tehnološko opremiti in se tesneje povezati z gozdarstvom in trgovino.
Predsednik je podobno obdelal ostale panoge in dejavnosti in ob zaključku poudaril, da jeza uspešno pot naprej potrebno prizadevno delo, disciplina, večja odgovornost ter primerna organiziranost in opremljenost. Uspeh bo dosežen, če bomo pri vsem tem upoštevali in uresničevali zakon o združenem delu in ustavo.
J. PRIMC
Po občini
Spet novo znanje mladim
Udeležba ni bila zadovoljiva — Na M DA skupaj s Kočevci — Okrogla miza o kino predstavah v Ribnici
Občinska konferenca 2SM Ribnica je 19. in 20. oktobra organizirala v gozdarskem domu v Glažuti že četrti seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSM. Od skupno 60 predvidenih mladincev in mladink se je seminaija udeležilo le 30, se pravi, da je bila udeležba podobna kot na prejšnjih semi-naijih. Tokrat so izostali predstavniki iz Dolenje vasi. Najštevilnejša pa je bila udeležba iz Sodražice, Loškega potoka in Ribnice.
Prvi dan so se udeleženci seminarja seznanili s poglavitnimi elementi delegatskega sistema. Predavala sta Franc Železnik in Janez Bambič. Istega dne so se seznanili še z nalogami mladih v sedanjem obdobju.
Drugega dne je bila seja občinske konference ZSM, na kateri so sprejeli delovni program do konca leta. Sprejeli so še poročilo o republiški mladinski delovni akciji „Brkini 79”. Zamenjali so tudi štiri člane predsedstva, ki zaradi drugih nalog ali zaradi neresnosti svoje dolžnosti v predsedstvu niso zadovoljivo opravljali.
V razpravi na konferenci je bilo poudarjeno, da je dobro delal in napredoval razen centra za obveščanje in propagando tudi center MDA. Na ostalih delovnih področjih ni bilo opaziti bistvenega napredka in jih dosedanjih težav ni uspelo odstraniti.
V programu dela do konca tega leta so predvideli obisk in pomoč članov predsedstva vsem osnovnim organizacijam in udeležbo mladih na vseh proslavah. Komisija za kulturna vprašanja bo organizirala okroglo mizo o kino predstavah v Ribnici. Center MDA pa bo začel razgovore s predstavniki
ZSM iz Kočevja o skupni udeležbi na republiški mladinski delovni akciji prihodnje leto. Decembra bo v Glažuti še seminar za poverjenike in dopisnike. M. GLAVONJIC
JUBILEJ GASILCA - Te dni je praznoval 75-letnico življenja znani družbeni delavec in poveljnik občinske gasilske zveze Ribnica Anton Šobar. Za dolgoletno delo na področju gasilstva je prejel več občinskih in republiških priznanj.
CIGAVJEFICO? -Na avtobusni postaji v Ortneku že dolgo ..gostuje’ star fičko z registrsko tablico LJ 140-338. \bzilo že razpada. Lastnik ga je morda pustil tam le zato, da bi se ga rešiL Čudno pa je, da je še vedno cel, se pravi, da si ni nihče z njega ničesar ,,sposodil”, kakor rečejo tatvinam v avtomobilizmu.
ZGODAJ ZAPIRAJO - Delovni čas ribniških gostišč je precej nenavaden. Vsa, z izjemo restavracije in doma JLA, zapirajo že ob 21. uri. To je še nekako razumljivo za večere pred delavniki, ne pa za večere pred prostimi dnevi, se pravi ob petkih, sobotah in pred prazniki. Zato pa odpro gostilne zgodaj zjutraj. Ntrjetno že takrat dovolj zaslužijo in se zato zvečer čimprej znebe gostov.
M. G-č
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
SLABE CESTE - Na območju Slemen so štiri občinske ceste, ki merijo skupaj 22 km. Vse so slabe, kar zavira tudi razvoj KS. Ker je to območje očitno manj razvito, pričakuje KS pri posodabljanju cest in gradnji	vodovodov pomoč širše
družbe.
ASFALT DO RETIJ - Posodobitev ceste	Hrib-Retje	v	Loškem
potoku	se	je začela	z	zamudo.
Pre	'	" ‘
m.
le cesto skozi vas Retje, ugotovili, da je prej treba zamenjati cevi vodovoda, ki poteka pod cesto. Zato so začeli posodabljati 1200 m ceste med vasema Hrib-Retje, nato pa bodo še ostalih 500 m skozi Retje.
ZNAKOV NI - V ribniški občini veliko vlagajo za posodabljanje cest in ulic, premalo pa za cestno signalizacijo in varnost prometa. Tako nove ceste so, znakov pa ni. Nekateri že postavljeni znaki so porušeni ali poškodovani. Nobeden znakov ne popravlja ali postavlja. V Struški ulici je že pol leta prevrnjen. Cesta na Ugar ni označena. Podobno je v vseh drugih KS. Pa tudi oznaka ceste proti Ljubljani in Kočevju ni povsod pravilna, saj se očitno vidi, da so na primer črto po sredini ceste „vlekli” iz ljubljanske smeri
TRETJIČ RAZBITO - Ogledalo na najnevarnejšem cestnem ovinku je že tretjič razbita Kdo so objestneži. ki so to storili, še vedno
ni znano. Pač pa je znano, da velja eno ogledalo okoli 5.000 din.
SMRDI JIM - Nekateri prebivalci spodnjega dela Nemške vasi se pritožujejo, da jim smrdi, ker ni urejena kanalizacija. Iz več strani smo zvedeli, da nameravajo kanalizacijo speljati v rupo, se pravi požiralnik, ki ga bodo prej očistili in obzidali Ko smo se pozanimali, kdo bo to naredil, smo zvedeli da bo najbolje in najhitreje,- če bodo poprijeli kar prizadeti, kot so to že storili na zgornjem območju vasi
- Nekateri Ribničani
vedno zmrzujejo, ker jim niso dovolj zgodaj preuredili kurišč centralnega ogrevanja na trdo gorivo v kurišča na tekoče gorivo.
- S preurejanjem niso zakasnili le nekaj tednov, ampak veliko let, saj zdaj tekočega goriva primanjkuje in jih bo zato gotovo kmalu spet zeblo.
REŠET0
Les Denis VSE ZARADI BIFTEKA
Verjetno se spomnite naslova, ko se je morilec Brick Sanders predal redakciji Daily Newsa. Brick je po že ustaljeni navadi dobil od uredništva večerjo, Daily Nevvs pa pohvalo policije.
Brick je seveda dobil priložnost, da pove svojo verzijo zločina in opiše svoje življenje. Ob njegovi zgodbi so se nizali tudi redakcijski prispevki na to temo. V vseh teh člankih pa je manjkala neka podrobnost, da se je Brick dan prej javil najmanjšemu od majhnih časnikov - „Reviji“.
Brick o tem ni govoril, Robert, Ted in jaz pa smo bili edini, ki smo vedeli za to zgodbo. Mi trije, uredniki bivšega časnika „Revija“, pa smo želeli vse to čimprej pozabiti.
Ze končani članek za tretjo stran se je začenjal tako: „Bricku Sandersu, zločincu, katerega iščejo zaradi grobega uboja lepe vdove, je tudi včeraj uspelo ostati izven policijskega dosega. Več kot petnajst najboljših detektivov ga išče. Zaslišali so stotine ljudi, ki bi lahko dali koristne podatke, pa je vse zaman. Za morilcem gospe Nine Alexander še sedaj ni sledi.“
Ko sem prišel v redakcijo, sta moja uredniška kolega delala s polno paro. Pomislil sem, da je vse to neumno, tolikšno delo, minuli teden pa smo prodali samo 427 izvodov! Ted, katerega poezijo so vsi hvalili, pa le redki brali, je samo pokimal namesto pozdrava. Robert, ki je študiral ob Fordovi štipendiji, ni napravil niti tega.
Komaj sem sedel, so se odprla vrata naše sobe. Vstopil je rdečelas mlad moški, z brado, ki je ni obril že nekaj dni. Desno lice mu je krasila sveža brazgotina.
- V redu, odločil sem se, da se predam.
- Kdo pa ste, hudiča! - sem rekel jezno
- Brick Sanders! Morilec!
Ted in Robert sta opazno prebledela. Jaz pa sem nekako zbral moči, da sem vprašal:
- Kaj pa hočete tu?
- Morda ne bi smel priti. Večina fantov se vdaja redakciji Daily Newsa in tam dobi obilno večerjo. Ste vi Thornstein? -je vprašal in pokazal name.
- Ne, to je on — sem hitro odgovoril in pokazal na Teda.
-Všeč mi je vaša pesem o slapu. Objavljena je bila v
oktobru, kajne? Da, vaš list je mnogo boljši od Daily Nevvsa.
Pojasnil nam je, zakaj se je odločil priti k nam: to je priložnost, da precej povečamo naklado, pa tudi zato, ker je prepričan, da bomo znali mnogo bolje napisati reportažo ko kdo drug. Rekel je, da ve za knjigo „Zločin in kazen“ in da upa, da bomo mi na osnovi njegove zgodbe napisali kaj podobnega. Drugi vzrok ni bil umetniške narave.
- Vi izhajate ob petkih. Danes je torek. Upam, da mi boste dovolili, da se tu skrijem, dokler ne boste objavili vesti.
Robert je skočil:
- Čujte, mi nismo Dailv Nevvs, mi nismo nekakšen drug velik časnik. Vaša zgodba nas sploh ne zanima!
- Tega menda ne mislite resno. Jaz sem danes vendar najbolj zanimiva tema v deželi! Lahko bi prodali stotine tisočev izvodov.
- To je lepo, da skrbite za našo naklado, toda mi vas res ne moremo obdržati - sem rekel odločno. Ne bomo kršili zakona. Če vas skrivamo do petka, bomo šli vsi trije v zapor. Če pa vas pustimo prej, ne bomo več ekskluzivni.
- Mojo zgodbo bomo pisali danes in jutri - je vztrajal Briek. - Nato lahko pošljete pismo policiji....
- Da, toda potem izgubimo ekskluzivnost.
- Ah, ne, ne bo tako, če daste pismo v uradno ovojnico vaše „Revije“. Prepričan sem, da se ne bo nihče vznemiril, ko bo videl vašo firmo. Mislim, da kuverte ne bodo takoj odprli.
In tako smo se dogovorili. Ted je privolil, Robert je še malce omahoval, pa ga je možnost, da bo postal drugi Dostojevski, zelo privlačila.
Ko sem naslednji dan prišel v redakcijo, je bil Brick zavaljen v velik naslanjač, Robert pa se je živčno gugal na stolu in ga spraševal.
- Na kaj ste mislili, ko ste jo ubili? - je vprašal Robert.
- Rekel sem vam že, da tega nisem storil - je mirno
odgovoril Brick.
- Kako lahko trdite, daje niste ubili?
- Tudi če bi to storil, vam ne bi povedal.
Robert me je brezmočno pogledal, nato pa je začel kričati:
- Vi vendar želite biti Razkolnikov! Kako pa naj boste to, če ne priznate, da ste ubili to žensko!?
-Ne razumem, zakaj tega ne morete izpustiti? Kaj ne razumete, da bi si s tem olajšali delo na sodišču?
Robert je nemočno vzdihnil in nadaljeval:
- V redu, povejte mi, kako je bilo, ko ste prišli in pozneje, ko ste se skrivali v knjižnici?
Skušal sem, da ne bi poslušal. Obrnil sem se proti Tedu, katerega oči so bile kot dva kolača.
Tako je minilo dopoldne. Brick je odkril, da ga mi bolj potrebujemo kot on nas. Sedel je v naslanjaču in nenehno delal pripombe. Ko je Robert nazadnje nehal spraševati in začel pisati, je Brick stal za njim in mu stalno govoril, kaj naj popravi. In tako je Robert neštetokrat jemal papir iz stroja in začenjal znova. Moje delo je bilo lažje. Obvestil sem tiskamo, naj to številko odtisnejo v kar moč veliki nakladi. Seveda so me nekajkrat poklicali po telefonu in vprašali, ali mislim resno, dokler nazadnje le niso verjeli, da se mi ni zmešalo.
Težko bi opisal popoldne, ne da bi uporabil izraz mora.
In nato smo vsi trije nenadoma spoznali, da bo vse propadlo. Preprosto zato, ker so stvari, ki jih Daly Nevvs zna napraviti bolje kot mi. Robert je vstal, pustil na mizi nedokončani članek in popolnoma mirno rekel:
- Čas je, da kaj pojemo. Kak sendvič;
- Brick, bi nam hotel prinesti sendviče? - sem mirno vprašal -Brick je nekaj zavohal, pa se še ni vdal:
- Sendviče? Fantje, ki se prijavljajo Dally Nevvsu dobijo za večerjo biftek. Naj vsaj kdo skoči po pečenega piščanca!
- Brick, razumeti morate, da mi jemo sendviče in da nimamo denarja za biftke.
- Čujte, fantje, morda bi vam lahko pomagal z nekaj dolarji. . . .
- Ne bo nič, Brick - je rekel Robert in topo gledal v tla.
- Žal mi je, fantje, toda res si želim biftek - je rekel, hitro vstal in šel iz sobet ne da bi pogledal nas.
Tisti večer smo dolgo sedeli, ne da bi spregovorili.
Nato smo šli ven in v naši kavarni naročili nekaj klobasic. Tu smo počakali na prvo izdajo Daily Nevvsa. V njem je bila velika zgodba o tem, kako se je vdal morilec Brick Sanders. Tudi njegova fotografija ko je biftek!
Robert Turner NE ZMAGA VEDNO BOLJŠI
Takšne stvari se v romanih in na filmskih platnih ne dogajajo. Kljub temu vam bom to stvar povedal v vsej njeni preprostosti. Nikomur nisva storila nič slabega niti nisva delala kaj slabega. Kraj je bil prav dostojen in ni bil niti malo podoben kakšni beznici ali zloglasni pristaniški krčmi. Pravzaprav je to bila kavarnica, v kateri so točili vino in pivo. Vanjo so zahajali skoraj sami upokojenci iz mesta, pa tudi ostali, ki so želeli v miru popiti kozarček ali dva. Z eno besedo, nič v njej ni moglo privabiti strank drugega kova. Pijanim ljudem namreč niso stregli in to pravilo je veljalo celo za stalne goste, čeprav seje njim tak spodrsljaj le redko pripetil.	'
Tistega večera sva Max in jaz kot navadno sedela za mizo in gledala boks na televiziji. Če je sploh treba opravičiti takšno naivno zadovoljstvo, naj vam povem še to, da nisva imela televizorja doma.
Maxa poznam od otroških let. Srednje rasti je, fino zarisanih potez in temne polti. Čeprav se sam vztrajno bori proti temu, ima njegov obraz vedno nekakšen sramežljiv videz. Vendar ga nikoli, niti v šoli nismo imeli za revo. Bil je zelo pogumen, čeprav so le redki opazili to njegovo lastnost. Vsi so ga imeli radi. Rad je vsakomur napravil uslugo. Nikoli ni klel. Bil je v pravem smislu besede vzoren oče in pošten državljan.
Dvoboj se je končal s knock-outom, in ker sva imela še malo piva v kozarcih, sva ostala in kramljala.
Tedaj sem začutil na svojem hrbtu vztrajen pogled. Nisem se takoj obrnil, malo pozneje pa sem videl za sosednjo mizo dva tipa. Tudi onadva sta pila pivo. Na prvi pogled sta bila videti popolnoma normalno. Eden je bil majhen in je okoli sebe gledal izpod čela. Drugi pa je bil velik, deloval je masivno in močno, čeprav je bil nekoliko rejen. Na neki nedoločen način me je spominjal na profesionalca. Morda boksarja, morda rokoborca, morda pa samo nasilneža.
Nepremično je gledal v Maxa, tako da me je oblila kuija polt. Njegove male oči so bile polne pijanega besa. Max ju še ni opazil. Jaz pa sem čutil vihar v zraku. Vedel sem, da Veliki samo čaka, da bo ujel Maxov pogled in da si je prav njega izbral, da izlije svojo jezo. Morda se vam zdi to čudno, toda to sem čutil tako jasno, kot da je z velikimi črkami napisano na šolski tabli.
Maxu nisem rekel nič, malo pozneje pa je njegova pozornost nehote zašla k onima dvema. Njegov pogled se je srečal s pogledom Velikega. Max je takoj obrnil glavo. Nervozno se je smejal in mi nekaj rekel. Videti je bil kot ohromel.
Veliki je nekaj zašepetal tovarišu, ta pa je dvignil glavo, se ozrl okoli in začudeno glasno vprašal:
-Kje?
- Tamle! Tisti umazanec, pasji sin! Tisti bedasti Spanec. O njem ti govorim - je odgovoril Veliki glasno in uprl prst proti najini mizi.
Začutil sem, kako mi pot zaliva obraz, v želodcu in nogah pa sem čutil slabost. Pogledal sem Maxa. Njegov vrat je začel postajati rdeč, oči pa vlažne, kot da bo zajokal. Najbolj neumno je bilo, ker Max sploh ni bil Španec, ampak čistokrven Irec.
Dvignil sem kozarec in hitro izpil ostanek piva. •
- Greva, Max! Ne glej ju - sem rekel.
- Ne morem, Ray! - je tiho odgovoril. Bil je nekako čudno, nevarno miren. - Ne bom dovolil, da bi me pijanec, opremljen z mišicami, vrgel iz kavarne kot psa. Nič nisva storila nobenemu in - nočem.
To je rekel tako tiho, da sem ga komaj slišal. Kljub temu me je zajela panika. Kot da sem čutil bodoči razvoj dogodkov.
- Max, ne bodi nor. Ta tip je tako pijan, daje bližji norcu kot normalnemu človeku. Pojdiva!
Bilo pa je že prepozno. Veliki se je dvignil in bil v nekaj korakih pri najini mizi. Njegova desnica se je grobo spustila na Maxovo ramo.
- Poslušaj, pes, nimam rad, če kdo v kavarni dela pripombe na moj račun. Si slišal? Takoj se mi opraviči, pa glasno!
Max gaje nekako deško sramežljivo pogledal:
- Prijatelj, zmotili ste se. Midva sva se pogovarjala o svojih zadevah. Nihče ni govoril o vas.
- Pripoveduj to drugemu, baraba. Opravičiti se moraš, dokler ti dajem možnost za kaj takega. In bodi dober in glasen!
- Vrnite se k svoji mizi — je odgovoril Max. - Res ne vem, o čem govorite.
Morda je hotel reči, pa ni utegnil. Udarec gaje zadel v nos in hkrati s stolom se je znašel na tleh. Kri mu je privrela iz nosa in mu pordečila srajco. Čeprav nisem pogumen, me je prevzel demonski bes. Hotel sem planiti na Velikega, ki se je že vračal k svoji mizi, pa me je Max prehitel. Skočil je za napadalcem, ga z eno roko pograbil za ovratnik, z drugo pa ga je udaril v želodec. Pričakoval sem, da bo padel, pa seje Veliki samo zamajal. Max ga je še enkrat udaril, to pot v brado.
In boj se je začel. Max in Veliki sta tolkla drug drugega, ne da bi se skušala izogibati udarcem. Merila sta samo na obraz in sta zadevala neprimerljivo bolj pogosto kot malo prej poklicna boksarja na TV. Bila sta videti groteskno, skoraj smešno. Vtis je kvaril le zvok pesti, kadar so zadele na kost. Obraz je na tem mestu takoj postal rdeč, hkrati pa je iz nosa, ust in kotičkov pri očeh tekla kri.
Vidite, takšna je v resnici borba s pestmi. Hotel sem nekako prekiniti borbo, pa res nisem vedel, kako. Tudi ostali gostje, nemi in osupli, niso storili nič.
Dvoboj je končal Max. Z direktnim udarcem mu je uspelo Velikega zadeti na konico brade. Ta se je zamajal nazaj in bi gotovo padel, če se ne bi naslonil na točilno mizo. Max je čakal, oba sta dihala kot zveri. Obraza sta bila bolj podobna krvavim brisačam kot človeškim obrazom.
Veliki je tedaj verjetno dojel, da je v slabem položaju in da je morda izbral napačno žrtev. Obrnil se je in pograbil polno steklenico piva. Vzravnal se je in stopil proti Maxu. Ta je skočil nazaj in se spotaknil, a ni padel, samo zamajal se je. Veliki je to izkoristil, toda Max je steklenico odbil z roko, da se je razbila na robu neke mize. Veliki pa ni odnehal. Šel je naprej in šele tedaj smo videli, da mu je v roki ostal stekleničin vrat. Kot na upočasnjenem filmu je stopil k Maxu, ki se še ni popolnoma vzravnal, in mu zarinil ostri vrat steklenice nekam pod brado. Max je padel na obraz. Tako, kot padajo hudo zadeti boksarji.
Veliki sc je neumno nasmehnil, se obrnil in počasi odšel iz kavarne. Njegov tovariš mu je sledil.
Pokleknil sem zraven Maxa. Čeprav nisem zdravnik, sem takoj vedel, da ni rešitve zanj. Vrat steklenice mu je molel iz vratu. Strahotno je krvavel. Oči je imel odprte, pa me ni videl. Zavpil sem:
- Pokličite rešilni avto!
Nato sem stekel na ulico. Onih dveh ni bilo nikjer. Nihče se ni spomnil, da bi jima onemogočil oditi iz kavarne. Nihče ju potem ni več videl.
Ellery Queen KATERI JE UMRL ZADNJI
Celih štirinajst ur se je mučil Ellery Queen, da bi izoblikoval glavno osebo svojega novega romana. Pa zaman. Nikakor mu ni uspelo. Tako je nazadnje sklenil, da bo najbolje, če osebno spozna in prouči kakega predstavnika butleijev, človeka, ki ima med hišnimi služabniki v bogatih hišah najvišji položaj.
Ko je po tej burni noči zazvonila budilka, se mu je zdelo, da ni niti pošteno zatisnil oči. Bilo je osem in sedem minut, ko je zaslišal močno zvonjenje na vratih.
Na hitro se je oblekel in pohitel odpirat. Začudenje pred vrati zagledal lepo dekle z modrimi očmi in svetlo rdečimi lasmi
- Gospod Queen? — je vprašala lepotica z zvonkim glasom. - Prihajam morda ob neprimerni uri? - Nikakor! -je rekel Queen in si mel oči. - S kom imam čast govoriti?
- Eddy Bourouse-je rekla lepotica in zardela. — Imam majhen problem.
- Kdo ga nima? - se je nasmehnil Ellery. Moj problem je na primer butler.
- Kakšno naključje! - je vzkliknila. - Tudi pri meni! Pa ne eden, ampak dva! Ste že slišali za klub butleijev?
- Počasi, počasi, gospodična Bourouse-je rekel Queen in peljal lepotico v salon, jo namestil v naslanjač in nadaljeval:
- Dva bulteija? Klub butleijev? Kje? Kdaj? Kako? Kaj?
- Ta klub butleijev se je rodil v zlatih dvajsetih letih kot Afrodita iz pene - je začela pojasnjevati lepotica z zvonkim glasom. — Bil je zelo ekskluziven, njegovo članstvo pa je bilo omejeno samo na trideset najbolj uglednih newyorških butleijev. Kmalu je klub imel veliko denaija, saj se je ukvarjal z različnimi posli. Zgradili so tudi kamnito klubsko stavbo, nedaleč od Pete avenije. Leta 1939 je število članov padlo na dvanajst, premoženje pa je naraslo na čez tri milijone dolarjev. Vse to vam pripovedujem, ker je v statutu tega kluba napisano, da dobi tisti član, ki bo najdlje živel, vse premoženje kluba. Sedaj, leta 1967, je položaj takšen: pri življenju sta še dva najstarejša člana kluba: William Jervis, ki ima neznosnega vnuka z imenom Ben, ter Peter Bourouse, moj ded. Oba starca stanujeta v klubski stavbi. Ben in jaz pa stanujeva v mestu, vsak zase, seveda!
- Tisti, ki bo preživel ostale, dobi vse premoženje, kajne?
- je vprašal Ellery in razširil nosnice kot lovec, kije začutil vonj divjadi. — Čudno, butlerji so sicer skrajno obzirni ljudje.
- Ne vsi — je rekla lepotica. — No, vrniva se k starcema. Vsak od njiju ima samo eno željo: preživeti konkurenta in tako podedovati skoraj pet milijonov dolaijev, čeprav.sta oba že tako stara, da jima ta denar sploh ne bo koristil. Saj bi lahko vse skupaj smatrali za otročje in zabavno, če ne bi...—Oklevala je.
- Ko ne bi... kaj?
- No, zaradi tega sem pri vas, gospod Queen. Sinoči sem obiskala svojega deda, kot vsak teden, vendar. ..
Nekaj pred sedmo uro je Eddy našla oba devetdesetletnika v klubski dvorani za počitek, obloženi s hrastovino in usnjem. Precej glasno sta razpravljala.
- Vi, Jervis, — je slišala Eddy svojega deda - imate zelo pokvaijeno domišljijo.
- Mislite, Bourouse? se je nasmehnil William Jervis. -Kaj ne daste vsega, da bi me uničili, da bi vaša vnukinja podedovala vse premoženje kluba?
- Toda, gospod Jervis! — je vzkliknila Eddy. - Prisegam, da nikomur niti na misel ne pride, da bi vam storil kaj slabega.
- Ne, ne! - je vreščal njen ded. - Ta stari pokvarjenec dela vse, da
bi se do bogastva prikopal tisti njegov večvredni vnuk Ben. - Tedaj sta starca skočila in se zgrabi!
‘ i rekel:
abila za vrat. Na srečo je tedaj
prišel Ben in ju razdvojil. Potem je
- Jaz bom odpeljal svojega idiota v njegovo spalnico, vi pa dajte vašega, pa bova potem, mislim, midva ..
Eddy pa je odbila Benovo ponudbo in odšla, njene skrbi pa so ostale, ker ji je bilo jasno, da se lahko zgodi kaj strašnega, ker sta starca bila prepričana, da jima gre za glavo.
- Da, vidim, da je stvar res resna - je rekel EUery. - Ali ni nobenih služabnikov v klubu, ki bi preprečili njun ponovni spor?
- Gospodinja in kuharica prihajata samo popoldne, sicer spita doma. Ponoči sta starca sama, in če kateremu od obeh senilnežev pade na pamet...
- Vidim, da morava nekaj storiti - se je strinjal Ellery. - Ne smeva pa iti na obisk kot predstavnika oblasti. Dovolite, da pokličem na pomoč svojega očeta, on je namreč policijski inšpektor.
Malo pozneje so se dobili pred klubom vsi: Ellery, njegov oče, ki ni kazal mnogo zanimanja za ta primer, Eddy in Ben.
Pozvonili so. Zvonec je močno odmeval po hiši, odpret pa ni prišel nihče.
- Kaže, da sta tudi gluha - je rekel Elleryjev oče - ne samo slaboumpa.
- Počakajte za hip - je rekel Ellery in izvlekel enega od svojih slavnih vitrihov ter hitro odprl vrata. Sli so počasi, pazljivo, pregledovali so prostore, skozi katere so šli.
Nenadoma so nekje zaslišali močno zvonjenje.
- To je budilka v dedovi sobi - je rekla Eddy. - Zakaj se ne oglasi?
Z enim skokom je bila pri vratih. Z vso silo jih je odrinila in planila v dedovo spalnico. Takoj sta priskočila tudi oče in sin Qucen ter se sklonila preko starinske medeninaste postelje, na kateri je ležal starec.
- Po položaju telesa - je nazadnje rekel inšpektor Quen - trdim, da je starec mrtev že od sinoči. Ali vidite na njegovem obrazu praske? Jih je ime že prej?
- Ne, ni - je odgovoril Ben Jervis. Stopil je k dekletu in ji položil roko na ramo: - Smolo imate, Eddy. Moje sožalje!
- Bolje bi bilo, če se ne veselite prezgodaj - mu je rekel EUery. -Pojdimo pogledat še vašega deda, vi, Eddy, pa počakajte tukaj.
Starega, drobnega Williama Jervisa so našli na tleh njegove spalnice, oblečenega, mrtvega. Tudi na njegovem obrazu je bilo veliko prask.
- Toda kdaj? - je vprašal mladi Jervis - Kdaj je umrl?
- Tudi sinoči. Točno ob 19.46 - je rekel EUery in z roko pokazal na električno uro zraven postelje. - Pri padcu je starec z glavo zadel ob kabel in ga izvlekel iz vtičnice, tako da je električna ura takoj obstala. Kdaj pa ste vi, gospod Jervis, sinoči odšli od tod?
- Nekaj pred pol osmo.
Eddy je sedela spodaj v veliki dvorani in tiho jokala.
- Menim, da sta starca samo počakala, da sta vidva odšla - je rekel inšpektor Queen - nato pa sta se spet zagrabila. Ko sta se vrnila vsak v svojo sobo, sta bila popolnoma izčrpana in sta oba podlegla srčni kapi. Sodim, da bo to potrdil tudi zdravniški izvid.
- S tem je prenehal delovati tudi Klub butlerjev - je pripomnil Ben Jervis. - Kdo pa bo podedoval premoženje? Zanima me, kateri je prej umrl, oziroma kateri je dalj časa živel?
- Jaz vam lahko točno odgovorim - je rekel Ellery. - Kot vemo, je William Jervis umrl ob 19.46, o tem ni dvoma. Sedaj se pojavi vprašanje: kdaj je umrl Peter Bourouse? To je precej lahko ugotoviti. Ko smo vlomili v stavbo, smo slišali zvoniti budilko v sobi pokojnega Petra Bourousa. Ze zdavnaj je minilo osem. Kot vemo, sc te budilke navijajo dvanajst ur, preden naj bi zvonile. To pomeni, da jo je Peter Bourouse navil okoli 20.45. Torej je tedaj še vedno bil živ. Nobenega dvoma ni, da je svojega konkurenta preživel za celo uro. ■ • Gospodična Bourouse, vam lahko povem, da ste najlepša milijonarka, kar sem jih poznal doslej?
• POVABILI SMO DRAGA KOŠMRLJA, ZUNANJEPOLITIČNEGA KOMENTATORJA	(	)
RAD IMAM SVET, V KATEREM ŽIVIM
Drago Koimrl| — zunanjepolitični komentator, je že pred leti, pred desetletjema postal pojem dobrega, premišljenega, prepričljivega razlagalca tekočih zunanjepolitičnih dogodkov. Njegov vedno enako umirjeni glas nas Je prek radia in pozneje televizije seznanjal z neuvrščenostjo, z delavskim gibanjem in manjšinskim vprašanjem, saj se Je tem področjem posvetil z vsem svojim bistvom. Kako Je dosegel tako popolnost, prepričljivost? »Odgovor ni težak,« pravr sam. »Tedaj, ko sem prevzel pred štirimi leti zunanjepolitično uredništvo na televiziji, sem rekel mladim fantom: če hočete biti prepričljivi, če hočete, da ljudje verjamejo vašim komentarjem, morate znati argumentirati, pojasniti vsako besedo, ki Jo izgovorite. Če hočete to, pa morate nekaj znati, vedeti. In za to Je potreben študiji«
Skrivnost prepričljivosti Draga Košmrija je torej v znanju, v velikih življenjskih izkušnjah, v neprestanem izpopolnjevanju in študiju. Drago KošmrlJ še vedno redno dopolnjuje svojo lastno dokumentacijo področij, ki so njegova specialnost. S tem dokazuje, da sploh še ne misli na »pokoj«, saj Je ljubezen do dela, do poklica, ki sl ga je izbral, pregloboko zakoreninjena v njem.
ŽIVLJENJSKI MEJNIKI
Rodil se je v Loškem potoku, v Beli vodi, 1911. leta očetu tesarju — gozdnemu delavcu in materi, ki je z dninami preživljala sebe in tri otroke, potem ko je bil oče v prvi svetovni vojni pogrešan. Očeta se zato Drago Košmrlj komajda spomni, pač pa mu je še živo v zavesti revščina, ki so jo tolkli vso njegovo mladost. V šolo je hodil uro daleč. »Bilo je luštno, že ob šestih smo šli otroci od doma, čez gmajne. Spomnim se tudi, kako so me zdravili za pljučnico, prvič že med vojno in drugič po končani vojni — ko so vsi mislili, da bom ,šel’. Pa pomaranče — enkrat sem jih dobil, ko sem že okreval, kdo ve kdo jih je prinesel k hiši. Več so bile vredne tedaj kot zlato, saj kdo je takrat na kmetih poznal in jedel pomaranče?«
Drago Košmrlj je torej hodil v šolo in bil vaški pastir, vsak dinar je bil takrat dobrodošel, ki ga je kdo z delom zaslužil, in prinesel k hiši. »Župnik meje po končanih štirih razredih hotel dati v semenišče, ker sem se dobro učil, jaz pa nisem bil za to. Na srečo se je naš nadučitelj poznat z upraviteljem meščanske šole v Tržiču in se z njim dogovoril, da me sprejme v šolo — jaz pa sem dve leti živel pri ravnatelju, kjer sem za hrano in posteljo opravljal vsa dela, ki sicer pritičejo .služkinji’. Pospravljal sem, skrbel za kurjavo, pomival, čistil... Posojilnica in hranilnica mi je vsak mesec nakazala po 100 din — kot nekakšno štipendijo, toliko, da je bilo za zvezke in čevlje.« Po dveh letih se je prilagodljivi dečko iz Bele vode spet selil, tokrat k sošolcu v Podljubelj, katerega je za hrano in stanovanje inštruiral/ »To je bilo že bolj prijetno, saj mi ni bilo inštruiranje nikdar težko, pa še sovrstnike sem imel za družbo,« se danes spominja tistih let Drago Košmrlj.
Seveda mu ni bilo lahko, ko je zapuščal Loški potok in odhajal v šolo v povsem drug konec Slovenije. »Edini sem bil od drugod, pa norca so se delali iz mene zaradi narečja, ki sem ga govoril — a človek otrdi, če hočeš naprej, se moraš vsega privaditi. Ta ,šola’ iz otroških let mi je pozneje velikokrat pomagala, da nisem klonil.«
V počitnicah se je Drago Košmrlj vedno vračal domov — pa ne na počitnice. »Nobene priložnosti nisem izpustil, če se je le dalo kje kaj zaslužiti, zato se tudi nisem branil vzeti v roke koso. Kosil sem, koder so me potrebovali, in tako so .počitnice’ ob delu hitro minevale. Tudi pozneje, kot učiteljiščnik in študent, se nisem nikdar ubranil delovnih počitnic — revščina me je še naprej spremljala na vsakem koraku.«
Tudi na učiteljišče v Ljubljani je Drago Košmrlj prišel, ker ni bito druge izbire, pa tudi, resnicoljubno doda, veselilo ga je. Preživljal se je tedaj izključno z inštrukcijami in s pisanjem slovenskih šolskih nalog za sošolce in prijatelje, po vseh ljubljanskih šolah. »Plačevali so mi glede na to, kakšno oceno si je naloga prislužila, če je bila za odlično, pet din, za dobro — tri in tako naprej. Sem moral biti kar priden, da sem zaslužil svojo .plačo',« se nasmeji. »Poleg svoje maturitetne naloge sem napisal še tri druge, z? -'iatelje, pa so vsi izdelali. Ta o smo živeli takrat.« Spomin se nato ustavi ob so-
bicah, kjer je kot študent živel’— »v Trnovem smo bili štirje v majhni, majhni sobici, toliko daje bilo prostora za dve postelji in umivalnik. Bili smo trije bratje Korošec, med njimi tudi danes znani operni pevecladko, in jaz
— bili smo res prava druščina, ki sodi skupaj. Naredili smo si razpored, ki je določal, kdo naj prvi vstane, da naredi prostor ostalim, saj če bi hkrati vsi vstali, ne bi v tisti tesni luknji mogli niti stati. Nasproti nas je stanoval slikar Koželj in njegova žena nam je dajala star kruh, da smo imeli za zajtrk, za malico. Vidite, taka revščina je bila, pa se tistih časov, tistega prijateljstva, še danes rad spomnim.«
PRVI ZAPOR,
PRVA INTERNACIJA
Drago Košmrlj se je zgodaj začel politično udejstvovati. Že na učiteljišču se je včlanil v društvo, ki je izdajalo tudi svoje glasilo Orači. 1934. leta je bil prvič zaprt — zaradi svoje politične dejavnosti. Odkrili so ga pravzaprav po naključju, ko je v Železarno na Jesenice nesel letake s pozivom na generalni štrajk. Žandarji so pregledovali potnike pri izstopu z vlaka in pri Košmrlju našli letake. »Sedem mesecev preiskovalnega zapora, samice
— to je bilo pravo mučeništvo. Sedem mesecev sam, brez branja, družbe—to je težko opisati. Zato sem pa tisti mesec, ko sem prišel v skupno sobo, kjer je bil zaprt tudi Tone Tomšič, kar naprej govoril, ni me bilo mogoče ustaviti.«
Zaradi politične sumljivosti Drago Košmrlj tudi potem, ko je končal učiteljišče, ni dobil zaposlitve. Honorarno je delal kot prefekt v gluhonemnici, se vpisal na univerzo in poleg dela redno študiral pedagogiko, filozofijo in narodno zgodovino. Med počitnicami pa delal kot kosec za 10 din na dan, kot zidarski pomočnik za tri din na uro, pri železnici si je služil denar s pisanjem na vagone Jugoslovanske državne železnice, itd. itd. Vse za ljubi kruhek... Kot študent je delal še v Zvezi društev kmečkih fantov in deklet, kjer, kot danes sam pravi, »se je začelo moje novinarsko delo. Bil sem pomočnik urednika Grude. Hodil pa sem tudi na tekme koscev po vsej Sloveniji, kjer sem sodeloval kot govornik. Česa vse nisem delal...«
Drugič je bil Drago Košmrlj interniran decembra 1940. leta, teden dni potem, ko se je poročil. Kot politično sumljivega so ga, skupaj z drugimi politično sumljivimi Slovenci, Hrvati in Makedonci, poslali v Ivanjico, na mejo med Srbijo in Črno goro. Spustili so jih teden dni pred napadom na Jugoslavijo. Burna zgodovina Košmrljevega življenja je utrdila v njem prepričanje, da se človek ne sme ukloniti — in tega se je držat vsa naslednja tri leta, ko je romal iz zapora v zapor, iz taborišča v taborišče. Tudi za ženo ni vedel, kje je, le to mu je bilo znano, da so tudi njo, kot učitejli-co, zaprli. »Našla sva se šele v taborišču v Trevisu 1943. leta. Po kapitulaciji Italije sva šla oba v partizane. Nikdar ne bom pozabil, ko smo prišli v Medano, v rojstno hišo skladatelja Simonit-tija, kjer nam je njegova mama skuhala polento in jo zalila z mlekom. To nam je bila najlepša dobrodošlica tedaj!«
HEJ, BRIGADE,
HITITE...
Najprej se je vključil v Soško brigado, nato je bil v Gregorčičevi in nato komisar Bazoviške brigade. Spet sta bita skupaj z ženo le tri mesece, potem pa sč ženo zaradi nosečnosti zadržali kot aktivistko v Kozani. Tu se je rodila Borislava, Košmrljeva prvorojenka. »Kadar smo z brigado prišli v vas, sem jih obiskal, ponoči pa smo spali v vinogradu. Bili so taki časi, da je bilo ves čas treba paziti na varnost.«
Osvoboditev je Košmrlj dočakal v Vidmu, od koder so se umaknili v Tržič (Monfalcone), kjer je bil komisar komande mesta, pa so se morali umakniti tudi od tam — v Koper in pozneje na Vipavsko — konec oktobra pa so bili prosvetni delavci demobi-
lizirani — in tedaj se je Košmrljeva poklicna pot spet usmerila v svojski tek — »šel sem, koder so me potrebovali,« pravi.
ALBANIJA, BEOGRAD, LJUBLJANA
V Albaniji so tedaj stavkali študenti, ker je bil učni jezik še vedno italijanski, tako kot prej dolga okupacijska leta. Ni bilo drugih učiteljev kot Italijani. Albanija je prosila za pomoč Jugoslavijo, naj ji pomaga z učitelji. »Iz vsake republike smo prišli dol dva, trije — večina se jih je odločila za Tirano, jaz pa sem se prostovoljno javil za Gjirokastro (Srebrno mesto), mesto prav na albansko grški meji. Dobil sem sobo, polno stenic, tako da sem tri noči preslonel na oknu. Učil sem srbohrvaščino in z učenci
sem bil v dobrih odnosih — seveda pa sem moral najprej začeti poučevati v italijanščini, šele potem sem prešel na albanščino.«
Po letu dni profesure vrnitev domov, trimesečna zaposlitev na sindikatih, pa spet vrnitev v Albanijo, tokrat za svetnika za kulturo in pozneje za odpravnika poslov. »1948. leta je bila izdana znana resolucija Informbiroja — zanjo sem zvedel iz radia, ko že nekaj dni ni bilo nobene pošte in pravega stika s svetom. Tisto so bili težki časi — naenkrat smo postali »sovražniki št. 1,« v trgovini nisi nič dobil, zdravniške pomoči ni bilo, kamor si šel, sč bili trije za tabo. Strašen pritisk je bil tedaj na nas, Jugoslovane. Pa se vendar ni nihče izjasnil za resolucijo. Po letu dni takega nemogočega življenja, ko smo bili pravzaprav stalno v življenjski nevarnosti, sem se šele vrnil v Jugoslavijo — in si oddahnil.«
Naslednji dve leti je delal Drago Košmrlj v zunanjem ministrstvu, nato pa pri Radiu Jugoslavija, ki je bil ustanovljen za borbo proti lnformbiroju> Bil je urednik oddaj na albanskem jeziku. Tedaj je prvič poklicno delal v novinarstvu. Veliko so mu pomagale izkušnje, še več lastno zanimanje za to delo. Kot dopisnik radia Ljubljane iz Beograda, se je že uveljavil, po vrnitvi v Ljubljano pa je prevzel uredništvo Veselega večera. Spet nasmeh: »Tedaj je bila parola Košmrlj, Marinc, Klasinc (mi smo bili uredniki) — veseli večer za en kline. Pa niso bili taki, prav dobri so bili in velik odmev so imeli — ljudje sojih radi poslušali,« se spominja danes Drago Košmrlj. Ampak to je bilo še zmeraj daleč od zunanjepolitičnega komentatorstva, od resnega dela, kakor označuje naš sodelavec danes svojo poklicno usmeritev.
»Šele v zunanjepolitični redakciji sem prišel v svoj element,« priznava. Tu se je osredotočil na tri poglavitne teme, ki še danes spremljajo in prevevajo njegov delovni.vsakdan: neuvrščenost, delavsko gibanje, manjšinsko vprašanje. Pozneje, po več kot desetletnem" delu na radiu, so ga pregovorili, da je šel na televizijo. Še danes nam je vsem, ki smo tedaj spremljali TV dnevnik, živo v spominu njegov vedno prepričljivi »nastop« pred TV kamerami. Vedno je govoril napamet, počasi, preudarno in — razumljivo. »Novinar, posebno televizijski novinar, mora biti tak, sicer ni prepričljiv. Napačno je pisati komentarje z mislijo, da te bo la in ta poslušal, da govoriš za »izbrance«, ki so v politiki že tako doma, da boš ugajal s svojim leporečjem — pisati in prenašati je treba svoje misli tako, da te bo razumel sleherni poslušalec, predvsem pa preprosti ljudje. Kajti le, če boš pisal in govoril tako, te bo zagotovo razumel tako preprost kmet, delavec kot tudi izobraženec.«
Drago Košmrlj meni, da je tako, neposredno prenašanje informacije uspešno in prepričljivo šele takrat, ko jo poveš gledalcu neposredno — ne da jo bereš, saj s tem gledalca postaviš na stranski tir. Za te svoje »nastope« je dobil najlepše priznanje pred časom na tržnici. »Kmečka ženica, pri kateri sem kupoval solato, mi je rekla: Vam pa ne bom nič računala, vi imate ves svet v glavi. Kaj takega človek redko sliši, ne?« se spet posmeji.
POKLICNI USPEH V POROČANJU
Katerega poročanja se danes, ko je za njim desetletja dela na zunanjepolitičnem področju, najraje spominja? Kdaj je bil najbolj zadovoljen z opravljenim delom, z odmevnostjo svojega dela?
»To je Češkoslovaška 1968. ieta. To je bil moj vrhunec, saj sem zavestno, pošteno in s svojim prepričanjem, z vso prizadetostjo komentiral zasedbo Češkoslovaške. Od 6. do 24. ure sem za vsako uro programa napisal en komentar in tako zavestno podajal svoje prepričanje o umestnosti vmešavanja velikih
sil v notranje zadeve neke države. Bilo je to lepo delo, ki je bilo posledica moje nastrojenosti še iz časov Informbiroja. Tedaj se je v Dragu Košmrlju še bolj okrepila predstava oziroma odnos do neuvrščenoeti, do socializma. Socializem je po njegovem višja stopnja demokracije, človekovih pravic, taka stopnja razvitosti neke družbe, da je človek lahko srečen tudi ob pomanjkanju sredstev — zaradi medčloveških odnosov, ki vladajo v razviti socialistični družbi.
»Nikdar mi ni bilo težko pisati o politiki, ker je to moja politika, moje prepričanje. Pišem, kar mislim, čeprav je v določenih trenutkih treba uporabiti tudi lastno presojo, kaj je primemo za objavo in kaj ne. Recimo, Havana — to je bila največja preizkušnja za neuvrščene, lomila so se kopja zaradi različnih mnenj med državami o nadaljnjem razvoju gibanja neuvrščenih. Kdo ima pravico biti razsodnik? Naše stališče, ki ga tudi jaz podpiram z obema rokama, je, da je vsak narod sam absolutni gospodar nad svojo usodo. Socializem bi hitro propadel, če bi se druge države vmešavale s svojim mnenjem v notranje zadeve neke države, češ kaj je v redu v nekem socialističnem sistemu in kaj ni. Havana je potrdila tudi spoznanje, da se neuvrščenost ne umika, ampak krepi in da se širi, kar so s svojo prisotnostjo potrdili in priznali tudi gostje z vsega sveta.«
HRANA —
STRATEŠKO OROŽJE
Kaj meni Drago Košmrlj o današnjem odnosu do kmetijstva, o pridelovanju' živeža?
»Zdaj bo 30-letnica Kitajske in prav ta država je najbolj zanimiv primer, kako si lahko nekdo z načrtnim delom pripravi najmočnejše strateško orožje. 30 let mineva od tedaj, ko so na Kitajskem milijoni umirali od lakote, danes pa je Kitajska rešila vprašanje prehrane, čeprav ima le 7% svojih površin primernih in sposobnih za obdelavo. Danes Kitajci skromno jedo, a lačen ni nihče več. Preusmerili so svojo gospodarsko politiko, predvsem novo vodstvo je ogromno naredilo za to, da se izenačuje težka, lahka industrija in kmetijstvo. Zavedati se moramo, da je živež vedno bolj pomembno strateško orožje.«
S PREDAVANJI -PO SLOVENIJI
Draga Košmrija poznajo torej radijski in televizijski poslušalci in gledalci, poznajo ga delavci, ki prebirajo Komunista, poznajo kmetje, naročeni na Kmečki glas, pa tudi intelektualci iz teorije in prakse. Njegovo ime se pojavlja še marsikje — tudi na letakih, ki vabijo na predavanja širom Slovenije. »Če me povabijo, rad pridem, saj so prav delavci in kmetje najbolj hvaležno poslušalstvo. Predavati sem začel že zdavnaj, precej, ko sem se iz Beograda vrnil v Ljubljano, prepotoval sem vso Slovenijo, potoval od Turnišča do Trsta, od Železne Kaplje, do Berlina ih v Stuttgart k našim delavcem na' tujem.«
Jasno je, da se nikdar ni oddaljil od svojega življenjskega gesla: gorje človeku, ki nima dela. Drago Košmrlj si ga je našel tudi tedaj, kadar ga ni bilo. »Prav zato sem se najbolj bal, ko sem šel v pokoj, dabi mi bilo kdaj tako dolgčas, da bi moral brati male oglase v časopisu. Tega ne bi prenesel.«
»Rad sem med preprostimi ljudmi, zato se še zdaj rad vračam v mojo Loško dolino, čeprav tam nimam več doma. Prepričan sem tudi, da vsaka oblast kvari značaj ljudi — zato sem se sam kar hitro otresel vsakršne oblasti, čim je bilo to mogoče. Prav tako neugodno mi je tudi, če me drugi silijo v ospredje, kajti sam najraje sedem v zadnjo klop. Tak sem, ne morem si pomagati « Nemogoče bi bilo spreminjati takšnega človeka. Pa — kdo bi ga tudi hotel? In zakaj?
LUCIJA USENIČNIK
»Pišem vedno v prepričanju, da so ljudje, katerim so namenjeni moji komentarji, odrasle, zrele osebnosti, razmišljujoči in so sposobni sprejeti resnico, takšno kot Je: če do česa pride, se bo tak Človek sam odločal, zato ga je treba že zdaj pripraviti na pravilno odločanje — to pa je mogoče le, če mu poveš vso resni-
co...«
»Lahko rečem, da sem bil prvi, ki je vnesel manjšinsko vprašanje v radijski program. V stiku z manjšinami sem veliko pridobil, več kot sem dal — čeprav sem en delček le prispeval k reševanju manjšinskega vprašanja. Predvsem sem se naučil spoštovati svoj jezik, saj je jezik več kot le materinščina, je izraz narodne zavesti...«
»Kmečki glas? Lahko pokritiziram? No, mislim, da Je v njem premalo čutiti kmeta, premalo pišete o njem. Premalo veje iz njega občutek, da je to res kmetovo glasilo, da bi se kmet ob vsaki zadevi, ki ga boli, prizadene, usedel in napisal vanj, kakšne so njegove težave in radosti.......
f A l 1 | | f i
4 V % % f I ij 4 '4
tedensK6led,
aS
Petek, 2. novembra - Dušanka Sobota, 3. novembra - Just Nedelja, 4. novembra - Karel Ponedeljek, 5. novembra — Sabina Torek, 6. novembra - Lenart Sreda, 7. novembra - Okt. soc. rev. Četrtek, 8. novembra - Bogdan
LUNINE MENE
4. novembra ob 6.47 uri - ščip
BREŽICE: 2. in 3. 11. hongkon-5ki film Karate iz hrama Šaolin. 4. in 5. 11. italijanski barvni film Pet žigosanih. 6. in 7. 11 ameriški barvni film
ČRNOMELJ: 3. in 4. 11. hong-konški film Globina. 4. in 6. 11. italijanski film Sandokan I - Tiger iz Malezije. 8. 11. italijanski barvni film Sandokan II film Sandokan I -Tjger iz Malezije. 8. 11. italijanski barvni film Sa ndokan II Tiger iz Malezije.
KOSTANJEVICA: 3. 11. ameriški film Aikula. 4. 11. ameriški
film Povratek človeka, imenovanega konj. 7. 11. ameriški film Poslednji nalog.
KRŠKO: 3. in 4. 11. hongkonšld film Sedem velikih borb. 7. 11. ameriški film New York, New York. 8. 11. italijanski film Bitka za Maret.
MIRNA: 3. 11. ameriški film Lovci sužnjev.
MOKRONOG: 3. in 4. 11. film Velika avantura.
NOVO MESTO - KINO KRKA: 2. 11. ni kinopredstav. 3. in 4. 11. izraelski barvni film Limonin sladoled. 5. in 6. 11. nem9(i barvni film Romeo in Julija in antibaby pilule. 7. in 8. 11. italijanski barvni film Grdi, umazani, hudobni. . .
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 2. do 4. 11. ameriški film Izkušnja prve ljubezni. Od 5. do 7. 11. hongkonški film Vrnitev tigra.
RIBNICA: 3. in 4. 11. francoski barvni film Gospod Klein.
SEVNICA: 2. 11. ameriški barvni film Peklenski pogon. 3. in 5. 11. ameriški barvni film Vročica sobotne noči 4. 11. španski barvni film Prodajalka vijolic. 7. 11. angleško-zahodnonemški film Orgije. 8. 11. italijanski barvni film Komisar brez pištole.
Og
SLUŽBO ISCE
FANT star 25 let, vesten, išče službo na terenu ali za spremljevalca šoferja. Ma rko Breznikar, Mirna 97.
STANOVANJA
Sprejmem dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se kaj izučila ali zaposlila. Pri tem ji pomagam. Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana.
MLADO DEKLE išče sobo v Novem mestu. Grem pomagat v gospodinjstvu ali pazit otroka. Naslov v • upravi Usta (4128/79).
IŠČEM skromno opremljeno sobo s sanitarijami- Plačam po dogovoru. Frenk Košele, Glavni trg 22, Novo mesto.
SOBO s souporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi lis-ta(4129/79).
SOBO, skromno, in garažo oddam moškemu v centru Novega mesta. Ponudbe pod „Center”.
IŠČEM sobo v Novem mestu ali v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. (4181/79).
Motorna .vozila
PRODAM traktor ZETOR 25. Bere-ča vas 39, Suhor.
PRODAM kadet 68 po delih.
Skinder, Gmajna 9, Raka. PRODAM TAM 5000, letnik 1971 z novim motorjem. Ogled pri Avgu-štinčič, Prešernova 16, Brežice. PRODAM mini moriš 1000, letnik 1971. Ogled pri Avguštinčič Albinu Sp. Libna 6/a, Krško. PRODAM Z 1300, letnik 1976. Nikola Šimrak, Straža- 159 (novi blok)
PRODAM 125 PZ, letnik 1972. Ogled vsak dan po 15. uri. Mikulič, Zagrebška 18, Novo mesto.
topa 9, Kostanjevica.
PRODAM dobro ogranjen TAM 5000, legistriran, možno tudi s pogodbenim delom. Cena 8 milij. Prodam tudi Z 750. Viktor Fišter, Spodnji La kenc 22, Mokronog.
PRODAM zastavo 101 luxe, letnik 1977, september. Rajo Kneževič, Žabja vas 32, Novo mesto.
PRODAM Z 101 luxe, letnik 1977, prevoženih 15.000 km. Metelko, Sentlenart 39, Brežice, telefon 61-589.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniškopodjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, (urednik priloge), Bojan Butja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marico Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račuri: 52100-620-107-32000-009-8- 9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strpni 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 — Naslov urednStva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM R 12, letnik 1975, dobro ohranjen. Informacije po tel. (068) 85-408 po 19. uri.
PRODAM Z 101, letnik 1974. Pod Trško goro 68, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1975, september, prevože nih 70.000 km- Informacije po tel. (06 8) 68-660.
PRODAM škodo S 100, letnik 1971, registrirano 1 leto- Gomila 7, Mirna.
UGODNO prodam dobro ohranjen avto Zastavo 1300, letnik 1975. Informacije vsak dan v popoldanskem času na tel. 25-002.
PRODAM lado, letnik 1972. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 85-171.
PRODAM Z 1500 E, letnik 1979. Cena po dogovoru. Boris Jaklič VeL Podlog 30, Leskovec pri Krškem.
PRODAM popolnoma nov traktor Vinkovič (18 KM). Janez Sime, DoL Straža 13.
PRODAM fiat 126 P. Franc Ba novec, Adamičeva 33, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Zastava 750 (dobro ohranjen), letnik 1975, s prvo registracijo 1976. Ogled vsak dan: Feliks Udovč, Kettejev drevored 32, Novo mesto.
PRODAM škodo S 100, letnik 1974, cena 35.000 din. Mladen Rahija, Prisojna pot 6, Novo mesto.
PRODAM audi 80 L, letnik 1974. Andrej Rebolj, Gor. Straža 67.
UGODNO prodam fiat 850, special, letnik 1970. Ogled vsak dan Franc Kekič G. Pre-
STROJNA skupnost Skopice proda kombajn ZMAJ 810, star 6 let, v dobrem stanju. Zglasite se pri Jožetu Račečiču, Dol. Skopice 44, Krška vas.
PRODAM ford taunus 17 M neregistriran. Ogled pri Vladu Štepcu, Obrtniška ulica, Trebnje.
PRODAM fiat 1100, registriran do julija 1980. Brane Strahan, Ju-goije 9, Brusnice.	1
PRODAM karambolirano lado, letnik 1972. Ma ijan Matičevič, Ra-tež 10, Brusnice.
PRODAM -Z 750, letnik 1979. Stanko Kuhar, VeL Mraševo 46, Podbočje.
PRODAM Z 750, letnik 1969, registriran do februarja 1980. Andrej Simčič, Orehovec 37 a, Kostanjevica.
PRODAM fiat 750, letnik 1972, s parno številko, registriran do oktobra 1980. Kuhar, Malence 13, Kostanjevica na Krki.
PRODAM lado 1500 SL, letnik
1976. Tratnik, Luterško sel 9, Otočec, tel. 85-168.
UGODNO prodam Z 101 letnik
1977, registrirano do 1980, ali zamenjam za Z 750. Ogled v soboto in nedeljo. Stane Ogrinc, Gornja Težka voda 17, Stopiče.
PRODAM nov traktor Ferguson (35 KM). Na slov v upravi lista. (4126/79).
PRODAM kombi WV bus. Mantel, Stopiče 55.
PRODAM opel kadet, karoserija obnovljena. Ivan Vidic, Dobravica 22, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjen R 4. Grabnar, Razdrto 8, Šentjernej.
PRODAM citroen GS break, november 1975, zaščiten z dinitrolom. Blažič, Lobetova 5, Novo mesto.
126 P in alfa giulio super prodam. Tet 23-104.
PRODAM lado, letnik 1974, prevoženih 30.000 km, zelo dobro ohranjeno. Informacije na tel.
- 22-651, vsak dan od 15. ure dalje. Drago Rebernik, Drska 7 Novo mesto.
PRODAM R 12, letnik 1975. Stane Židanik, Regerča vas 51, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM RADIO HSR-48 (2 x 20 W) še v garanciji in harmoniki melodija Manon (80 basov) in Weltmeister (40 basov). TeL (068) 23-189.
POCENI prodam sedežno garnituro. _ Banjac, Majde Šilc 21, Novo * mesto, teL 23-900.
POCENI prodam električne orgle Tiger - duo ali zamenjam za ojačevalec 100W. Boris Ivanič, Nova Loka 31, Črnomelj, tel. 76-388.
PRODAM 4 zimske gume 155-14 -škoda. Matko, Glavni trg 2, Novo mesto.
STREŠNO OPEKO 1500-2000 kosov prodam ali zamenjam za drva. Rudolf Umek, Rožanca 10, Kr&o.
UGODNO prodam 9 tednov staro psičko irski seter z rodovnikom in novo lovsko puško CZ šiberico 16/16 Hamerles. Informacije vsak dan od 15. ure dalje na telefon 21-591, Novo mesto.
UGODNO prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko (96-basno). Radovič, Črnomelj, Grajska 16.
PRODAM skedenj v Podgradu, v vasi Konec 6.
PRODAM nov svetel krznen plašč, veL 40/42. Mačkovec 6, Novo mesto.
PRODAM smuči Elan rc Impuls, 210 cm, paUce, vezi Market S 3. Cena po dogovoru. Kuhar, Dobe 20, Kostanjevica na Krki.
PRODAM motorno žago STIHL. Anton Kirn, Goriška vas 8, Škocjan.
PRODAM 6 m bukovih drv. Naslov v upravi lista. (4127 /79).
PRODAM rabljen pralni stroj Gorenje. Glavič Trdinova 5, Novo mesto.
UGODNO prodam novo prikolico za osebni avto. Ignac Zupan, Brezje 1 Še ntjernej.
PRODAM psa, nemškega ovčarja, starega 6 mesecev- Glavni trg 22, Novo mesto.
PRODAM 52 m2 novega panel parketa. Informacije po tel. 23-941.
PRODAM otroški voziček in otroško posteljo, tel 23-490.
PRODAM ekscenter prešo — štanco (25 ton). Jože Avguštinčič, Prešernova 16, Brežice, tel. (068) 61-157.
UGODNO prodam skoraj nov gramofon Lenco. Inf. po tel. 71-197, Krško.
PRODAM fotoaparat Asahi Pentax MX 1,7/50 mm in Praktico L 2,8/50 mm. Bojan Radovič, Prisojna pot 20, Novo mesto, tel. 21-289.
GRAMOFON Iskrafon 2005, dobro ohranjen, poceni prodam. Samo Somrak, Drska 1, N. mesto, tel. 23-228.
UGODNO prodam novo prikoUco Adria, tip 410. Kličite popoldan na telefon (068) 85-739.
UGODNO prodam žago kontra Stil v dobrem stanju. Niko Vrlinič, Boianci 35, Vinica.
PRODAM stereo avtoradio s kasetofonom. Telefonirajte dopoldne 25-789 aU popoldne 85-739. PRODAM šivalni stroj m otroški voziček. Hajnič, Majde Sile 7, Novo mesto.
POSEST
V Kočevju prodam takoj vseljivo starejšo hišo z veUkim vrtom. Cena ugodna. Ponudbe pod „Go-tovina - kredit”.
PRODAM 5 a sadovnjaka v Semiču nad tunelom. Elektrika zraven. Hajnič, Majde Šilc 7, Novo mesta
400 metrov iz Dolenjskih Toplic prodam gradbeno parcelo z vso dokumentacijo. Poljane 24, Dolenjske TopUce.
PRODAM z emljišče z lokacijo za vikend v okoUci Semiča. Ana Potočnik, Se mič 42/b.
RAZNO
OPRAVLJAM vam avtoličarske usluge. Avtoličarstvo Boris Udovič Cegelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. Se priporočam!
OPRAVLJAM slikopleskarska dela, fasade, lepljenje tapet in podobna opravila na montažnih hišah. Anton Kos, Malenška vas 28, Mirna peč, tel 84-317.
NAJAMEM garažo v Novem mestu in sicer v okolišu Ragovske in Ulice Majde Sile. Ponudbe po tel. 21-095 (interna 329 za Travnik).
IZGUBIL sem ročno vodotesno uro na poti od Javorovice preko Brezovice, Šentjerneja do Stare vasi. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne. Rajko Grgovic, Dol. Stara vas 17, Šentjernej.
Frančiška Foršček, Ljubljana, Ve-Uka Čolnarska 6/a, prepove-
dujem sleherno poseganje v moje pare.
loje
lastninske pravice pare. st. 2474-njive, k.o. Dobmdol, na-
zvane „pri kapelici”, ki se nahaja na Uršnih selih. Vsakogar, ki bo na kakršenkoU način prekršil te moje pravice, bom sodno prega-
^OBVESTILA ■
OBVEŠČAM stranke, da mUn od 25. oktobra 1979 dalje redno obratuje in se priporočam! Jože Ferkolj, Hrastulje 20, Škocjan.
ZAHVALA
Ob nesreči, ki nas je doletela, se iskreno zahvaljujemo Gasilskim društvom iz Soteske, Podturna, posebno pa iz Dolenjskih Toplic in poklicnim gasilcem iz Novega mesta. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sovaščanom za nesebično materialno in denarno pomoč.Anton Turk, Podhosta 25, Dol. TopUce.
11 BRf žlŠKt,.iry t
PORODNIŠNIC^* e'
V času od 19. 10. 1979 do 27. 10. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Deržič iz Črnca -dečka, Marija Novak iz Sevnice -Uroša, Marija Pucelj iz Križa — Martino, Štefica Pongrac iz Rada-kova - Štefico, Urška Mikerevič iz Sevnice - Gorana, Terezija Colner iz DoL Leskovca— Jožico, Gordana Čičko iz Laduča — dečka, Jadranka Berend iz Krškega - Maria, Zofija Janc iz DoL Boštanja - Boruta, Hajra Čajič iz Krškega - dečka, Anica Husta iz Otoka - Katarino, Marjana Golobič iz Bizeljske vasi -Barbaro, MUka Maleševič iz Brežic
- Mirelo, Katica Vovčko s Senovega
- Katjo, Štefica Komočar iz Vrhovščaka - Željka, Slavica Siro vica iz Samobora - Dunjo, Marija Požgaj iz Male Doline - dečka, Tamara Michieli iz Krškega - Ano, Vinxe Jaklenec iz Molvic - Tatjano in Nada Lončarevič iz Brežic — Daria. ČESTITAMO!
M
V času o 4. do 10. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Matko iz Gabrja - Elviro, Anica Arh iz Leskovca - Špelo, Antonija Sintič iz Oštrca - Roberta, Ana Kmetič iz Sevnice -Marjeto, Jožica Debeljak iz Studenca - Kristino, Marija Turk iz Semiča - Sandija, Darinka Strajnar z Dolnjih Ponikev - Majo, Sonja Potočar iz Šentjerneja - Barbaro, Marija Kastelic iz Vinie vasi -
Andreja, Kristina Jud iz Črnomlja -Simona, Vera Prijanovič iz Bednja -Bojano, Marija Režek z Radoviče -Natašo, Marija Bizjak iz Veniš -Slavka, Zofija Bizjak iz Ardra -dekUco, Jožefa Bohte iz Dolnjih Lakovnic - deklico, Marica Gazvoda iz Irče vasi - deklico, Darinka Bregar iz Orljakovega - dečka, Vida
Gabrijel iz Gornie Nemške vasi — deklico, Milena Premru iz Gruče — dečka, Gospa Babič iz Golenjega Kronovega - 2 dekUci, Marija Pisek iz Orehovca - dekUco in Rozalija Vrhovšek iz Malega Mraševega — dečka. - Čestitamo!
V času od 17. do 24. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Bartolj iz Dobravice — Romano, Janja Bogovac iz Bršljina - Bianko, Martina Matkovič iz Kanižarice - Petro, Jelena Galez iz
Preseke - Diano, Anica Ajdič iz Cerovca - Martina, Ana Komidar s Krvavčjega vrha - Antona, Jožica Črnigoj z Vinkovega vrha - Aleksandra, Olga Kuhar iz Črneče vasi -Mateja, Jožefa Brulc z Vrha pri Dolži - Primoža, Marija Bratkovič z Dolnje Prekope - Anamarijo, Ivka K uk man iz Dolenjega Kamenja -Anito, Manda Brkič iz Vavte vasi -Igorja, Milena Škarja iz Martinje vasi - Dejana, Kata Bi^eškovič iz Čudnega sela - Nevenko, Cvetka Poljanec iz Regerče vasi - Marka, Anica Grivec iz Dobrniča -Damjana, Oka Črnič iz Pribincev -dečka, Ada Vlachy-Recelj iz Šentjerneja - deklico, Antonija MaB s Krite — dečka, Marija Junc iz Birčne vasi - deklico in Ljudmila Zupančič iz Bistrice - dekUco. -ČESTITAMO!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, stare mame, sestre, tete in tašče
ANE JALOVEC
iz Šalke vasi pri Kočevju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo tov. Stanetu Letonju za poslovUni govor ob odprtem grobu, nonetu ROG iz Željn, DO Melamin in Elektru Kočevje ter DO Javna razsvetljava iz Ljubljane ter Mežnaričevim za podarjene vence in cvetje, župniku pa za opravljani obred.
Žalujoči: mož, sinovi Tone, Tine in Ivan ter hči Anica z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Usoda je hotela, da je po dveh mesecih za atom tiho kakor zaide sonce, odšla še naša ljuba mama
MARIJA STRNIŠA
iz Meniške vaš
Zahvaljujemo se vsem, ki ste prvi prišli na pomoč in nam vseskozi pomagali v težkih trenutkiHL Hvala znancem in prijateljem, ki ste prišU od blizu in daleč v tako velikem števUu, ji prinesli toliko lepega cvetja, ki ga je tako ljubila. Hrala pevcem, tovarni zdravil Krka-obrat kuhinja in zdravilna zeUšča, podjetju Tobak in stanovalcem bloka 8 na Mestnih njivah. Vsem še enkrat nailepša hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata
FRANCA PAJNICA
iz Bukovice 17 pri Ribnici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, DO ITPP Ribnica, ZB Ribnica, DO Sukno Jurjeviča in vsem, ki ste nam stali ob strani ob tragičnem dogodku. Ifrala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti in okrasili grob z venci in cvetjem.
Žalujoči: hčerka Mari z družino, sinova Jože z ženo Stanko in France z družino
ZAHVALA
V temi ostala tvoja pesem neizpeta, v naših srcih z žalostjo prežeta. V 47. letu nas je zapustil naš dragi
LADISLAV BOŽIC
iz Dobrave 1 pri Škocjanu
v
Vsem, ki ste ga imeli radi, iskrena hvala.
Vsi njegovi Dobrava, 18.10. 1979
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast in stric
JOŽE
HUDOKLIN
iz Šentjerneja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter nam izrazih sožalje. 1’osebno se zahvaljujemo Klubu za konjski šport in Društvu upokojencev Šentjernej. Hvala duhovniku za lepo opravljeni obred, šentjemej-skemu oktetu in pihalni godbi.
Žalujoči: Lojzka z družino, sinova Jože in SLvko ter hčerka Marinka z družinami, sestre, bratje z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, sestre
ANICE ZAMAN
iz Dolenjski Toplic 88
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v tako težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, predvsem pa sosedom, ki so nam nesebično pomagali, vsem, ki so darovali cvetje, nam izrazili
ene no ali ustno sožalje in ob zadnjem slovesu povedali vse tisto, je zaslužila. Najbližjim sosedom posebna najiskrenejša hvala. Ljuba žena in mama nam je bila in ostala svetal lik skrbne,' dobre, skromne matere. Ni je več med nami, vendar ostaja naša za vedno. Rože, ki jih je imela tako rada, ji bodo skromna zahvala za vse, kar nam je dala.
Neutolažljivi:
mož Franci, sinova Franci in Dušan družinama ter ostali
Dolenjske Toplice, 29. okt. 1979
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubljenega očeta, moža, starega
očeta, strica
IVANA POŽUNA
železniškega upokojenca iz Jelovca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in pokojnega spremili na zadnii poti.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Pesjaku za nego na domu, sosedoma Petriču in Jermančiču. Za pozornost se zahvaljujemo ZZB NOV Sevnica, TP „MODA” Celje, nadzorništvu proge Trebnje in Tržišče, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto, pevcem GD Sevnica in železniški godbi Zidani most za žalostinke, njegovim stanovskim tovarišem in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Berta, hčerka Marta in sin Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
»INLES", INDUSTRIJA STAVBNEGA POHIŠTVA, RIBNICA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TSP RIBNICA
OBJA VUA PROSTA DELA IN NALOGE
MATERIALNEGA KNJIGOVODJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednja posebna pogoja:
— končana srednja ekonomska šola
- z aželena je praksa na enakih ali podobnih delih.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Nastop delaje možen takoj.	,
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi sprejema kadrovska služba TOZD Ribnica, Partizanska 3,61310 Ribnica 15 dni po objavi.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško
objavlja prosta dela in naloge
ZA OBRATOVANJE ELEKTRARNE:
1. TEHNIKA ZA INSTRUMENTACIJO - 3 VRŠILCI
2. TEHNIKA LABORANTA
3. POMOŽNEGA VZDR2E VALCA STROJEV
4. VZDRŽEVALCA ARMATUR
5. POMOŽNEGA VZDRŽEVALCA ARMATUR
6. POMOŽNEGA VZDRŽEVALCA TURBOGENERATORSKIH POSTROJITEV
7. KLEPARJA IZOLATERJA
8. POSLOVODJE DELAVNICE
9. AVTOGENEGA VARILCA
10. ELEKTROVARILCA
11. STRUGARJA
12. REZKALCA
13. TEHNOLOGA ZA MAZANJE
14. MAZALCA STROJEV
15. POMOŽNEGA DELAVCA - 2 VRŠILCA
16. POMOČNIKA VZDR2EVALCA REAKTORSKE IN TLAČNE POSODE
17. TEHNIČNEGA RISARJA
18. ELEKTROMEHANIKA ZA MOTORNE POGONE .
19. ELEKTROMEHANIKA ZA ZAŠČITO IN RELEJNO ZAŠČITO
20. ELEKTROMEHANIKA ZA ZAŠČITO IN RELEJNO ZAŠČITO
21. ELEKTROMEHANIKA ZA V. IN N. OPREMO
22. IZMENSKEGA POGONSKEGA ELEKTRIČARJA - 4 VRŠILCI
23. ELEKTROMONTERJA ZA V. N N. OPREMO -3 VRŠILCI
pod 8:
— VKV strojni ključavničar
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 9:
— KV ali PK varilec
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 10:
— VKV varilec
— 18 mesecev delavnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 11:
— VKV kovinostrugar
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 12:
— VKV rezkalec
— 15 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
Pogoji:
pod 1:
— opravljena elektrotehniška šola - šibki tok
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
pod 2:
— opravljena elektrotehnična šola — šibki tok
— 20 mesecev delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
pod 3:
— KV strojni ključavničar
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 4:
— VKV strojni ključavničar
— 18 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 5:
— KV strojni ključavničar
— 12 mesecev delavnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 6:
— KV mehanik za turbine
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 7:
— KV klepar<
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 13:
— opravljena višja tehniška šola (strojna ali karnijska smer)
— 20 mesecev delavnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
pod 14:
— KV mehanik
— 10 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod IS:
— PK delavec
— 4 mesece delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
V
pod 16:
— KV strojni ključavničar
— 12 mesecev delavnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 17:
— KV tehnični risar
— 12 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 18:
— VKV elektromehanik
— 15 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 19:
— VKV električar
— 15 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 20:
— KV električar
— 12 mesecev delavnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 21:
— VKV elektromehanik
— 15 mesecev delavnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 22:
— VKV električar
— 15 mesecev delavnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
pod 23:
— VKV elektromonter
— 15 mesecev delovnih izkušenj
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na ponudbe bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave.
				■■■mm«			■■■■■■■■■■a				
	BHMCBIHIhh	aHIHtM	IH		mm		Mmkmmwnmmi23
s Delo za družbeno korist 5
,Ah, dajte no," je rekel
' Maks Kurent starejši, ko sem \ mu povedal, da bi se rad z J njim pomenil za Portret * tedna. Potem pa se je kot že J tolikokrat poprej le vdal in % zmenila sva se, da se srečava ^ v gostilni Pri Jakliču. Se prej £ pa je moral opraviti nakupe
za svoje gospodinjstvo, saj ima zdaj, odkar je sam, na skrbi tudi to nalogo, iti je prej ni bil vajen. Čeprav se ni bilo lahko sprijazniti s to novo zadolžitvijo, jo je moral hočeš nočeš sprejeti.
!
■ MMMMMMMM******************************** ■'
V 78 letih življenja se je Kurentu iz Šentruperta nabralo kar precej nalog, katere je vse tudi dobro opravil Obilica dela pa na njem ni pustila prevelikih sledi, kar kaže, da je krepkega zdravja. Kljub visoki starosti je čil, da je kaj. $e vedno je ( dejaven v več organizacijah £ in društvih, zato se ne zgodi \ tako redko, da mora stopiti ^ tudi na govorniški oder. ^ Zaradi ognjevitega nastopa, ( ki bi mu ga lahko zavidal J marsikateri mlajši politik, se S večkrat zgodi, da doživi J aplavz tako rekoč na odprti S sceni, kot se je to zgodilo J letos na srečanju čebelarjev S na Veseli gori Irf na Veseli ^ gori se je potegoval za \ čebele, za tradicijo čebelar-J stva na šentruperškem V koncu, ki sta jo začenjala $ Peter Pavel Glavar in Alek-J sander Lunaček. Tudi sicer J ,so čebele poleg vinogradniš-£ tva njegpva velika ljubezen, % medtem ko je kmetovanje ^ nuja: ohraniti je treba domačijo, ki jo bo kmalu § prevzel v oskrbo eden izmed J šestih njegovih sinov.
Življenje Maksa Kurenta ^ pa je bilo plodno in polno ostalih področjih.
Pred vojno je bil vse do italijanske okupacije tajnik velike šentruperške občine, potem član odbora OF, na prisilnem delu v Avstriji Od tam je pobegnil v Radeče, spet navezal stike z gibanjem NOB. Po vojni je delal m Dobu, v zadružništvu in družbenopolitičnih organizacijah ter društvih. Med nalogami, ki jih zdaj z veliko voljo opravlja, je treba omeniti predsedništvo v pripravljalnem odboru za postavitev spomenika Petru Pavlu Glavarju.
,Akcija zbiranja denarja poteka zelo dobro, veselimo pa se tudi velike pomoči tajnika kulturne skupnosti. Te dni se bomo lotili sekanja lesa za obnovo kapele na Lanšprežu, kjer je pokopan Peter Pavel Glavar. Ppmoč pa pričakujemo tudi od drugih, “ je povedal Maks Kurent. Čas pa najde tudi, da vodi na osnovni šoli v Šentrupertu čebelarski krožek.
V Gasilskem društvi sodeluje že od leta 1928. V tem ne tako kratkem času je v društvu opravljal vrsto funkcij vse do predsedništvo. Zdaj je predsednik nadzornega odbora, pred nedavnim pa je ob 80 - letnici društva prevzel še skrb za pripravo kronike. Doslej je opravil že večji del nalog: obdelal je obdobje od leta 1899 vse do osvoboditve. Čaka ga le še obdelava obdobja po njej, kar bo veliko lažje, saj je o tem obdobju veliko več padiva. Kptere naloge se bo lotil potem, še sam ne ve, prav gotovo pa ne bo miroval. Maks Kurent se dobro počuti le, če dela, najraje v družbeno korist.
J. SIMČIČ
PO RAZSTAVI JE VODIL DR. ŠRIBAR - Vodja izkopavanj na Otoku pri Dobravi dr. Mnko Šribar je povabljenim stanovskim kolegom in predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti ter drugim gostom sam pojasnil dosedanji potek izkopavanj. Sedanja, tako imenovana terenska razstava pa je tudi že zametek bodočega muzeja na prostem.
Zaokrožena podoba preteklosti
Na Otoku pri Dobravi, kjer arheologi že deset let proučujejo ostanke srednjeveške naselbine, so doslej izkopali 2000 kovinskih in okoli 10.000 keramičnih kosov
Na Otoku pri Dobravi, kjer Center za arheologijo srednjega veka Porodnega muzeja iz Ljubljane že deset let raziskuje srednjeveško naselbino, so 24. oktobra odpili terensko razstavo. Namenjena je stanovskim kolegom kot informacija o dosedanjem poteku arheoloških raziskovanj, njihovih rezultatih in metodologiji. O dosedanjem delu arheologov pa so se lahko seznanili tudi predstavniki novomeške občine Marjan Simič, Janko Goleš, predstavniki krajevne skupnosti Šentjernej in drugi.
Dr. Vi*« Šribar, vodja izkopavanj, je vodil po razstavi Povedal je, da so do sedaj - končana je nekako prva faza raziskovanj - na tem območju izkopali 2300 kvadratnih metrov površin, pri tem pa so izkopali več kot 2000 kovinskih in okoli IOlOOO keramičnih kosov. Vse dosedanje raziskave že dajejo zaokroženo podobo Otoka ali kasnejšega Gutenwertha med 10. in 15. stoletjem. Rezultati, s katerimi arheologi načenjajo problem raziskovanja celotnega obdobja visoke^ in poznega srednjega veka, so pomembni tudi za raziskovanje zaključnega obdobja staroslovanske kulturne tvornosti. Zlasti pa je
rjE PIETETA ZASTARE^ LA?
,JVi več šoferske olike," bi človek dejal, ko je vedno znova priča, da vozniki ob srečanju s pogrebnim sprevodom ne ustavijo vozila in ne izkažejo pozornosti do pokojnih. Čeprav smo se verjetno vsi učili, kako ravnati v takem primeru, pa so le redki, ki tovrstno^ oliko pokažejo. SedanjegtTvozniš-kega naraščaja pa menda tega sploh ne učijo več. Tako sklepam po dogodku, ki se je pripetil v soboto, 27. oktobra. Pri Gradišču je kandidat za voznika z inštruktorjem ob sebi pripeljal pogrebnemu sprevodu nasproti in peljci mimo. Če učenec ni vedel, bi moral vedeti vsaj učitelj!
P. MIKLIČ'
pomembno, da so pri tem odkrili tudi nadaljevanje nekaterih pristnih sestavin staroslovanske kulture v kasnejših in s tujo tehnologijo izdelanih predmetih. Do zdaj so izdali o tem že dva kataloga, to je »keramičnega" in ,železnegavelikega pomena pa je tudi interdisciplinarno raziskovanje v okviru slovenskega gibanja 2ianost mladini, ki je še dodatno osvetlilo to področje.
Dr. Vinko Šribar je povedal, de mu je bilo v užitek delati na Dolenjskem, saj je tu bolj kot kjer koli drugje doživel izredno sodelovanje dolenjskega človeka. Zahvalil
OGLED GASILSKE OPREME
Ob tednu požarne varnosti so šentjemejski gasilci učencem nižjih razredov osnovne šole razkazali gasilsko opremo in aparate. Tov.
Kervina, ki je vodil ogled, je šolarjem povedal veliko zanimivega tudi o vajah in akcijah gasilcev ter mlade opozoril na nevarnost požarov.
MATEJA PEKUTA
pa se je tudi vsem ostalim dejavnikom, ki so raziskovanje omogočili: Znanstvenemu inštitutu filozofske fakultete, Skladu Borisa Kidriča in vsem drugim.
Poleg tega da bomo čez nekako tri leta dobili o teh izkopavanjih izčrpnejšo informacijo v obliki monografije, s katero bomo dobili veliko bolj jasno podobo o naši preteklosti, bo na Otoku zrasel tudi muzej na prostem. Skupaj s Pleterja-mi in gradovi v dolini Krke pa bo bistveno prispeval k bolj zaokroženi podobi Dolenjske in ne nazadnje bo lahko veliko prispeval tudi k razvoju turizma v naših krajih.
J. SIMČIČ
Tekaški podvig
Jože Šerbec je pretekel 70 km od Radeč do Krškega
V okviru slavnosti ob; 40-letnici krške tovarne celuloze in papirja je tovarniški pravnik Jože Šerbec pretekel progo Krško - Radeče - Krško.
V soboto, 27. oktobra je ob 10.Q uri dopoldne pri temperaturi +5 C starta) izpred tovarne. Po suhem in hladnem vremenu, ki mu ni bilo naklonjeno, je 70 kilometrov dolgo progo pretekel v petih urah in 40 minutah, zadnjih nekaj deset metrov pa je celo šprintaL
V drugem delu poti mu je tekaško družbo delalo pet prijateljev ki so izmenjaje, v štafeti tekli z njim medtem ko je zadnja dva kilometra tekel sam, mai\j zadihan in utrujen kot pa spremljevalci
Po končanem teku se je Jože poču til dobro, le žil mu je bilo, da je bilo VTeme tako hladno, saj bi v nasprotnem primeru progo pretekel precej hitreje. Podvig -v eč kot poldrug maraton -namerava v prihodnjem letu ponoviti
MILAN JAZBEC
UČINKOVITI
VARNOSTNIKI
V zvezi z našim prispevkom »Trikratni NNNP”, objavljenem na tej strani v prejšnji številki našega lista, so nam sporočili iz ,Inlesa” Ribnica, da nismo omenili njihove varnostne službe, ki je odigrala pri hitrem odkritju tatov rolet 18. septembra zvečer glavno vlogo. Sumljivo gibanje okoli roletarne je opazil varnostnik Alojz Govže. Krajo in imena osumljenih je sporočil PM nadzornik varnostne shčbe Bojan Rački, ki je nato spremljal miličnika pri odkrivanju ukradenega materiala in tatov.
Zlato filmu »Kokošnjak’
Kočevski filmski ljubitelji prejeli zlato plaketo
Na 16. festivalu amaterskega filma Slovenije so člani FKK z osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja v zvrsti pionirskega dokumentarnega filma prejeli zlato plaketo za film ..Kokošnjak”.
Na 16. festival amaterskih filmon
ki je bil 27. oktobra v Radomljah In so ga posvetili letošnjim partijskim jubilejom, so filmski amaterji poslali 67 filmov. Dolenjska je bila slabo zastopana, saj so jo zastopali le najmbjši filmski ustvarjalci iz Ko-
čevja. Film Kokošnjak govori o likovnem ustvarjanju otrok. Otroci v
Krka »izvozila” sulca
Avstrijskima državljanoma postregla z rekordnim ulovom — Sulc, dolg 130 cm in težak 20 kilogramov
¥
Da gre njen sloves tudi izven naših meja, je Krka ponovno poskrbela v soboto, ko je avstrijskima državljanoma „postregla“ s kapitalnim sulcem. Tehtal je namreč kar 20 kilogramov, temu primerna pa je bila tudi dolžina: 130 cm.
Do srditega boja je prišlo v soboto okoli dvanajste ure pri Soteski Skupina avstrijskih ribičev, ki se jim je pridružil tudi Franc
NEKAJ BI Ml TAKO RAD POVEDAL
Imel sem prijatelja, ki se je oglasil večino takrat, ko ni bilo treba. Če je bil pri meni moj šef, je navadno pozvonil telefon in na drugi strani žice je bil on, moj prijatelj: ,Jmas čas? Nekaj bi ti rad povedal.”
„Oprosti, ampak zdaj res nimam časa.” Tako je bilo tudi tedaj, ko sem drvel na sestanek, zadnjo minuto, seve.
Pred menoj se je pojavil on, moj prijatelj: ,Jmaš morda z da čas? Rad bi ti nekaj povedal.” „Ti, mudi se mi. Na občini imam pomemben se-
stanek. Kdaj drugič.‘, In sem oddrvel.
Nič druguče ni bilo, ko sem sedel doma in bral strokovno literaturo. Potrkalo je na vrata in vstopil je on, moj prijatelj: „Zdravo! Imaš minutko časa? Nekaj bi ti rad povedal.” „Žal mi je, toda to moram prežvečiti, do jutri! Kdaj drugič, velja? ° Pa je odšel, ne da bi sedel. Pred tednom dni prišel v pisarno. Nekam se mi je zdel, izgubljen, molčeč, zatolčen.
,Zdaj pa imaš čas, kajne? Ne kaj bi ti rad povedal." Se-
del je pa je zadrdralo. „Takqj morate k direktorju,” je bila kratka tajnica. ,Si sliiial, kajne? Žal mi je, toda oblast je oblast.” Prignal sem ga do vrat in ga prepustil dnevu. Da, oglasil se je še pred dvema dnevoma. Po žici. Nisem mu mogel videti obraza, a po njegovem glasu sem lahko sklepal, da ga nekai zvija, muči. Kot pokliciii igralec je ponovil meni že zelo znana stavk::: „Imaš čas? Nekaj bi ti rad povedal." »Koliko je ura? “ „Deset.” Oprosti, toda moram v Ljubljano. Slišala se
•
bova drug teden. Obljubim, % da bom imel tsikrat časa za Q zapravljanje.” Pa sem odvrgel f slušalko in so odpeljal.	^
Včeraj sem zvedel, da gaje ® zapečatila pločevin? na avto £ cesti. Poznavalec prometnih £ nesrsč mi je na dolg > in ši- ^ roko razlagal, kako je kriv J nesrečnega korca on, moj pri- 0 jatelj, ki je v. neznanega raz- 0 loga nenadoma zapeljal na a levo...	J
Zdaj me muči vprašanje, ™ kaj mi je hotel povedati on, 0 moj prijatelj.	A
TONIGAŠPERIČ q
Tičar, je odšel v lov na sulce. In res jim ni bilo potrebno dolgo čakati.
Ribiška sreča jim jc bila naklonjena, kot že nobenemu lep čas ne. Po pol ure negotovosti je na bregu Krke obležal ogromen sulec, za katerega so vsi enoglasno priznali, da takšnega doslej še niso videli.
Kaj so ob pogledu na kapitalno ribo rekli cariniki, nam ni znano, upajmo le, da iz njenega trebuha niso potegnili kakšne „šljivovice“.
B.B.
ODLIČJE ZA FILM - Član FKK OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja Primož Bras prejema zlato plaketo iz rok predsednica komisije za film pri FKZ Slovenije Edija Matekoviča, posebni barvni tehniki delajo pete* Ime. Ta preprost motiv pa so kamera, montaža in spremljevalna glasba oblikovali v svojstveno film' sko celoto. Žirija, katero so sestav ljali Stanka Godnič, Rudi Klarič. Ja nez Muzič in Mirko Komelj jfi ..Kokošnjaku” dodelila zlato plaketo v zvrsti pionirskih dokumentarcev.
f.b.
.(V' V, • /v ■■ . :	■	-
KAPITALEN ULOV - Avstriji sreča res naklonjena. (Foto: B. Budja)
državljanoma je bila ribiSk*
O trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA, Trg revolucije 1
OD 1. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1979 je trgovska hiša Maximarket odprta TUDI OB SOBOTAH OD 730 DO 20. URE. Vabimo vas, da si pravočasno vzamete dovolj
časa za
•t +
—mm